Knjižnica via Geppa TRIESTE , 1(1111 111111 ....... ili 11111: iillilii GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K PJ. Leto XI. štev. 20 (533) TRST - PETEK 18. DECEMBRA 1959 Množično gibanje ne bo dopustilo zavlačevanja glede ustanovitve dežele Furlanija-Julijska krajina Združimo v borbi za se avtonomno deželo lilllllllllllllllMIIIlllllllIlilllllllllllllllllllillllFillillillilllllBIlilllll llllMlIlllllllllllllllllIlillll teh dneh se mnogo 'Opravlja o vprašanja avertine dežele Furlanija-^ijska krajina. O tem Itašanju razpravljajo vse ?°litične skupine in stran-f- tako v Rimu kot v V fsht in v ostalih zaintere- anili pokrajinah. Krščanska demokracija faradi vprašanja avtono-v*1«' dežele, nahaja v izre-neprijetnem položaju. °litična desnica, ki pod-Ir® demokristjansko vla_-je opozorila klerikalce Pakte, ki so bili skle-:"a i med njima. Po izjavi, j°je dal pred nedavnim °vski poslanec Almi-..*f e, katere ni doslej še VCe demantiral, je dal j y°bno izjavo še neki r,lgi misovski voditelj v CstU Pesaro. ^stopil je čas, ko je ^ba do vprašanja avto-: atnih dežel im,eti povsem S®a stališča. Naše stališče Jefi pogledu je kaj eno-vfo in jasno. Mi smo za-’ se čimprej ustanovi .fJQomna dežela Furla- /’a • Julijska krajina. Pre-ij jbca te dežele mora bi-j*rst. V okviru nove de-ij' Se mora ustar/viti še «a i) - pokrajina, Pordeno- Tržaško H iizasjvo ozemlje pa r3 dobiti široko avtono- mij _s posebno zakonodaj. L °blastjo, zlasti v koli- Se tiče specifičnih pro- ■ ftp°v. ki pri nas obstalo. T N, r^aški demokristjanski [it ance Sciolis je med raz-1 9v° o zakonskem osnut- 5 K ga je predložil skup. s poslancem Bologno, drugim, poudaril, da i.*av*ema za široko avto- t^jo pokrajin -■' 1 *" avtonomijo torej Trža- ozemlja. Te pokraji- Hp Morajo imeti tudi pri-|i fri0 zakonodajno oblast. t,tj Vlagal je ustanovitev i|j.Sebne komisije za koor-S^j° štirih zakonskih lkov o avtonomni delt " Te zakonske osnutke nosti in poudarjamo, da je od posega delavcev in vseh ljudskih sil Trsta in dežele, od enotnosti, ne glede politične ali ideološke razlike, izločujoč antikomunizem, v končni analizi, odvisna dejanska pridobitev avtonomije Tržaškega o-zemlja v okviru dežele Furlanija - julijska krajina. Sile, ki se borijo proti avtonomiji, gospodarska in politična desnica, so skrajno brezobzirne. Vsi tisti, ki hočejo avtonomijo morajo hkrati ubrati enotno pot e-notnosti, kajti le tako se bodo lahko izognili izigravanju zemljiških magnatov, velemonopolov in političnih sil, ki jih predstavljajo, in ki nasprotujejo avtonomni deželi. Intervju s poslancem Vidalijem Stranke, ki so se izjavile za ustanovitev dežele, se ne morejo odtegniti lastnim odgovornostim Tu pa želimo še posebej opozoriti državljane slovenske narodnosti, na ta, tako važen problem, kajti avtonomna dežela ni važn-i le zaradi gospodarskih, socialnih kakor tudi političnih problemov, ki obstajajo na vseh omejnih področjih, temveč je tu tudi problem demokracije — in narodnih pravi- Slovencev. Zakonski predlog o avtonomni deželi, ki so ga postavili komunisti točno poudarja tudi problem, popolne narodne enakopravnosti vseh državljanov in specifično podčrtuje zahteve po zaščiti narodnih pravic Slovencev. Zato bi moral ta predlog služiti kot platforma enotnega nastopa vseh Slovencev, ne glede na njihovo politično o-predelitev ali ideološko prepričanje. ktedložile Komunistična Zato naj vsi Slovenci, ki žive na Tržaškem ozemlju, v goriški ali videmski pokrajini složno in soglasno podpro prizadevanja sil, ki iskreno žele čimprejšnjo u-stanovitev avtonomne dežele Furlani j a-J ulij ska krajina! Vprašali smo poslanca tovariša Viclalija, naj nam pove svoje menje o diskusiji, ki je v teku v parlamentu ( parlamentarna komisija za ustavne zadeve) o vprašanju dežele Furlani ja-J u-lijska krajina ter o njegovem razvoju. «Vprašanje ustanovitve dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom je dejal naš poslanec — je postalo zopet aktualno prtov po naši zaslugi. Mi smo vztrajali pri predsedstvu I. komisije (za ustavne zadeve) in intervenirali smo tudi na sejah. Izjava misovca Almirante v kinu «Arcobaleno» je potrdila naše mnenje, da bi vlada najraje o tem molčala in odložila diskusijo o problemu v nedogled.» Kakšno je tvoje mnenje o po. ročilu, ki ga je podal demokristjanski referent v /. komisiji? «Izjave poslanca Rocchettija so iznenadile vse. Omenjeni je naštel razne težave, krajevnega, vsedržavnega in mednarodnega značaja. Podčrtal je samo tisto, kar naj bi po njegovem mnenju bile obire: londonski sporazum, reagiranje podpisnikov Memoranduma, različna mnenja -'glavnem mestu dežele, novo pokrajino Pordenone, nevarnost, O volitvah v senat Ta teden je rimski senat soglasno odobril ustavni zakonski načrt za dodelitev treh senatorskih mest Tržaškemu ozemlju. Ta načrt je bil zatem poslan poslanski zbornici. Kot je znano morata obe parlamentami zbornici dvakrat o-dobriti ta zakon in šele nato postane končnoveljaven. Ni še povsem gotovo, ali bo-no senatne volitve že prihodnjo spomlad, vendar pa kaže da se bo to lahko zgodilo. da bi prišlo do avtonomnega režima ob meji, posebno vprašanje Trsta itd. Da se nekaj kuha smo razumeli takoj, čim smo slišali intervencijo misovskega poslanca iz Vidma ob priliki iznešenih zakonskih predlogov s strani poslancev Sciolisa in Biasuttija. Misovec je izjavil, da je večina prebivalstva teh krajev proti ustanovitvi nove dežele s posebnim statutom. Vprašal je skoro referendum, kot bi ne bili dovolj zadnji in prejšnji dogodki. Saj je vsem znano, da so se vse sctranke — razen misovcev, monarhistov in liberalcev — iz- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii iiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiii Vesele božične praznike vsem cenjenim bralcem, raznašalcem in sodelavcem želi aDELO» iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Rezslava italijanske knjige v Kopru V ponedeljek so v Kopru za-pitii razstavo italijanske knjige. Razstava je bila odprta teden dni in je doživela velik uspeh. Obiskalo jo je dosti ljudi, zlasti učencev italijanskih šol iz kopenskega okraja. Zdaj so jo prepeljali na Reko, kjer se bo zaključila njena pot po Jugoslaviji. javile za ustanovitev dežele. Na volitvah 1958 so stranke, naklonjene ustanovitvi dežele prejele (v okviru dežele) 658.786 glasov, medtem ko je za stranke naspifotne deželi volilo 80.413 volivcev. Takrat je stranka poslanca Rocchettija izjavila v svojem programu, da «bo začela v prihodnjih petih letih s postopnim izvajanjem deželne u-reditve začenši z deželo Furla-nija-Juljiska krajina. Fanfanijeva vlada je v svojem programu svečano potrdila obvezo. Spričo vztrajnih zahtev je morala pozneje Segnijeva vlada zopet potrditi to obvezo. Končno obstoja tudi člen 116 republiške ustave, ki predvideva za pet dežel, vključno našo, posebne avtonomije. Ali je r\es, da je poslanec Rocchetti označil položaj Trsta kot «nesmiseln»? «Da, res se je tako izjavil. Toda vsi vemo, da je tega «nesmisla» kriva prav vlada, ki nima poguma povedati kako stoje v resnici stvari. «Nesmiselno» je imeti generalnega komisarja, ki zgleda kot nekak kraljevi namestnik in istočasno voliti poslance in senatorje. «Nesmiselno» je govoriti, da nismo še priključeni k Italiji in istočasno vpoklicati naše mladeniče v obvezno vojaško službo. Tudi naš gospodarski položaj je... nesmiseln ! Istotako je «nesmiselno», da se vlada ni še pobrigala za organični načrt, ki bi pomagal rešiti osnovne probleme našega gospodarstva». Kakšne posledice ho imelo po tvojem mnenju stališče, ki ga je izrazil poslanec Rocchetti? «Dovolj je bilo, da je demokristjanski referen* iznesel svoje dvome glede ustanovitve naše dežele in že se je sprožila pravcata kampanja vseh najbolj reakcionarnih sil naših krajev, predvsem pa določenih skupin industrijcev. Toda prav spričo tega napada postane problem la še bolj aktuar en. Politične stranke -— vključno stranka posl. Rocchettija — sindikati, občinski in pokrajinski sveti odgovarjajo na napad, vztrajajo na stališču, da je treba spoštovati Republiško ustavo in da je treba končno ustanoviti deželo Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom. Omenjen? sile razumejo, si. cer vsaka po svoje, da je naša dežela, predvidena na osnovi 116 člena republiške ustanove, dejanska potreba, ki jo na kujejo etnični, zgodovinski in gospodarski razlogi in da bo slednja močno orodje za gospodarsko obnovo teh krajev». Kakšni so po tvojem mnenju izgledi in bodoči razvoj tega vprašanja? «O ustanoviti dežele smo razpravljali, vsaj deloma v tem tednu in zato je težko predvideti kakšen bo rezultat diskusije. Toda vprašanje je sedaj v ospredju in množično gibanje, ki se bo nedvomno vedno bolj razvijalo, ne bo dopustilo, da bi zadevo zavlačevalo. Stranke, ki so se izjavile za ustanovitev dežele, se ne bodo mogle odtegniti lastnim odgovornostim in so zato dolžne voditi isto borbo. Pričakujemo tudi, da bo vlada zavzela svoje stališče. Do tega trenutka ni demantirala izjav, ki jih je dal v Trstu misovec Almirante. Toda molčati ni mo-go> Celo Fanfani, « • . , je v svojem tedniku «Nuove Cronache» izjavil/ , da je Krščanska demokracija naklonjena ustanovitvi dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom in da «ni prepovedala parlamentarcem in perifernim organizmon dati svoj pristanek pobudam za ustanovitev avtonomnih dežel». Fanfanijevo glasilo pravi nadalje: «po tej ugotovitvi in z ozi. rt)m na to kar se je pripetilo 27. novembra v komisiji, zgleda da je treba pojasniti zadržanje Krščanske demokracije, da bo izgledalo v protislovju in da se ne utrdi pri prijateljih in nasprotnikih prepričanje, da je protislovje posledica zadnjih popuščanj in paktiranja z libe ralci in misovci». Kako pojmujemo vprašanje uzakonitve slovenske šole Razna podtikanja na račun naše partije in poslanca Vidalija ne morejo dati nobenega doprinosa za pravično rešitev tega važnega, vprašanja Komunisti postavljamo vprašanje slovenskega šolstva v tesni povezavi z vprašanjem obstoja in nadaljnjega razvoja slovenske narodne skupnosti, ki živi v mejah Italije. Zato je KPI predložila zakonski osnutek za juridično u-reditev slovenska šolstva ter na merodajnem mestu v Rimu pospešila razpravo o tem vprašanju v pristojni parlamentarni komisiji, medtem ko so najvišje o-blasti to vprašanje namerno zavlačevale. Končno se je to vprašanje premaknilo z mrtve točke. Predlog KPI Za našim zakonskim predlogom so bili v parlamentu predloženi še drugi predlogi, med katerimi je tudi tisti, ki ga je izdelala vlada. Vlada bo prav gotovo vztrajala na tem, naj se razprave o slovenskem šolstvu vršijo na osnovi predloga, ki ga je ministrstvo , I postavilo I javno vzg še ne vemo kakšna je vsebina tega predloga. Komunistični parlamentarci so pripravljeni — ne glede na to kateri izmed predlogov bo imel prednost pri razpravi — zavzeti se za to, da bo v novem zako. nu o slovenskem šolstvu prišla do izraza demokratična vsebina in načela e-nakosti vseh državljanov, na temelju določil republiške ustave in posebnega statuta. Da bo rešitev tega vpra šanja čimboljša, je potreb, no, da se vsi tisti, katerim je pri srcu obstoj in nadaljnji razvoj slovenske skupnosti v Italiji, njene kulture in omike, resno zavzamejo za rešitev tega, Vsakdor, ki ima svoje predloge ali pripombe, jih lahko pošlje naši federaciji S tem bo pomagal komunističnim parlamentarcem, da bodo na pristojnih mestih, lahko tolmačili in branili ta stališča ter tako privedli do tega, da bo nov zakon pravičen in da bo zadostil pravičnim Zahtevam in pričakovan jam Slo. vencev. Ni dovolj, da se vrši medsebojno pomenkovanje tem vprašanju. Molčanje o tej zadevi nikakor ne prispeva k rešitvi, ki jo pričakuje slovenska javnost. Tako prvo kot drugo prepušča rešitev tega tako vlažnega vprašanja tistim, ki ne gleda, jo na koristi slovenskega ljudstva. Toda niti visoko doneča modrovanja, ako niso povezana z dejavnostjo ljudskih množic, ne morejo dati pozitivnih sadov. tako važnega vprašanja. S tem, da sleherni Slovenec, po svoji sposobnosti, akti- javno vzgojo. Toda doslej'in demokratičnega gibanja. vno prispeva v borbi dosego cilja, da takorekoi vse slovensko ljudstvo so deluje v akcijah za rešitev tega vprašanja, se ustvarja demokratična večina ob podpori vsega delavskega Rimski senat je razpravljal o jedrskih razstrelitvah v Sahari Vlada podcenjuje posledice, ki bi jih lahko povzročile jedrske razstrelitve 76 senatorjev je glasovalo proti francoskim jedrskim razstrelitvam v Sahari a Italije, Italijanska 'k a*'stična stranka in Kr. a demokracija. itiJičo vsega tega se po- ì'-iii, nujnost akcij, povečanja ki naj o- realizacijo načrta ti,- fonine dežele. Zato je J30 potrebna najširša e- tij|1 °st vseli demokratični ,S’T ki podpirajo za-ti^v avtonomne dežele. In V,. 'o je ena izmed te-St nal°!L ki so si jih 0 -(ayili tržaški komunisti, ty. er bodo razpravljali t h- n-- • i ___ ¥ ✓ V , I]' fa bližnjem kongresu f i k(raoije. Pa tudi ostalo komunistov je s jviu) v tem. pravcu. X *° spada v okvir splo-H>- *Clje za demokratično 'vitev p \tfi r,J,IUU vse \XVai° ustanovitev avto- dežele k tei enot- Spominska proslava Tomažiča in tovarišev V nedeljo popoldne je bila na openskem strelišču spominska proslava Pinka Tomažiča in tovarišev. Proslavo sta organizirala krajevna odbora Zveze bivših antifašističnih političnih preganjancev in Zveze partizanov Tržaškega ozemlja. Govorili so tovariši Giovanni Postogna, ki je bil v zaporu skupno s Tomažičem, Danilo štubelj in Lado Bratož. Kljub izredno slabemu vremenu se je za to prilikd zbrala na kraju, kjer so fašisti pred 18. leti ustrelini Tomažiča in tovariše, precej ljudi, med katerimi so bili tudi številni voditelji političnih strank, KPI, NSZ, PSI. Pred spomenik so razne organizacije položile vence in številne šope cvetja. Proslavi je prisostvovala tudi mati pokojnega Pinka Tomažiča. Na 3. strani lista objavljamo nekaj spominov, ki jih je za naš list napisal tov. Postogna Rimski senat je pretekli teden razpravljal, med drugim, tudi o vprašanjih v zvezi z nameravanimi francoskimi jedrskimi poskusi v Sahari. Kot je znano, in smo o tem tudi mi že večkrat pisali v našem listu, nameravajo francoske oblasti, že v bližnji bodočnosti, preizkusiti učinkovitost jedrskega orožja v saharski puščavi. Ta preizkus utegne povzročiti zelo resne posledice ne le na afriški celini, temveč tudi v Sredozemlju, na iberijskem, ita-lijanskem in na balkanskem polotoku, vštevši tudi naše področje in dobršen del Srednje Evrope. Zato so prišli iz vseh zainteresiranih področji ogorčeni protesti proti nameravanim pre. izkusom. To je dovedlo tudi do tega, da je o zadevi razpravljal tudi rimski senat. Kot je znano, pada čestokrat na raznih področjih italijanskega polotoka in tudi na našem področju takoimenovani «u-mazani dež». Tak dež pada iz oblakov, ki prihajajo iz Afrike in ki nosijo s seboj prah in celo pesek iz saharske puščave. Tako so italijanski vremenoslovci na podlagi skrbnih opazovanj dognali. da je v 13 dneh v pretek, lem poletju, in sicer od 15. do 26. avgusta, padal saharski pesek pomešan z dežjem, kar tri. krat na raznih krajih italijanskega polotoka. Tak dež pomešan s saharskim peskom je padal na področju sledečih mest : Taranto, Pescara, Rim, Genova, Milan, Padova in Benetke. Nedvomno je prišlo do podobnih padavin tudi na drugih področjih, le da jih znanstveniki niso zabeležili. Znano jes namreč, da je veči-a zračnih tokov, ki prihajajo iz Afrike usmerjena prav preko italijanskega in balkanskega polotoka proti osrčju Evrope. Med drugim je tudi Dalmacija zelo izpostavljena «afriškim» padavi-im. O tem poročajo zgodovi- narji v raznih sprjisih, ki so nastali že v srednjem veku. Ako upoštevamo vse to, potem se ne moremo niti malo čuditi zaskrbljenosti in vznemirjenju številnih znanstvenikov, ki preučujejo vremenske prilike in ki poznajo lastnosti jedrskega orožja, zaradi napovedanih je. cfrskih razstrelitev v Sahari. Ne gre tu zgolj za povečanju radijske aktivnosti v ozračju, temveč za neposredno nevarnost, da bi zračni tokovi prenesli jedrske snovi, pomešane s puščavskim peskom, ki bi padal na zemljo, skupno z dežjem. Francozi so nekaj časa zatrjevali, da bodo izvedli preiskuse pod zemljo, kar pa se je kasneje izkazalo za neutemeljeno. Toda tudi če bi prišlo do podzemskih preizkusov, bi obstajala nevarnost. Kljub neštevilnim protestom, ki so prišli v Pariz iz najrazličnejših krajev sveta, niso francoski pustolovci opustli svojega blaznega načrta. Ti pustolovci računajo namreč, da bodo z jedrsko silo vrnili francoski državi prestiž, ki ga je nekoč imela v svetu, po drugi strani pa, da bodo s tem prestrašili kolonialne narode, zlasti alžirsko ljudstvo, ter jih prisilili, da bodo opustili odločno borbo za osvobodi, lev izpod zatiralnega kolonialne, gai jarma. Žal imajo p Ri tem določene kroge, ki se sicer proglašajo za demokratične,, na svoji strani. In med te lahko prištejemo tudi nekatere italijanske politike, ki v svoji slepoti, ne meneč se za nevarnosti, kateri se tudi oni izpostavljajo, strinjajo z degaulističnimi načrti. Kot smo prej omenili je o vprašanju francoskih jedrskih preizkusov razpravljal tudi rim-ski senat. Na zasedanju je poročal senator Focaccia, ki se smatra za strokovnjaka v jedrskih zadevah, ter predložil resolucijo, ki postavlja vlado in tiste, ki so zanjo glasovali pred zelo veliko odgovornost. V tej reso- luciji je namreč rečeno, da senat (morali bi reči del senata) ne nasprotuje preizkusom jedrskega orožja v Sahari ker da ti preizkusi ne bi imeli nevarnih posledic za javno zdravje, ako bodo upoštevani prevdnostni in varnostni ukrepi. Ob isti priliki je govoril tudi zunanji minister Fella ter med drugim poudaril, da je njegova vlada izvedela, da do francoskih jedrskih preizkusov v Sahari ne bo tako kmalu pršlo. Povedal je tudi, da je vlada poslala v Pariz tri atomske izvedence, k so se sestali s tovrstnimi francoskimi izvedenci in vojaškimi poveljniki, kateri so se prepričali, da bodo jedrski preizkusi v Sahari izvedeni pod takimi pogoji, da bo odstranjeno vsakršno tveganje za zdra- vje prebivalstva. Zato naj bi po mnenju ministra Pella tudi preizkusi, ki bi se izvršili v najbolj neugodnem vremenu, ne bili nevarni, ker bi bilo izžarevanje manjše od stopnje, ko postane nevarno. Zato je Pella vedel tudi povedati, da v Italiji Resolucija glede francoskih jedrskih preizkusov v Sahari, katero je obrazložil že omenjeni senator Focaccia je bilg sprejeta s 110 glasovi, proti njej pa je glasovalo 76 senatorjev. Proti tej resoluciji so glasovali komunisti, socialisti in drugi levičarji. O jedrski nevarnosti in torej proti nameravanim francoskim preizkusom v Sahari so govorili senatorji Terra-cini, Spano in številni drugi. Kot je znano je nameravane jedrske preizkuse v Sahari obsodilo 46 držav na zasedanju politične komisije OZN na seji, ki je bila 12. novembra letos. Proti tem načrtom so se soglasno izjavili tudi zunanji ministri afriških držav, ki je bila pred nedavnim v Monroviji. Razen tega je napravil tudi Maroko potrebne korake v OZN. Tudi konferenca afriško-azijske državne skupnosti se je izrekla proti tem načrtom. Te načrte so obsodili tudi številni znanstveniki iz najrazličnejših dežel sve. ta. Toda francoski pustolovci no- bo padal radioaktivni prah čejo vsega tega upoštevati in ( mar misli, da bodo francoski kolonialisti sedaj spremenili tudi zračne tokove?) in da bo povečanje radioaktivnosti atmo-sfere neznatno. gredo trmasto naprej. Žalostno je. da jih v tem posredno Proč z atomsko nevarnostjo ! Izrazimo se jasno podpirajo tudi rimski državniki, ne meneč se za velikansko nevar. nost, v katero pahajo Italijo. Napačno bi bilo misliti, da se pri reševanju tako važnega vprašanja ne bi o-pirali na izkušnje ali na trditvev tistih, ki prezirajo razvoj in napredek ter na nove potrebe delovnega ljudstva. O vsem tem se bo treba resno zavzeti ter u-poštevati vse dobre predloge, ki bi bili postavljeni. Le tako bomo uspeli izbojevati dober zakon in zagotoviti šolam v slovenskim učnim jezikom tiste pogoje, ki so danes potrebni za široko pojmovanje izobrazbe, ki ne bo poznala malo. meščanskih omejitev, katere odrivajo ljudske množice od izobrazbe. Pri tem mislim zlasti na tiste kroge, ki iz nerazumljivih in neutemeljenih pojmov trdijo .da ni nujno poučevanje tujega jezika na slovenskih srednjih šolah. Potrebno je, da vsakdor izrazi jasna stališča, ne glede na to, kateri politični skupini pripada; razna podtikavanja na račun naše federacije KPI in poslanca Vidalija pa ne morejo nuditi nobenega dopri. nosa za zadovoljivo rešitev vprašanja slovenskega šolstva. Zato je tudi potrebno, da se pravilno ocenijo stališča naše partije, ki se je — kot je vsakomur lahko jasno —- vselej zavzemala za zaščito slovenske naro-dne skupnosti in za pravično rešitev vseh njenih vprašanj. In po tem načelu se bo naša partija ravnala tudi v bodoče. Sleherni Slovenec in demokrat bi moral po svojih močeh poskrbeti za najpra. vičnejšo rešitev vprašanja slovenskega šolstva. Na tej poti. za pravilno rešitev šolskega vprašanja, moramo postavljati v ospredje naše delovno ljudstvo. Tako bomo iz bojevali tist o. kar nam pripada in ustvaril i temelje, iz katerih bodo zrasle moine sile. ki bodo sposobne ohraniti naš narodni obstoj in uresničiti stremljenje množic po čim višji izobrazbi. Zato tisti, ki delajo o-pazke na račun osnutka zakona o slovenskih šolah, katerega je predložila Komunistična partija, bi morali prav za prav povedati svoja mnenja, jih utemelji, ti. Le tako bomo lahko skupno preučili pot, ki je najboljša, za dosego pravičnega šolskega zakona. MARIJA BERNETIČ Prihodnja številka .DELA* izide v sredo, 30. decembra. NASA PREDKONGRESNA DISKUSIJA Podeželjske večjo skrb sekcije naj posvetijo vprašanjem kmetijstva Predkongresna diskusija je zelo živahna tudi v podeželjskih sekcijah. Od Doline pa do Silvana so se v zadnjih tednih vršili sestanki celic, na katerSh so tovariši razpravljali o tezah za IX. vsedržavni kongres KPI, o pripravah na I. kongres Avtonomne tržaške federacije ter o krajevnih sekcijskih kongresih. Lahko rečemo, da je ta diskusija, upoštevajoč razmere, ki obstajajo na našem področju, na dostojni ideološki višini. V bistvu se razpravlja o vseh življenjskih, političnih in socialnih vprašanjih ter o nalogah, ki se postavljajo pred KPI in pred vse njene člane, za ohranitev miru v svetu, za zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi in zato, da delovno ljudstvo vstopi v vodstvo resnično demokratične vlade. Zelo čudno, pa je, da se na teh sestankih kaj malo govori o vprašanjih, ki se tičejo kmetijstva. Izgleda namreč, kot da bi ta problem pri nas sploh ne obstajal, odnosno kot da ne bi obstajala možnost izboljšanja položaja naših kmetov. In vendar te možnosti pri nas dejansko obstajajo. Seveda je za. dosego tega izboljšanja nujno potrebna borba ; kajti, kot nas izkušnje uče, brez borbe ni mogoče ničesar pričakovati. Ali ima KPI v tem pogledu v svojih tezah začrtane smernice, po katerih je mogoče doseči v vsedržavnem merilu ta izboljšanja? Da. v tezah so nakazane smernice za dosego tega cilja. In zelo jasno so nakazane te-le smernice. Kmečko prebivalstvo v Italiji se že vrsto let bori za dosego pravične agrarne reforme, za zaposlitev dninarjev in za izboljšanje zakonov, ki se tičejo kmetijstva na splošno. Ta borba je nedvomno tudi v interesu naših kmetov, ker se napredovanje v tem smislu pozitivno odraža tudi na tukajšnje razmere. Zato se morajo tudi komunisti na Tržaškem ozemlju pridružiti vsaki napredni ideji in borbi italijanskih kmetovalcev. Nikakor ni potrebno, da bi tu pri nas v celoti osvojili vse postavke tez za IX. kongres, ki se nanašajo na kmečko problematiko, pač pa je potrebno, da upoštevamo tiste točke, ki odgovarjajo položaju in stanju, ki dejansko obstaja pri nas. Upam, da bom z navedbo nekaterih izmed teh točk omogočil F. Gombač diskusijo tudi- o > problemih kmetijstv V četrtem poglavju tez za IX. kongres KPI — točka 3 a) — je med drugim rečeno : «. ..Uresničiti načrt javnih investicij na področju bonifici-ranja, preobrazb in sprememb kmetijskih kultur, da se omogoči razširitev in okrepitev kmetij in zadrug, povezujoč te investicije s stalno posestjo zemlje tistega, ki jo obdeluje. V ta namen naj se odobri zakonski predlog za preureditev zemljišč». Točka e) istega poglavja pa se glasi : v...Uresničiti spremembo zadružne zveze «Federconsorzi» iz glavnega monopolskega orodja v nadzorovano in demokratično vodeno zvezo avtonomnih, koordiniranih ter za vse kmete pristopnih kmetijskih konzorcijev)). Točka f) istega poglavja pa pravi : <(...Dati pobudo, koordinirati in podpirati najširši razvoj svobodnega in prostovoljnega zadružništva ter njegovo povezavo s potrošnim zadružništvom». Nadalje predvidevajo teze popolno odpravo trošarine na kmetijske 'pridelke in odpravo davkov na zemljišča, davek na dediščino in na živino itd. Naša federacija je v tem smislu že postavila konkretne predloge za izboljšanje našega kmetijstva v svojih posebnih in specifičnih pogojih. Zahtevala je celo ustanovitev kmetijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Zgoniku. Kot vidimo je v tezah za IX. kongres mnogo gladiva za široko diskusijo, ki lahko dovede do formuliranja konkretnih in pozitivnih predlogov v korist našega kmetijstva. Prepričan sem, da bi na primer z uveljavitvijo zakona o hribovitih področjih tudi na Tržaškem ozemlju, kar so naše demokratične občinske uprave že predlagale, lahko rešili mnogo perečih prbblemov tukajšne-ga kmetijstva. Komunisti morajo biti pobor-niki za zboljšanje našega Krasa, za razširitev in izpopolnitev vodovodnega omrežja na celotnem Ozemlju (tu mislim predvsem na vodovod za namakanje zemljišč), za poživitev živinoreje, za izboljšanje travnikov in pašnikov, sadjarstva in vinogradništva itd., kakor tudi za obnovo Pravilno munisti na čili v tem konkretne Celice in sekcije se pripravljajo na kongres federacije Priprave na I. kongres naše federacije, ki ho, kot je znano, od 15. do 17. januarja 1960, so v polnem teku. Do sedaj je bilo tako v Trstu samem kakor tudi na podeželju, že mnogo predkongresnih sestankov celic in sekcij. Nekatere sekcije so že imele svoje kongrese, druge jih bodo imele v bližnjih dneh. Na teh kongresih so bili, odnosno bodo, izvoljeni novi organi sekcij in delegati za kongres federacije. Priav tako je in. kmečkih poslopij. | tenzivna tudi diskusija o tezah bi bilo, ako hi ko-podeželju prednja-pogledu in ponesli predloge na svoje sekcijske kongrese ter na kongres federacije in tako pripomogli k dokončni izdelavi načrta za izboljšanje kmetijstva na Tržaškem ozemlju. za IX. vsedržavni kongres KPI. Sekcije, ki so že imele svoj kongres, so naslednje : Rocol, Barkovlje, Donijo, Arzenal, Mačko vije, Greta, Bolju-nec, Sv. Jakob, Curiel, Sv. A-lojz, Tovarna strojev, VOM, Prošek-Kontovel in Bazovica. Prvi kongres se je vršil v Ar- Borba za delavske pravice in za spremembo socialnega ustroja Ne moremo si zamišljati prave demokratične gospodarske in politične obnove v državi, brez aktivne in konkretne prisotnosti in udeležbe delavskega razjeda v vodstvu življenja italijanske države, brez borbe delavskega razreda za obrambo svobode, iemokracije, za pravične mezde, i okviru splošnih akcij za ustvaritev nove, demokratične večine •/ državi, ki se bo izražala v demokratični vladi delovnih ljudi, ki bo izvajala politiko strukturnih reform, katere bodo spodobne razbiti nadoblast monopolov v življenju države. V tej borbi delavski razred razširja svoja zavezništva s kmeti, - rednjim proizvajalnim slojem in *** vsemi onimi družbenimi sloji, ki so prizadeti zaradi delovanja monopolov. Prav gotovo ni tokrat prvič, da govorimo o teh problemih. O njih smo govorili med drugim tudi. ko smo razpravljali o političnih usmeritvah, ki so izšle iz VIII. kongresa KPI, na vsedržavni konfe trenci italijanskih komunistov, ki delajo v velikih tovarniških podjetjih. Kljub temu pa smatram, da je tudi v tem trenutku potrebno da imamo o teh problemih povsem jasna pojme. Sleherno kolebanje, nerazumevanje v uvajanju in izvajanju politike zavezništev in stičnih točk med drugimi silami in delavskim razredom, bi dovedlo do zakasnitve teh v delovanju za gospodarski in po-litično-demokratični razvoj države. Za široka zavezništva V borbi za socialistično, novo družbo je srednji proizvajalni sloj, skupno s kmeti in izobraženci, neobhodno potreben zaveznik delavskega razreda. Tega ne smemo nikoli pozabiti. Brez vseh teh sil ni mogoče govorili o «italijanski poti v socializem», zakaj te sile so sestavni del socialistične revolucije v Italiji. Zato se postavlja pred delavski razred, pred nas komuniste, naloga da pomagamo tem silam, da se otresejo, umetno skovanih vezi, ki izhajajo iz antikomunizma. O pomenu delovanja med srednjim slojem « Antimonopolistični in demokratični gospodarski razvoj, ki ga mi predlagamo, ni v ničemer nasproten, pač pa je v interesu srednjega proizvajalnega sloja, izvzemši male skupine, ki so posredno soudeležene v oblasti velike kapitalistične buržoa-zije.» Tako je podčrtano v tezah za IX. kongres KPI, v potrditev linije, ki je bila nakazana na VIII. kongresu in ki jo je partija zasledovala v teh letih. Treba pa je priznati, da se je do sedaj, na tem področju v krajevnem merilu, kaj malo delovalo, Četudi se je povečal vpliv naše partije med množicami, ki se nahajajo med delavskim razredom in monopoli. Naša partija v Trstu je . dobro poznana v vrstah srednjega sloja. Do tega je prišlo tudi po zaslugi delovanja poslanca Vidalija v parlamentu in zaradi populariziranja delovanja parlamentarnega urada pri naši federaciji, katero pa bi moralo biti, po drugi strani, tesneje povezano s sekcijskimi komiteji. Vsem je znano, da se nahaja takoimenovana medrazrednost krščanske demokracije v resni krizi, kar so potrdili tudi dogodki na zadnjem kongresu te stranke, ki je bil pred nedavnim v Florenci. Katoliški delavci se upirajo nevzdržnim profitnim zakonom, ki jih postavlja monopolski kapital. Z druge strani pa se ugotavlja, da prihaja tudi v vrstah srednjega sloja do vedno večjega Vrenja in nezadovoljstva ter da se, četudi na nejasen in često protisloven način, iščejo nove poti tudi na tem področju. V podkrepitev te trditve bi lahko našteli mnogo primerov s področja krajevnega položaja. -Huda gospodarska kriza, v kateri se nahaja naše mesto, veča- C. To h el nje profitov monopolov, obubožan je srednjega sloja, obrtnikov in trgovcev, so že večkrat privedle do tega, da je ta sloj stopil v borbo za dosego določenih, delnih, ciljev in celo za cilje splošnega značaja. Spomnimo se samo dveh stavk trgovcev, do katerih je prišlo v okviru splošne stavke in na pobudo delavskega razreda. Prav gotovo je, da si voditelji krajevnih stanovskih združenj obrtnikov ter malih in srednjih trgovcev, na vse načine prizadevajo, da bi zadušili vsako pobudo borbe teh malih gospodarstvenikov. Zaradi tega se postavljajo posebne naloge pred obrtnike in male trgovce, ki so člani naše partije. Ti morajo v odgovarjajočih stanovskih združenjih, pravilno razumeti naš program, ako hočejo vršiti dobre usmerjevalne in prepričevalne akcije v svojih organizacijah Vodstva teh organizacij so nesposobna, da bi pravilno ocenjevala vedno večja neugodja. Po drugi strani pa je treba vedeti, da se kozmopolitske sile prizadevajo za to, da sejejo nezaupanje do borbe, dočim demokristjanski voditelji skušajo nezadovoljstvo predvsem prikrivati, po drugi strani pa ga izkoriščati v čisto volilne namene. Razen tega pa ' zi-Ijujejo malim trgovcem izrazito katoliško organizacijo korporativnega, fanfanianskega tipe. Komunisti se morajo boriti proti vsem tem nevarnostim. V stanovskih organizacijah se morajo zavzemati za obrambo koristi teh socialnih plasti, za demokratično delovanje in dejansko avtonomijo teh združenj ter proti monopolom. To pomeni se. veda, da je potrebna tudi borba za spremembo kreditne politike, proti fiskalnemu pritisku, proti Špekulacijam in goljufijam (kot n. pr. proti ponarejanju živil, o čemer se zlasti v zadnjem času toliko govori in piše) in za spremembo načina trgovanja, to je za odpravo monopolov in za neposredno kupovanje pri proizvajalcu. To so le nekatere naloge, ki se v sedanjem času postavljajo pred komuniste; ki so člani gori omenjenih stanovskih združenj. To so borbe, ki - kot je poudarjeno v tezah za IX. kongres — podpirajo /azvoj antimono-polske, in demokratične borbe srednjega sloja. Toda ta borba ima še mnogo večji pomen, saj gre tu bistveno tudi za potrebno zavezništvo med delavskim razredom in srednjim slojem, v borbi za reforme ustroja v državi. Ta vprašanja morajo biti jasna našim tovarišem. Le ako bo- j F&ZUUlGVcillJ SL do jasna, bodo lahko premo- l m j stili sektaštvo, kjer se pojavlja in omejuje učinkovitost naših pobud. Ta stališča morajo naši tovariši objasniti tudi v vrstah srednjega sloja, kot sestavni del politike in programa naše partije. Naša federacija, sekcije in celice morajo posvečati večjo pozornost srednjemu sloju, ne le ob raznih priložnostih, n. pr. ko gre za nabiranje prispevkov v tiskovni sklad, ali za druge fragmentarne akcije. V srednjem sloju je treba gledati na zaveznika, kateremu je treba pomagati, da premosti razne negativne predsodke ter antikomunizem zato da bo lahko udeležen v borbi za politično in gospodarsko obnovo dežele v demokratičnem smislu, skupno z delavskim razredom, ki je pogonska sila za mobilizacijo in enotne akcije. P. Burlo Po mojem mnenju se prav na tem področju našega delovanja pojavlja ena izmed velikih pomanjkljivosti. Borbe, ki jih vodimo, za pravične mezde in plače ter za delo, često niso pove-ne z borbami srednjega sloja, ki je prav tako zainteresiran nad življenjsko ravnjo delavskih množic, zaradi fiskalnih bremen in politike velemonopolov, ki že po svoji tradiciji težijo za tem, da zatirajo malega proizvajalca. Tako delavski razred kot srednji sloj se borita vsak po svoji strani, proti skupnemu sovražniku. Toda učinkovitost te borbe ni povoljna, ker sta ločena in ter ne obstaja točna politična usmeritev o tem, kje naj se ta borba vrši in kako naj se izvaja, da bo bolj prizadela nasprotnika. Ob določenih prilikah je prišlo tudi v Trstu do širokih stičnih točk na področju borb delavskega razreda. Dovolj je, ako omenimo borbo električnih varilcev, borbo v zvezi z akordnim delom, ki je trajala celih devet mesecev, za časa katere je prišlo do široke enotnosti vseh delovnih sil okrog tega vprašanja, katero so podprle tudi skoraj vse politične stranke. Ta borba je bila dolga in zelo težka, toda rodila je pozitivne sadove prav zato, ker je bila pravilno usmerjena. Toda to so bili le posamezni primeri. Nismo pa znali — in to ne le po krivdi drugih — ohraniti stike in vezi, razširiti stične točke ter podvze-ti akcije za rešitev problemov, ki tarejo naše gospodarstvo in naše mesto. Naše zadržanje na tem področju, to je na področju enotnosti za obnovo, ni stalno, temveč se omejuje na poedine akcije za obrambo dela. za okrepitev krajevne industrije IRI. In vendar je prišlo do rezultatov, pa četudi omejenih. Tu naj omenimo, da so zahteve, ki so jih postavile skoraj vse struje pred rimsko vlado, v bistvu izdelali naši tovariši v tovarnah, v notranjih komisijah, sindikatih. Naši tovariši so te zahteve obrazložili na raznih mestih in v raznih forumih ter v parlamentu. v državi na splošno, v znamenju antikomunizma. V naših celicah in sekcijah se je razvila diskusija tudi o teh vprašanjih. Toda pri tem se ne sme mešati pojmov o vlogi sin-likata in o nalogah partije. Primerno je treba izkoristiti kadre, ki delujejo v tovarnah, upoštevajoč dejstvo, da današnji položaj zahteva vedno večjo «specializacijo», to je vedno bolj temeljita preučevanja nroblemov. Gre tu za celo vrsto najrazličnejših problemov, kot n. pr.: za pogoje dela in odnose v tovarnah, za zahteve gospodarskega in soeialrm^a značaja. ki jih postavljajo delavci itd. Gre pa tudi za vrsto specifično političnih in organizacijskih problemov: kako usmeriti razne borbe, razne pobude, zavezništva z drugimi silami. Pri vsem tem je treba paziti na to, da se tovarniška celica ne zamenja z notranjo komisijo, odnosno s sindikatom. Danes gre prvenstveno za ustvaritev nove demokratične večine v državi. Zato pa se tudi od komunistov v tovarnah zahteva, da opuste sleherni pojav sektaštva, da učvrste čim širšo in enotno mobilizacijo delavcev tako v borbi za probleme, ki spadajo v okvir krajevnih zahtev, kot za splošno demokratično obnovo Italije in za njen gospodarski razvoj. Toda pri vsem tem pa se morajo komunisti stalno zavedati nujnosti razširitve partije v tovarnah in dviga socialistične zavesti delavcev. zenalu in je trajal dva dni. Na njem so tovariši razpravljali o številnih problemih. Med dru-kim so sklenili, da bodo podvojili število vpisanih članov. Federacijo je na kongresu zastopal sekretar tov. Sema. Pretekli ponedeljek je bil kongres v Barkovljah. Sekcija je že zaključila obnavljanje članskih izkaznic, v kampanji podporno znamko pa je dosegla cilj, ki si ga je postavila. Na kongresu so tovariši razpravljali o raznih političnih problemih. Dotaknili so se tudi občinske problematike, zlasti kar: se tiče krajevnih zahtev. Federacijo je na tem kongresu zastopal tov. Crevatin. Tudi v Rocolu so imeli kongres pretekli ponedeljek zvečer. Na njem so tovariši razpravljali o raznih problemih. Posebno so poglobili razpravo o komunističnem tisku. Tov. Postogna, ki je na tem kongresu zastopal federacijo, je v svojem govoru podčrtal zlasti pomen razširitve vrst KPI. Tudi Milje se intenzivno pripravljajo na svoj sekcijski kongres, ki pa bo, kot smo poročali šele po novem letu. V sekciji na Stari mitnici je bila posebno živa predkongresna diskusija. Posebno pažnjo posvečajo vprašanju srednjega sloja in borbi proti sektaštvu. Utrditev partijske organizacije med slovenskim prebivalstvom je danes še posebno važna (Nadaljevanje na 4. strani) Ako se ozremo na položaj, ki obstaja med Slovenci našega mesta in podeželja in ako vzamemo v poštev razporeditev političnih sil in gibanj med našim prebivalstvom, lahko ugotovimo, da je ugled naše partije nedvomno razmeroma večji med slovenskim kot pa med italijan. skim prebivalstvom. To prav gotovo izhaja iz zgodovinske preteklosti, dolgoletnega zapostavljanja in tlačenja slovenskega ljudstva, ki je vedno imelo v stranki komunistov svojo naravno zaslombo in svojega vernega zagovornika. Po drugi strani pa gre prav komunistom zasluga, da so vedno pravilno tolmačili težnje slovenske narodne manjšine, da so vodili to manjšino v borbah za narodne pravice, proti vsem diskriminacijam, za njen etnični obstoj in kulturni razvoj, nroti tlačiteljskim silam ter da «o vključevali borbe za zaščito te manjšine v splošne borbe za socialne in gospodarske in politične pridobitve vsega prebivalstva. Ni čudno, torej, da Slovenci v tako velikem številu sledijo komunistom, da glasujejo za njihove predstavnike, da poslušajo njih besedo, da se čutijo tako vezani na njihove borbe. Večkrat si pa postavljamo vprašanje : Ali smo uspeli tudi organizacijsko dovolj utrditi na. šo partijo med slovenskim prebivalstvom? Na to vprašanje bi lahko od- J. Gerbec Spored kongresov sekcij DANES, 18. DECEMBRA: STARA MITNICA (v Ljudskem domu v Trstu). Govorila bosta tov. Giorgio Pacco in Pino Burlo; SV. IVAN - POLDNJER (na sedežu prosv. društva «Zvezda» v Podlonjerju). KRIŽ (v Ljudskem domu). Govori tov. Paolo Sema ; TREBČE (v Ljudskem domu). Govori tov. Franc Gombač ; ROJAN (na sedežu sekcije). Govori tov. Giovanni Postogna ; OPČINE (v Prosvetnem domu). Govori tov. M arija Bernetičeva; RICMANJE LOG V SOBOTO, 19. DECEMBRA : DEVIN KOLONKOVEC V torek, 22. decembra : SV. VID V sredo, 23. decembra ; Na kongresih bodo izvoljeni komitejev in delegati za tržaške federacije KPI. Prazniki razdeljevanja izkaznic za leto 1950. V soboto, 19. decembra se bodo vršile naslednji prazniki razdelevanja izkaznic KPI : ROCOL. Govoril bo tov. Pino Burlo ; MAGDALENA. Govoril bo tov. Pogassi ; KRIŽ. Govorila bosta tov. Sema in Marija Bernetičeva. novi organi sekcij škili I. kongres Avtonomne govorili približno tako-le : Prav gotovo so bili napravljeni pomembni koraki naprej tudi v tem pogledu.Izšli smo iz težavnega položaja in kritična presoja našega delovanja nam je nedvomno pomagala, da smo uspešno premostili neštete ovire. Našo komunistično družino smo razširili tako med Slovenci kot med Italijani. Toda obstajajo še velike možnosti nadaljnje razširitve in učvrstitve, obstajajo pa tudi velike ovire in težave. Odpravimo sektaštvo Lahko ugotovimo, da večina slovenskega ljudstva ne prebiva v vaseh, temveč v samem mestnem središču. Tu so Slovenci sicer raztreseni, dočim žive v večjih skupinah v mestni okolici, kakor tudi v bližnjih vaseh. In prav tu je potrebno, da povečamo naše napore za nadaljnjo rekrutacijo za našo partijo. Seveda bomo neizbežno zadeli tudi na težave. Prav gotovo bomo za. deli na kozmopolitski vpliv, na politično brezbrižnost, razne pomisleke itd. Po drugi strani pa bodo ovire in težave izhajale iz našega preozkega, sektaškega gledanja, ki nam često onemogoča razumeti pomen, ki ga ima resnično množična partija, katero moramo ustvariti. Toda vse te težave in ovire se da in jih moramo — premostiti. Slovenske vasi, ki so kot nekaki otoki ljudi z več ali manj enotnim gledanjem na položaj, predstavljajo zelo primeren teren za to delo. Tovariši, ki so v dvomu, ki mislijo, da so te ovire in težave nepremostljive, lahko spomnimo na to, da je bil položaj na slovenskem podeželju mnogo težji in bolj kritičen za časa našega zadnjega kongresa. V razmeroma kratkem času smo uspeli povezati naše podeželjske organizacije z onimi v mestu, utrditi celice po vaseh, vzpostaviti redno povezavo z vodstvom. Seveda je bilo treba delati za dosego tega cilja. Toda zato se moramo bolj izuriti Za delo, ki, sem ga prej omenila, so potrebne prepričevalne akcije. Zato se moramo tudi ideološko poglobiti. Le tako bomo lahko v vsakem trenutku kos nalogam, ki se postavljajo pred nas. Le tako bomo tudi uspeli prepričati naše ljudi, naj vstopijo v našo partijo. Vsa «skrivnost» je, torej, v tem ! Toda za to je nujno potrebno, da komunisti mnogo čitajo, da vsak dan čitajo komunistični tisk, ki jih bo lahko pravilno politično usmeril, istočasno pa jih ho seznanjal z obstoječim Razširimo in učvrstimo vaške celice Pomanjkanje za Trst Toda to še ni dovolj. To vprašanje je treba bolje obrazložiti pred vso javnostjo. Vsi di£av-ljani naj izvedo, da je vlada glv a, ko gre za tržaške probleme, ker je njena politika popolnoma podrejena volji vele-r oimpolov. Toda naša borba za gospodarsko obnovo je še vse premalo odločna in premalo povezana z borbo pròti monopolom. To pomanjkljivost se često «opravičuje», češ: saj v našem mestu ni velikih podjetij monopolskega kapitala. Prav tako obstaja pomanjkljiva povezava med borbo proti tarifam elektri. ke in borbo proti draginji življenjskih potrebščin, med diskriminacijsko politiko, ki vlada v Tudi slovenski komunisti se z veliko vnemo in zanimanjem pripravljajo na prvi kongres Avtomne tržaške federacije KPI, ki bo v dneh od 15. do 17. januarja 1960. Priprave na ta kongres so tem bolj važne, ker spadajo v širši okvir priprav na IX. vsedržavni kongres KPI, katerega se bo tokrat prvič udeležila tudi redna delegacija naše Federacije. Tržaški komunisti smo že dve leti sestavni del KPI, ki je največja partija v kapitalističnem svetu. V tem času, lahko rečemo, smo napravili velik korak naprej. Kot ostali komunisti v Italiji, si tudi mi, ki živimo in delujemo na Tržaškem ozemlju prizadevamo, med drugim, da bi postali še večja in in odlo-čilnejša sila, ki naj privede do nadaljnjega demokratičnega razvoja v državi in do ustanovitve nove demokratične večine, ki bo zmožna odpraviti privilegije velemonopolov, kateri danes zavirajo pravi razvoj, tako na gospodarskem kot na političnem, socialnem in tudi na nacionalnem področju. Nikoli ne smemo pozabiti na to, s kakšnim zaupanjem je tudi slovensko delovno ljudstvo vo. lilo za KPI leta 1958 ter tako s svojimi glasovi močno pripomoglo k temu, da je bil izvoljen tovariš Vidah za poslanca v parlamentu, kjer se sedaj živo zanima skupno z ostalimi komunističnimi parlamentarci, V. Žužek Ija, med katerimi so tudi posebna vprašanja slovenske etnične skupine, ki prebiva na tem področju ter v bližnjih obmejnih pokrajinah. Hladna vojna, ki je v prejšnjih letih vladala v svetu, je v zadnjem času ponehala in pripravlja se nova doba, to je doba mirnega sožitja med raznimi družbenimi ustroji. Da je do tega prišlo gre naj večja zasluga Sovjetski zvezi in socialističnim deželam ter vsem miroljubnim silam sveta. Zato se vzporedno s spremembo političnega položaja v svetu postavljajo tudi pred nas komuniste povsem nove naloge. Moramo se povsem prilago. diti novemu položaju, da bomo kos nalogam, ki se postavljajo pred nas. Kako in kdaj bomo to dosegli pa je med drugim odvisno tudi od tega, kakšna je naša partija. Prav zato pa je nujno, da si osvojimo geslo, ki ga je postavila KPI in ki pravi, da moramo posvetiti vse svoje sile za ustvaritev močne, množične in dobro organizirane partije. Lo danes so bili v tem pogledu sicer napravljeni nekateri koraki, toda ti še zdaleka ne Toda to pomanjkljivost inorarti o temeljilo odpraviti. Zato hi morale celice priti na naš prvi kongres s podvojenim številom članstva. Celice na vaseh morajo odpre-ti vrata partije. Izven partije živi mnogo ljudi, ki hi lahko postali člani, in ne samo člani, temveč tudi voditelji celic, le če bi sc celice zavzele za to in ako hi se lotile temeljitega reševanja te naloge. Naša partija je prvohoritelji-ea tudi za naše narodne pravice. Uči nas, da je v skupni borbi z vsem naprednim italijanskim ljudstvom mogoče rešiti vsa pereča vprašanja. Tudi ta nauk si morajo osvojiti naše celice, zlasti one na podeželju. Pomen ženskih celic In še nekaj besed o ženskih celicah. Vprašanje ženskih celic je zelo važno. Še vedno najdertio tovariše, ki so mnenja, da je ženska nesposobna za politično delovanje in da je na splošno žena manj vredna od moža. Tako mnenje je treba kategorično od- položajem. Ker pa naša partij11 nima možnosti, da bi izdaji dnevnik tudi v slovenskem jeZ* ku, je priporočljivo, da slov"’1 ski tovariši, ki obvladajo tu. italijanski jezik poleg «Dela»-izhaja preveč poredkoma. 1 tajo tudi «Unità», ki tako j«15111 razlaga vsakodnevne politi1'11* dogodke. Na ta način hi tovili tudi vasem, da bi širši krog ljudi, ki bi bili sp* sobni razlagati vsakovrstna vpril sanja in sprožiti bolj razgiba'11 in močnejšo akcijo za vpis°vil nje novih članov, prek gotrajnega in nenehnega prep čevalnega dela. Vprašanja pridobivanja n°v^ članov ni mogoče reševati sa'"1 z enim obiskom, z enim sanò11 vprašanjem : ali je nekdo vdi se^ (|a kdo napravi kaj takega, kot je napravil Toerris. ako je na svetu in svet mora to prenesti. Velike zmote in 'Pake se delajo okoli nas, velike in majhne, kakor jih gle- Ali imajo zvezde temne spremljevalce ali celo planete? Izsledki dvozvezdja št. 61 v Labudu so zahtevali 200.000 meritev, 17.000 zvezdnih leg na 232 fotografskih ploščah, ki so bile posnete v 6 zvezdarnah Med drugo svetovno vojno so znanstveniki zasledili v nekaterih ozvezdjih v okolici Sonca temna telesa. Tedaj so se razvile razprave o tem, ali so nevidna telesa zvezde ali planeti. Njihova masa ie namreč samo osem krat večja od Jupitrove, to je od največjega planeta v osončju. Temna telesa so torej prav na meji med zvezdo in planetom. Morda pa je zaključek glede njihove mase napačen in gre v resnici za skupino planetov, kakor sledi iz naslednjega razmotrivanja. Zamislino si, da opazujemo Sonce s planeta neke bližnje zvezde. Z nje ne bi videli niti Jutipra niti Saturna, še manj pa ostale planete. Jupiter obide Sonce v dvanajstih letih, Saturn približno v tridesetih letih. Vsakih šestdeset let prideta torej oba na isto stran nasproti Soncu. V tem * času opravi Jupiter pet obratov Saturn pa dva polna obrata. Sonce, Jupiter in Saturn krožijo okrog skupnega težišča. Ker je sončna masa več kot tisočkrat večja od skupne mase obeh planetov, leži skupno težišče izven sončnega središča in približno ob njego- vem površju. Sonce torej kroži okoli skupnega težišča. Kaj bi sklepal opazovalec v sosednem ozvezdju, ki ne bi nič vedel o naših planetih? Sodil bi, da je Sonce sestav dveh članov, od katerih je eden neviden, in da oba krožita okoli skupnega težišča z obhodno dobo šestdeset let. Nikakor pa ne bi mogel sklepati, da ima Sonce venec planetov. Podoben postopek, ki so ga nekateri krstili «astronomija nevidnih teles», so uporabili astronomi pri proučevanju nekaterih bližnjih zvezd. Pri dvozvezdju št. 61 v ozvezdju Laboda so zapazili poleg krože- nja obeh članic, okrog skupnega težišča, še majhna nihanja svetlejše zvezde ob poti, po kateri bi se morala gibati po zakonih nebesne mehanike, če bi bila član dvozvezdja. Račun je pokazal, da utegne biti nihanje posledica privlačnosti temnega telesa z maso, ki je osemkratna masa Jupitra ali osem tisočink sončne mase. Temno telo bi krožilo v približni razdalji sedem milijonov kilometrov od glavne zvezde z obhodno dobo petih iet. Je to telo zvezda ali planet? Ne poznamo zvezde, ki bi imela maso manjšo kakor štiri sto- (Nadaljevanje na 4. straniJ Cigani se potikajo po svetu že nad 2000 let ♦ V Sovjetski zvezi imajo Cigani celo svoj časopis, ki se imenuje „O Nevo Drom“ Na svetu živi okrog šest milijonov ciganov. Lahko rečemo, da je ni dežele, kjer jih ne bi našli. Po veliki večini so temne polti, imajo črne lasje in oči. Na splošno so znani po svojem prirojenem smislu za glasbo, toda med njimi najdemo tudi dobre pisatelje, pesnike, filozofe, plesalce in druge umetnike - -pa tudi prave mojstre rokodelstva. Toda za večino njih je klic ceste - nepremagljiv. Do nedavnega je bilo vprašanje ciganskega rodu še prava uganka. Razne teorije so pričale le o preseljevanjih, ki so jih cigani preživeli v zadnjih dveh tisočletjih. Toda pred nekaj leti je skupina raziskovalcev odkrila indijanska plemena z narečjem, ki je zelo podobno govorici nekaterih ciganskih rodov. V tem narečju ni niti sledi spremembe, ki je temeljito preoblikovala jezik sanskrt v 1. stoletju prejšnjega tisočletja. Iz tega so prišli strokovnjaki do zaključka da so se ta plemena ločila ob začetnih vdorih Mongolcev, od drugih ljudstev sanskrta in se v dveh sunkih izselila v Perzijo. To so bili ljudije, sicer ljudje nižje kaste, a uživali so velik ugled kot godbeniki, krotilci konj in strokovnjaki za kovanje zlata in srebra. Zdi se. da so se zadržali v Perziji zelo dolgo. V tem času so se razdelili na pet glavnih plemen, ki žive še danes. Tedaj je doživel spremembo tudi njihov kult narave zaradi stika z maniheiz-mom, to je z vero o dobrem in zlu. To hi precej pojasnjevalo čudno dvojnost njihovega moralnega in verskega prepričanja. V naslednjih stoletjih so sledila še druga množična preseljevanja in izgnanstva. Plemena, ki jih poznamo pod imeni Romi, Marnisi in Sinti, to so kovači, godbeniki, pletilci košev in krotilci živali, so prepotovala Sirijo in se ustavila v Armeniji, kjer so se razcepila v dve skupini. Prva skupina je prestopi' la Kavkaz ter prišla v Gruzijo in Rusijo, druga skupina pa je dospela čez Anatolijo in Turčijo ter se ponovno cepila. Prva skupina se je napotila proti Severu in sicer v Romunijo, Češkoslovaško in Madžarsko, druga pa je dosegla Kreto in Krf. O preseljevanju Ciganov se je že v davnih časih precej pisalo. V 14. stoletju je o njih pisal češki letopisec Simeon. Neki stari gruzinski rokopis pa po- daš. Živimo v popolni temi. Naša je bolj ali manj kosmata, a o tem rajši ne govorimo. Kar se pa tiče... Že je stopil v hišo in šel v svojo izbo. Ko je več kot dve uri kasneje prišel sin k njemu, je bilo videti, da spi. Bil je še dremoten in nekoliko zasanjan. In sin se je usedel. Oče se je na tiho pogovarjal sam s seboj : Seveda, kakopak. Otte je začel priznavati. Prišel je čas za to. Tisti večer sem te videl v gozdu, a ti nisi videl mene. Bežal si, kakor da te preganja slaba vest. Gleda sina in nadalje govori: Glej, no, zdaj priznava? Ali sta se sedaj sporazumela za to pobalinstvo? Čestitam vama. Zdaj bi moral misliti tudi na tvojo mater. Misliti, kako ji je bilo. Povej mi najprej : Koliko je prestala zaradi mene in koliko zaradi drugih?v Da, postajam trd in govorim čisto resnico. To utegne biti prav dobro, dober svet. Dober svet, da. Mislimo tako nekako začeti spet staro življenje. Že jutri. Dela bo na pretek. Za pametne ljudi je z resnico kakor s srcem. (Tovek se mora sprijazniti z njo, pa naj pride od katere koli strani. Da, kakor sonce je, ki te včasih poščegeta, da moraš kihniti... Ali pa se prebuditi, se je opogumil sin. Oče je stal še malo, nato pa se obrnil k njemu : Ti? In po kratkem odmoru je nadaljeval : Sin, dobil boš zadoščenje. Slišim, da vprašujejo, zakaj nisem govoril z njo. Zakaj nisem odprl gobca. Toda, kaj bi mi bila mogla povedati, to mi povej ? Ali naj bi se poklali med seboj in drug v drugega metali kose mesa? Otte misli, da me zdaj ima. To veselje mu privoščim, toda Arna ga ni videla, ni ga videla nič drugače, kakor senco, ki se ji je približala... Sedaj pa me pusti v miru. Rad bi se prespal. V uteho naj ti bo, da je bolje pošteno živeti, kakor sramotno umreti... roča, da je bizantinski cesar Konstantin poslal sredi 11. stoletja v bližino Kostantinopolisa «čudno četo čarovnikov», ki so se imenovali «Ancikani», z namenom, da bi pokončali zveri, ki so ogražale tamkajšnja cesarska lovišča. Ob prvem velikem perzijskem pregnanstvu je prešla druga skupina, ki jo poznamo danes pod imenom Cigani čez Arabijo v Egipt od tod pa po preselitvi Muslimanov ob severnoafriški obali v Španijo. V Anglijo so prišli v 15. stoletju, kakih sto let kasneje pa so bili raztreseni že po vseh deželah Evrope. Kljub številnim preganjanjem od 16. do 18. stoletja, so obdržali Cigani svoj jezik, navade in poklice. Tudi prizadevanja avstriske cesarice Marije Terezije, ki jih je skušala prisiliti. da bi opustili nomadstvo, so bila zaman, njen naslednik Jožef II jim je vrnil prostost da se smejo seliti iz kraja v kraj. V zadnji vojni je več kot pol milijona Ciganov našlo smrt v zloglasnih hitlerjevskih koncentracijskih taboriščih. Mnogi izmed njih pa so se junaško borili v sklopu raznih osvobodilnih vojska. V Sovjetski zvezi in v drugih socialističnih deželah si že vrsto let prizadevajo, da bi dokončno uredili njihov položaj. Tako imajo Cigani v Sovjetski zvezi že od leta 1930 celo svoje glasilo, ki se imenuje «O Nevo Drom», kar bi pomenilo po naše «Nova pota». Med vojno je imelo cigansko gledališče v Moskvi zelo popularne prireditve. Ustanovili so tudi posebne šole za Cigane. Nekaj podobnega kot SZ so pred leti ukrenili tudi v Jugoslaviji. Vse to z namenom. da bi Cigane uvrstili v družbo ostalih državljanov ter jim dali vse pogoje za nadaljnji razvoj in civilizacijo. Amaterski balet v Stalinsku V Stalinsk, v Sibiriji, je nekega dne dospelo neko pismo iz Bolgarije, naslovljeno je bilo na krožek gradbenih delavcev. — Slišal, sem, da ste u-stanovili amatersko baletno skupino, je pisal Rosta Vladimirov. Tudi jaz se ukvarjam z baletom. Prosim Vas, opišite mi delovanje Vašega krožka. V Sovjetski zvezi je vedno obstajala velika ljubezen do umenosti. Na pismo, mladega bolgarskega prijatelja, so člani baletne skupine odgovorili tako-le : Naša skupina šteje danes 38 članov. Vsi delamo in se učimo. N. pr. Valentina Portnaja je učiteljica, Svetlana Hanson je tehnik. Pjolr Mukortov, inštalater, Viktor Popov, študent, naša vaditeljica Vera Pavlova je stara o-perna plesalka sedaj nas uči klasične plese Vaje imamo štirikrat na teden. Naš repertoar* obsega okrog 50 koreografskih in baletnih fragmentov. Doslej smo uprizorili «Valpurgine noči», nekaj prizorov iz baletov «Esmeralda». «Don Kihot», «Labodje jezero» itd. Zelo radi plešemo ruske, ukrajinske, armenske, bolgarske in drhge plese. Po-gostoma hodimo na razne prireditve. Šli smo tudi na daljšo turnejo. Udeležili smo se med drugim tudi tekmovanja umetnikov SZ, ki je bilo v Moskvi. Razen baletne skupine i-ma naš krožek tudi dramsko skupino, pevski zbor in orkester. Pogostoma prirejamo kulturne večere za mladino, razne konference itd. Na gornji sliki: baletna skupina krožka gradbenih delavcev v Stalinsku. KULTURNE VESTI ANTOLOGIJA SLOVENSKIH PESMI IN PROZE V SRBOHRVAŠČINI Beograjsko založništvo «No-lit» bo v prihodnjem letu izdalo 120 knjig, v glavnem romanov, povesti in pesmi ter nekaj del tudi s področja umetnosti, filozofije in ekonomije. Med drugim je v programu tudi izdaja «Antologije slovenskih pesmi», ki bo izšla v dveh knjigah in «Antologija slovenske proze», ki bo izšla v eni knjigi. Izmed del, ki jih bo izdala omenjena založba naj omenimo še biografijo «Gavrilo Princip», ki jo je napisal Drago Ljubibratovič, osebni prijatelj Principa. Poleg prikaza sarajevskega atentata na avstrijskega monarha, bo v tej knjigi podrobneje opisana dejavnost «Mlade Bosne», katere član je bil tudi avtor knjige. KOPRODUKCIJSKI SOVJETSKO - INDIJSKI FILM RAZSTAVA V SZ dokončujejo sovjetsko-indijski koprodukcijski film, ki se bo imenoval «Knjiga dveh src». Scenarij za ta film sta napisala Šaraf Rašidov in Viktor Vitkovič, ki opisuje starodavne vezi med umetnostjo Srednje Azije in Indije. Navdih za to delo sta avtorja dobila iz več kot 200 let stare pesniške zbirke «Kombe - Modan», ki jo je napisal Mirza Abdulkadir AMERIŠKE KNJIGE V MOSKVI Prejšnji mesec je bila v Moskvi razstava ameriških knjig, ki so prevedene v ruski in v druge jezike narodov SZ. Razstavljenih je bilo 700 del. Med temi je bilo mnogo del -s področja znanosti, tehnike, kmetijstva, sociologije in ekonomije. Mnogo je bilo tudi leposlovnih del. Sovjetski obiskovalci razstave so z velikim zanimanjem sprejeli zlasti dela Fulknerja, Lewisa, Sinclara, Hemingwaya in Twaina. Zlasti slednji je zelo po. znan v SZ, saj so njegova dela doživela že 250 ponatisov, v skupnem številu 11 milijonov izvodov. Ta dela so prevedena v 25 jezikov narodov ZSSR. V 42 letih sovjetske oblasti so v SZ izdali nad 100 milijonov izvodov knjig ameriških avtorjev. ( Sovinformbureau ). Albanka v narodni noši (Lesorez) Nastop igralske šole Pinko Tomažič Ob 18. obletnici njegove smrti Igralska šola Slovenskega gle. dališča v Trstu je imela 28. novembra svoj prvi letošnji javni nastop, v dvorani Stadiona 1. naj pri Sv. Ivanu. Uprizorjen^, je bila zabavna, duhovita Pu-getova komedija v treh dejanjih Srečni dnevi pod vodstvom Adrijana Rustje. Uprizoritev je bila lepo presenečenje za gledalce, ki so vajeni prisostvovati prepričljivim šolskim produkcijam, nakazujočim le tehnično znanje ter puščajoč povečini le željam prosto pot. Tokrat smo pa bili prijetno iznenadeni. Igra, ki so nam jo ti nadobudni gojenci prikazali, je potekala gladko, skorajda v dovršeni pristnosti. Glavna zasluga je seveda mladega režiserja Rustje. ki je znal izluščiti jedro, dal stvari pristni poudarek ter pravo razgibanost, kot jih, žal, niti pri drugih predstavah skorajda nismo vajeni. A tudi vsi nastopajoči so obilno prispevali svoj delež k uspehu. Najprej treba omeniti izredno uspelo Fernette, ki jo je temperamentno, rekli bi dovršeno podala Nerina Drašič. Posrečen je bil tudi Livio Bogateč s svojim Michelom, ki pa se je prav razživel šele v tretjem dejanju, a je potem tam I krepko * h'r!ii/i r/l nosil glavno težo. Edvard Martinuzzi je že znan po gledaliških nastopih, a tokra se je izkazal s pristnim vživetjem tudi glavne vloge. Dobro so bile podane vloge Ma-rianne Savine Remčeve, Fran-cine Nore Jankovič in Bernard Igorja Kosmine. Inscenacija Iva Kuferzina je bila preprosta in okusna, kakor tudi scenska glasba Aleksandra Vodopivca je uspelo podpirala potek dogajanja. Vsem nastopajočim in sodelujočim prisrčno čestitamo ter jim želimo še več uspehov! GLEDALEC 15. decembra je poteklo 18 let od dneva, ko so fašisti ustrelili Pinka Tomažiča in tovariše. Njihova «krivda» je bila v tem da so se borili z vsemi silami proti fašističnemu režimu in da :>o postavili nad vsa vprašanja, vprašanje osvoboditve tukajšnjega prebivalstva. Šlo je to^ej za čustva svobode in socialne pravičnosti, s katerimi so bili navdahnjeni ti mučeniki. Morda nikoli poprej ni bilo tako primerno, kot je danes, da se spominjamo tistih mož in žena, ki so žrtvovali svoje življenje za boljšo bodočnost človeštva, za mir, blaginjo in za bratstvo med vsemi narodi. Pra. vim : morda nikoli bolj kot letos prav zato, ker je prav letos prišlo in še prihaja do takih dogodkov v svetu, ki so lahko in morajo pomeniti dober začetek in veliko upanje vsega človeštva. Toda ker vse to ni takorekoč padlo z neba. temveč je sad velikih žrtev in naporov. Evo, torej, zakaj se letos z večjim zaupanjem, z večjo ljubeznijo in hvaležnostjo spominjamo naših mučenikov, misleč na njihove žrtve, na, njihov vzgled, in pogum, na njihovo odločnost neomajno vero v boljšo bodočnost. Danes, kot sem že omenil smo deležni sadov zaslug teh mučenikov, in upamo, da bodo v bodoče ti sadovi še večji. Mnenja sem. da najbolje počastimo spomin velikega revolucionarnega fanta, tovariša Tomažiča, pr spomnimo nekaterih njegovih misli, ki jih je z vso jasnostjo, s prepričanjem in človečnostjo izražal in poudarjal ko je deloval, ko je bil še svoboden in tudi kasneje, v ječi. Tomažič je bil študent. Izhajal je iz imovite družine. Pogostoma je zahajal med delavce in kmete, med delovne ljudi na splošno, in se je med njimi počutil srečnega. Cesto je dejal njegovim sovrstnikom, študentom, da mora kultura služiti za dvig in pomoč, ne pa za teptanje in poniževanje. Dobro je poznal kakšne žrtve in koliko krivic morajo trpeti delovni lju. dje. In prav zato se je, on, ki je bil izredno rahločutne narave in zelo human, tako pogostoma družil z delavskim razredom ter mu na razne načine pomagal. Lik velikega voditelja Pinko Tomažič je bil nadarjen, bister in pogumen Vedno je bil pripravljen na razne načine pomagati vsakomur, ki je bil pomoči potreben. Bil je preprost in vsestransko skromen, tak, kot so navadno vsi veliki duhovi. »Potrebno je», tako je često dejal, «da se vse zdrave, resnično demokratične in napredne sile Slovencev in Italijanov našega Ozemlja, združijo v borbi proti skupnemu sovražniku — fašizmu, temu zakletemu sovražniku Človeštva in civilizacije. Vsaka akcija, tudi najmanjša mora služiti utrjevanju enotnosti med Slovenci in Italijani, temu velikemu načelu bratstva, ki ga uče naši ideali». To, je poudarjal Tomažič. In v tem oziru nam je dajal svoj vzgled. Z italijanskimi tovariši in prijatelji je deloval s prav takim navdušenjem, kot s slovenskimi tovariši in prijatelji. V tem ni čutil nobene razlike. Dejal je: «Nista narodnost in raz- ličnost jezikov tisto, kar loči človeštvo, temvič čut, misel-nos, vzgoja, bogastvo in egoizmi. In mi smo temu priča. Čeravno smo različnih narodnosti, italijanske ali slovenske, nas to ne moti pri tem, da skupno delujemo in se ljubimo med seboj ter da spoštujemo drug drugega. To enotnost pa bomo še bolj utrdili z našim delovanjem». Njegovo zadržanje v ječi je bilo vzgledno. S tovariši je bil preprost in bratski. Pomagal jim je na vse načine, moralno in materialno, vzpodbujal jih je in bodril. Toda njegovo najlepše delo je bilo, ko je razlagal in učil sotrpine kaj je fašizem, kaj so in kaj hočejo komunisti. Čeprav so ga fašistični krvniki pogostoma fizično in moralno mučili, poniževali, je imel za svoje tovariše vedno dobro besedo, nasmeh na ustih in prijateljsko gesto. Umrl je kot junak Ko je bil Tomažič obsojen na smrt, je odklonil prošnjo za pomilostitev s temi-le besedami : «Raje uinrjem. kot pa da mi rešite življenje vi. ki vas sovražim in preziram z vsemi svojimi silami». In ko so prišli ponj v ječo, zato da ga odpeljejo na opensko strelišče, je zapel delavski pesmi, «Internacionalo» in «Rdeča zastava». Za nas vse, ki imamo to srečo, da smo ostali živi, predvsem pa za mladino mora biti lik Pinka Tomažiča velik nauk. Mi nočemo več mučenikov in smrtnih obsodb, nočemo več krivic in poniževanja. Želimo, da se izvori teh nesreč za vselej odpravijo. Toda dobro vemo, da še obstojajo nazadnjaške sile. ki nočejo upoštevati globokih teženj našega ljudstva in še vedno povzročajo krivice in gorje. Zato moramo biti vedno budni, vedno bolj strnjeni. Slovenci in Italijani, ki ljubimo naše kraje : biti moramo boljše organizirani in močnejši, za dobrobit nas vseh. naših otrok in novih pokolenj. Toda zakaj so fašisti obsodili na smrt Tomažiča in tovariše? To vprašanje, smo si postavljali pred 18. leti in si ga postavljamo še danes. Bilo je v začetku druge svetovne vojne. Fašizem in tisti, ki so ga podpirali so potrebovali neko določeno varnost. Vedeli so, da se je tu v Trstu in v vsej Julijski krajini že od španske vojne sem, vedno bolj razvijalo veliko organizirano antifašistično gibanje v tovarnah in na podeželju. Fašizem se je zavedal svoje velike slabosti, ki je izhajala predvsem iz pomani kanja sleherne podpore velikih ljudskih množic. Čutil je. da je osovražen in preziran. Kot je navada takih režimov, ki išče j e sredstva za svoj obstoj, v vedno večjem terorju, si je mislil tudi fašizem, da je potrebno dati trdo lekcijo antifašistom v naši deželi in vsem tistim, ki so imeli pogum, da se borijo. Zato je prišlo iz Rima posebno fašistično sodišče. Kdor je imel le količkaj izkušenj, je takoj vedel, da pomeni prihod posebnega fašističnega sodišča iz Rima v Trst, prav gotovo smrtne obsodbe. Za to so, torej, bili ustreljeni Pinko Tomažič in tovariši. Kako velika iluzija za sovražnike socializma in komunizma, tako za včerajšnje kot za današnje njune nasprotnike ! Tedaj nas je bilo le nekaj stotin, danes pa nas je na milijone. To je seme resnice in socialne pravičnosti, ki izraža velike želje našega prebivalstva. GIOVANNI POSTOGNA Zakaj vabimo delovne ljudi naj vstopijo v KP Komunistična partija Italije — je rečeno v tezah IX. kongresa — je demokratična stranka, ki se bori, da pridobi večino ljudstva za program demokratične obnove in da na ta način vodi italijanski narod v izgradnji socialistične družbe, potem ko je premagala odpor privilegiranih slojev. KPI je demokratična stranka po svojem programu, ki hoče obnovo dežele v interesu večine, je demokratična po oblikah svoje organizacije, ki imajo korenine v ustroju družbe, povsod, kjer imajo delavski razred, delovni ljudje in narod svoj nerešene probleme in iščejo usmeritev ter vodiča za njihovo akcijo. KPI je demokratična stranka po svojih karakteristikah in no tra jem življenju, svojih metodah dela, ki imajo kot podlago debato, po svoji decentralizaciji in kolektivni izdelavi politične linije, po svojih metodah vodenja, ki imajo kot podlago načelo kolektivnosti. Priprave IX. kongresa, ki so predložile vsem članom in javnemu mnenju v diskusijo in sodbo dosedanjo akcijo partije in linijo njene bodoče akcije (izraženo v tezah IX. kongresa), so najboljši vzgled omenjene demokratične metode KPI. Takega vzgleda ni v stanju dati nobena druga stranka v deželi. Krščanska demokracija, ki sc hvali kot «stranka svobode» pa je dala na zadnjem vsedržavnem kongresu in v fazi pri prav kričeč vzgled, kako se volja in težnje katoliške baze lahko izražajo samo z veliko težavo in kako skušajo voditelji vse zadušiti v zmedi in nejasnosti. KPI je stranka, ki se bori za enotnost delavskega razreda, za sporazum med vsemi demokratičnimi strankami, za uresničitev enotnosti vsega naroda, proti diskriminacijam, strankarstvu in v vzdušju državljanske strpnosti. KPI ne išče zase, kot delo Krščanska demokracija, nobene* ga monopola oblasti. Za našo partijo je bila enotnost delavskega razreda, začenši od enotnosti med komunisti in socialisti, sporazum med vsemi demokratičnimi silami in enonost ljudstva, vedno podlaga njene politike, ker se dobro zaveda, da je taka enotnost neogibno potrebna za napredek in obnovo dežele. * * * Prisotnost v taki stranki, ne samo širokih množic delavcev in kmetov, marveč tudi obrtnikov, uradnikov, malih proizvajalcev, intelektualcev, je bila bistveni element za obrambo, v vsakem trenutku, teženji in koristi vseh ljudskih slojev, za usmeritev in združitev njihovih naporov, ker brez tega je vsak napredek nemogoč. Zato se obračamo do delovnih ljudi, srednjih proizvajalnih slojev, intelektualcev, mladine in žena ter jih vabimo naj pristopijo v našo partijo. Na ta način bo naša partija, tudi po zaslugi njihove prisotnosti, lahko vedno boljše izrazila težnje pretežne večine ljudstva, ne samo z odkrivanjem problemov, marveč tudi z nakazovanjem rešitev, usmerjevanjem in organiziranjem borbe tistih sil, ki so sposobne jih rešiti. * * * ske obnove in reform, toda odprto ostane... vprašanje svobode». Demokratične svoboščine, v kolikor jih danes imamo pri nas, obstojajo zato, ker so dali komunisti svoj odločilni prispevek v borbi proti fašizmu, za republiko in ustavo in ker so bili komunisti vedno najbolj vztrajni zaščitniki demokratičnih svoboščin in najbolj vztrajni v borbi proti sleparskemu volilnemu zakonu in integra-lističnim nameram Krščanske demokracije. Toda ali lahko trdimo, da je pri nas danes res prava svoboda? Kakšno svobodo ima brezposelni? In kakšno ima dela-eev, da lahko vpliva na usmeritev proizvodnje v tovarni kjer dela? Obrtnik in mali posestnik, ali sta res svobodna pred vsiljivostjo monopolov, ali lahko res samostojno razvijata svoje podjetje? Kakšno svobodo ima sposoben dijak, ki je brez sredstev za nadaljevanje študijev? Brezposelnost, revščina in o-blast monopolističnih skupin globoko omejujejo svobodo. Ge. io usoda parlamentarnega režima in demokracije, sta danes v veliki meri odvisna c d tega, da se lahko zicmi oblast monopolističnega velekapitala. Od uresničitve programa KPI, z omejitvijo oblasti monopolov in drugimi reformami struktur, je torej odvisna razširitev svobo-'čin v koristi delovnih razredov n proizvajalnih slojev. Zahtevajoč spoštovanje in iz-ra jan je listavo, prenehanje disaminaci j, enakopravnost vseh državljanov, zaščito načela o laičnosti državo, delovanje parlamenta in raztegnitev njegove nadzorstvene oblasti, razvoj krajevnih avtonomij, tako se naša partija bori, da bo vse življenje v deželi imelo vedno bolj učinkovito demokratično vsebino. DOMACI PROBLEMI IN VESTI k I 145 novih članov KP Prvi sadovi letošnje kampanje za vpisovanje v KP Dosedanji uspehi naj bodo v vzpodbudo za nadaljnje delovanje Delovni ljudje, delavci in u-radniki, obrtniki in mali proizvajalci, kmetje, profesionisti, intelektualci in mladina na našem področju pristopajo v vrste naše partije prav zato, da prispevajo k gospodarski in politično demokratični obnovi dežele in v tem okviru gospodarski obnovi in razvoju demokracije na našem področju. S svojo prisotnostjo v vrstah KPI, udeležbo v demokratičnem življenju v naših sekcijah in celicah, prispevajoč k političnim pobudam, hranijo svoje koristi, borijo se za uresničitev svojih teženj, istočasno pa pomagajo tudi napredovanju stvari, ki je skupna za pretežno večino našega prebivalstva. Tudi v tem tednu imamo nekaj sekcij, ki so obnovile 100% izkaznice tovarišev za 1960 in so poleg tega vpisale nove člane in tako presegle cilj. Sekcije so naslednje : Rojan z 12 novimi člani ladjedelnica Sv. Marka 10 novih, Magdalena 7, Rocol 5 in Lonjer. Poleg zgoraj omenjenih so še druge, ki so napravile v zadnjem tednu vidne korake naprej pri obnavljanju izkaznic kot tudi pridobivanju novih tovarišev. Sekcija Milje je obnovila 90% izkaznic in pridobila 10 novih članov. Še bližje cilju je sekcija Tomažič v mestu, ki je dosegla 96% in ima do sedaj 8 novih članov. Sekcija Sv. Ivan-Podlo-njer je tudi pr> 90% cilja s 3 novo vpisanimi. 90% je dosegla poleg Milj in Podlonjerja še sekcija na Pončani, kjer so tovariši do sedaj vpisali 7 novih članov. Sv. Vid je dosegel 82% in ima 6 letos vpisanih. Sledijo Sv. Ana 92% in 7 rekrutiranih, Sv Jakob 86% z 8 novimi člani, Sv. Just 85% z 8 novimi člani, Sv. Križ 86% in 5 novih članov, Kolonkovec 82%, Pratolongo 65% in 3 novih člani, Tovarna strojev 80% z 2 novima članoma. Iz dosedanjih podatkov, ki jih je prejela naša federacija od posameznih sekcij izhaja, da se je v kampanji rekrutacije za O predkongresni diskusiji Poročilo vodilnega komiteja naše federacije Vodilni komite Avtonomne tržaške federacije KPI, je na seji, dne 12. t. m., kateri je predsedoval sekretar Paolo Sema, preučil položaj, v katerem se nahajajo priprave na I. kongres Federacije, ki ho v dneh 15., 16. in 17. januarja 1960. Ugotovil je, da predkongresna diskusija o tezah za IX. kongres KPI dobro napreduje in se razvija na številnih celičnih skupščinah, ki so deloma že izvolile svoje delegate za pristojne sekcijske kongrese, deloma bodo to opravile že v prihodnjih dneh ; sekcijski kongresi pa se bodo v glavnem zaključili že v teku tega meseca. Vodilni komite je podčrtal po-men tesnejše povezave med predkongresno diskusijo in med pripravami na kongrese na splosno ter med kampanjo za včlanjevanje in pridobivanje novih članov za našo partijo. Ob tej priliki je Federalni komite pohvalil tiste sekcije in celice, ki so dobro delovale na tem področju in so 100% obnovile članske izkaznice za leto 1960 ali celo presegle cilj z vpisom novih članov. Istočasno Spremljevalci zvezd (Nadaljevanje s 3. strani) «Sem na vaši strani, na volitvah glasujem za vas... čemu je torej treba, da se vpišem?» — tako ugovarjajo nekateri, ko jih vabimo naj se vpišejo v našo partijo. Potreba vpisa v partijo, da se lahko borimo organizirano, je razvidna že iz samih pogojev politične borbe v našem položaju. Gospodarji, veliki monopoli so prvi, ki so organizirani. Sled. nji imajo svoje stranke in mogočne organizacije, ki branijo njihove privilegije, imajo na razpolago najbolj moderna sredstva informacije, celo vrsto časopisov, poslužujejo se diskri-ninacije, ekonomskega izsiljevanja, korupcije in policijske-"a zatiranja. Delovni ljudje imajo svoje >tevi!o, ki lahko postane nezadržna sila samo če je enotno n rganizirano. Samo z utrjevanjem njihovih organizacij, njihovih strank, njihovega tiska, predvsem pa Komunistične partije in njenega glasila « l’Unità», delovni ljudje in ljudske množice lahko uveljavijo svojo moč, odbijejo grožnje, izsiljevanje in diskriminacijo ter lahko vsilijo svoje zahteve. Nekateri pravijo «Strinjam se vašim programom gospodar- tinke sončne mase. Temno telo pa je še petkrat manjše. Teorija ne daje odgovora na vprašanje, če je sploh možna zvezda s tako majhno maso. Po drugi plati sodijo teoretiki, da ne more obstajati planet večji od Jupitra. Morda ne gre niti za planet, temveč za skupino planetov, ki povzročajo nihanje v legi glavne zvezde, podobno kakor povzročata Jupiter in Sa-turn nihanja v legi Sonca. Toda privzemimo le, da gre za planet, in zamislimo si, da smo na njem. Na nebu planeta svetli dvoje sonc dvozvezdja. Prvo sonce je planetu razmeroma blizu in sije z rdečkasto svetlobo. Planet obkroži sonce enkrat v petih letih ; toliko traja planetno «leto». Drugo sonce svetli v medli luči, ker je mnogo bolj oddaljeno. Dve leti in pol sta obe sonci nad obzorjem, v dobi naslednjih dveh in pol leta pa se vrstita na nebu drugo za drugim Prave noči tedaj ni. Razen tega je tir drugega sonca močno sploščen. Vsakih sedemsto let se približuje planeto na polovici razdalje in greje tedaj štirikrat močneje. Lahko hi še fantazirali o tem, kako vliva dvojno razporedje letnih časov na ozračje planeta in na morebitne življenjske pojave na njem. Po sedanjih meritvah ima morda četrtina dvozvezdij v okolici Sonca v svojem sestavu temna telesa. Daši ni končno dokazala, da so temna telesa v navedenih primerih zares planeti, ki bi bili podobni planetom našega osončja, novo odkri. tje krepko utemeljuje domnevo, da imajo številna druga sonca svoje planetna sestave. Astrono-ni nikakor ne dvomnijo, da obstajajo drugi planetni sestavi poleg osončja. Zavedajo pa se istočasno, da je narava raznolika, da so planetni sestavi med sebaj različni in da bo treba še mnogo napornega iskanja, preden bi naleteli na plenatni sestav, ki bi bil v osnovnih potezah, podoben našemu planetnemu sestavu. Da bi bralec ocenil obseg dela, ki ga mora opravili astronom, da odkrije temna telesa v dvozvezdjih in določi njihova gibanja in mase, naj navedemo ; da so zahtevali izsledki v zvezi z dvozvezdjem št. 61 v Labodu 200.000 meritev, 17.000 zvezdnih leg na 232 fotografskih ploščah, ki so bile posnete v šestih zvezdarnah. Priprave na kongres partije je povabil vse sekcije, celice in elane partije, naj še bolj povečajo svoje napore v posebni kampanji za pridobivanje novih članov, ki se vrši v počastitev federalnega in vsedržavnega kongresa KPI. 0 novih članih partije Rezultati, ki so bili doslej doseženi, kakor tudi politika na splošno, potrjujejo možnost, da se z resno politično in organiza-tivno vnemo lahko na stotine delavcev, državljanov raznih delovnih slojev, žena in mladine, Slovencev in Italijanov, vpiše v KPI Federalni komite je razprav ljal tudi o razvoju problema avtonomne dežele Furlanija-Ju-lijska krajina in to v zvezi z razpravo, ki jc v teku s pred parlamentarno komisijo za ustavne zadeve, in v vidiku bližnje razprave v parlamentu, Ob tej priliki je poudaril nujno potrebo po okrepitvi delovanja za združitev vseh iskreno regionalističnih sil, kar je nujno, za dosego čimprejšnega zaključka te razprave v parlamentu (Nadaljevanje z 2. strani) Isto lahko napišemo tudi o sekciji Tomažič. O kongresih sekcij; Prosek-Kontovel, Sv. Jako~ in v Tovarni strojev, ki so se vršili včeraj, bomo poročali prihodnjič. Na vsem podeželju so prjkv tako razgibane priprave na kon. grese. V Devinu je govoril o tezah za IX. kongres tov. Kolenc; v Medji vasi sta bila v zadnjem času dva sestanka celic, katerih se je udeležil tov. Gombač, v Križu so bili tri sestanki, katerim so prisostvovali tov. Marina, Gombač in Vera Žužek. Tudi celica v Saležu je imela svoj predkongresni sestanek. Pretekli petek je bil zadnji predkongresni sestanek sekcije na Opčinah, kateremu je prisostvoval tov. Sema. O o-stalih sekcijah in celicah bomo poročali prihodnjič. Rezultati kampanje za podporno znamko CURIEL lir 40.000 PRATOLONGO 8.000 ST. MITNICA 40.000 TOMAŽIČ 21.750 MAGDALENA 13.000 SKEDENJ 13.000 SV. ANA 25.000 SV. IVAN. PODLONJER 14.450 KOLONKOVEC 100 SV. ALOJZ 8.000 GRETA 3.650 ROJAN 7.050 BARKOVLJE 10.000 TREBČE 4.210 MILJE 26.000 DOMJO 600 RICMANJE 1.209 LOG 1.600 ROCOL 7.800 SV. VID 4.350 SV. JUST . STARO MESTO 1.050 KONKONEL 1.150 SV. MARKO 23.000 ARZENAL 10.500 ACEGAT 10.600 FONTANA 25.000 Še posebej moramo ome- niti celico občinskih name- ščencev (sekcija Curici), ki je prispevala povprečno po 668 lir na vsakega člana. Barkovlje so dosegle cilj za 100%. Prispevek iz Ricmanj se nanaša samo na tamkajšn' o žensko celico. Prispevki za DELO Tovariš Mamich iz Trsta je v počastitev spomina brata Alek-sandra Mamicha, ki so ga nacisti usmrtili v tržaški Rižarni, o čemer smo obšir-neje poročali v prejšnji številki, daroval za tiskovni »klad DELA 3.000 lir. Najlej.'a hvala! I960 vpisalo v našo partijo od začetka kampanje pa do danes 145 novih članov. Rrez dvoma je to prvi dober kodak naprej, kateremu bodo morali seveda slediti še drugi. Rezultat, ki smo ga dosegli do tega trenutka je sad načrtnega dela in prizadevanja nekaterih sekcij in posameznih tovarišev. Z večjo mobilizacijo tovarišev in bolj pospešenim delom, bo naša federacija nedvomno tudi letos častno izpolnila svojo obvezo, ki jo je prevzela v kampanji obnavljanja izkaznic in pridobivanja novih članov za 1960. In to bo veljaven doprinos trza-ških komunistov, Slovencev in Italijanov za ustvaritev še močnejše in večje KPI. Igralska šola Slovenskega gledališča Igralska šola Slovenskega gledališča v Trstu sporoča, da so se v ponedeljek 7. t. m. začela redna predavanja, ki se vršijo vsak ponedeljek in četrtek v prostorih SPZ, ul. Roma 15, II. Tisti, ki bi se hoteli še vpisati se lahko priglasijo v pisarni Slovenskega gledališča, ul. S. Vito 17 (od 8. do 13. in od 15. do 17. ure, razen sobote popoldne) ali telefonsko na št. 38-236. Igralska šola tudi sporoča, da bo za vse tiste, ki želijo poglobiti svoje znanje slovenskega jezika organizirala tečaj govorne tehnike. Spričo velike važnosti te iniciative priporočamo interesentom, da se čimprej prijavijo ! Poziv Odbora za gospodarsko obrambo Trsta Državljani ! Položaj našega gospodarstva postaja od dneva do dneva težji. Poglavitni viri našega obstoja, ladjedelnice, škedenjski plavži, stare ladje, propadajoče pristanišče, so brez bodočnosti. Vladni organi niso hoteli nikoli priznati te stvarnosti aii pa so intervenirali samo s priložnostnimi ukrepi. V vseh gospodarskih sektorjih narašča vznemirjenosti zaradi tega položaja in z vseh strani prihajajo zahteve po takojšnjih ukrepih. V Rim je šla delegacija s tržaškim županom, v Trst je prišel minister Ferrari Aggradi. Kakšni so bili rezultati? Minister je točno povedal, da ne bodo obnovili plavžev ILVA in ne ladjedelnic Sv. Marka in Sv. Roka, ne bodo dali našim ladjedelnicam primernega števila ladij c družb pretežno državnega interesa za potrebno obnovo. Zato ne bo naročil in dela za sorodne industrije, obrtnike in mala podjetja. Odbor za gospodarsko obrambo Trsta in Ozemlja poziva vse državljane naj se združijo za učinkovito akcijo, ki naj ima kot podlago njegov program zahtev, ki so sprejemljive za vse gospodarske in politične sile, ki res hočejo organični načrt za procvit našega mesta Odbor za gospodarsko obrambo Trsta in Ozemlja Vprašanje tržaških bolnišnic pred rimskim parlamentom Poslanec Vidali je opozoril vlado na položaj, ki obstaja v tržaških Združenih bolnišnicah ter jo pozval naj prispeva primerna sredstva za dejansko ozdravitev tega stanja Poslanec tov. Vidali je 1. decembra v poslanski zbornici posegel v diskusijo o splošnem problemu bolnic v republiki ter iznesel vprašanje tržaških Združenih bolnic in tako obnovil zahtevo od aprila letos (na katero ni prejel odgovora) po ustreznih ukrepih za izboljšanje tega stanja, razširitev in okrepitev zdravniške službe, izboljšanje o-preme, da se končno odpravijo ukrepi prisilne avtonomije, ki škodujejo učinkovitemu delova. n ju omenjenega bolniškega kompleksa. Tov. Vidali je pripomnil, da je ta kompleks svojčas uspešno deloval ter je bil dobra šola za zdravnike in sanitetno osebje, medtem ko se danes nahaja v fazi zaskrbljujočega propadanja zaradi že obrabljene in stare bolniške opreme ter pomanjkanja bolniških uslug. Upravitelji in zdravniki se celo mnenja, da kompleks čez nekaj let ne bo več v stanju uspešno delovati. O glavni bolnici, ki je naj-Aažnejši del vsega kompleksa, je naš poslanec povedal naslednje : Gre za stavbo, ki je bila zgrajena pred skoro 120 leti, ko je ]Trst štel 60.000 prebivalcev. Ta. krat je bolnica razpolagala s 1.000 bolniškimi posteljami. Danes pa je v tej bolnici 1.559 postelj, ki so razmeščene večinoma na hodnikih, kar je v škodo bol. nikov in strežnega osebja. Podčrtati je treba tudi znatno pomanjkanje higienskih naprav, ki ne odgovaijjajo več današnjim potrebam (1 prha ali kat, 3-4 stranišča za približno vsakih sto bolnikov! ) Zdravniki kot tudi bolniki se stalno pritožujejo zaradi preni z. kega števila zdravnikov, pred. vsem pa strežnega osebja. To Občinski svet v Miljah soglasno zahteva ustanovitev avtonomne dežele Občinski svet v Miljah je na > i rednji sei, ki je bila v sredo zvečer soglasno zahteval u-stanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Tozadevno resolucijo je predložil načelnik komunistične skupine, svetovalec Martinelli. To resolu. cijo so z nekaterimi popravki sprejele vse politične skupine, ki so zastopane v občinskem svetu. V tej resoluciji občinski svet ugotavlja, da je vprašanje ustanovitve avtonomne dežele v razpravi pred pristojno komisijo v poslanski zbornici. Uresničitvi tega načrta nasprotujejo nazadnjaške desničarske sile. Prav zato pa je potrebno, da se okoli okoli tega vprašanja mobilizirajo najširše množice in da te napravijo pravi pritisk na odločujoče činitelje, da pospešijo u-stanovitev avtonomne dežele. Zato občinski svet poziva vlado in parlament, naj čimprej sprejmeta omenjeni zakon o avtonomni deželi, katere glavno mesto naj bo Trst. novi deželi, pravi nadalje J potrjuje med drugim tudi nje* resolucija, mora biti zagotovljena Tržaškemu ozemlju najširša avtonomija s širokimi zakonodajnimi pooblastili. Uresničitev tega načrta bo mnogo prispevala tudi k rešitvi številnih perečih vprašanj in k zadostitvi zahtevam, ki jih postavlja zainteresirano prebivalstvo Tržaškega ozemlja in vse dežele. Smrtna kosa v Saležu Iz Saleža smo prejeli sledči dopis : Spet sporočamo žalostno vest. V četrtek 10 t. m. je umrl tovariš Karel Peric, star 67 let. Čeravno je bil pokojni že več časa bolan, si vendar nihče ni mislil, da mu bo tako kmalu smrt pretrgala nit življenja. Pokojni Karel je bil zelo delaven in skrben gospodar. To S seje občinskega sveta v Nabrežini Občinski svet v Nabrežini je pretekli petek razpravljal o vprašanju nabrežinskega pokopališča. Ugotovil je namreč, da je pravilnik, ki velja za to pokopališče pomanjkljiv in ne odgovarja sedanjim zahtevam. Ime. n o vana je bila posebna komisija, ki bo preučila t vprašanje, sporazumno z občinskih tehničnim uradom. Na tej seji je podžupan Škrk poročal tudi o delovanju Kraškega vodovoda. Med drugim je poročevalec podčrtal, da se je uprava vodovoda prizadevala, da obnovi vodobodne naprave ter razširi njegovo omrežje. To je bilo zlasti potrebno, ker se je do sedaj izgubljalo mnogo vode, kar je povzročalo občutno škodo. Nadalje je tov. Škrk poročal o delih, ki so bila na tem področju izvedena v zadnjih letih v Štivan, Mavhinjah, Praprotu, Slivnem, Prečniku, Šempolaju, Trnovci in Nabrežini. V zadnjih letih se je povečalo tudi število potrošnikov. Leta 1957 je bilo na območju občin, ki spadajo pod Konzorcij 556 potrošnikov, danes pa jih je 681. Kljub skrbnemu upravljanju je konzorcij Kraškega vodovoda pasiven. Sedaj znaša primanjkljaj te ustanove okrog 4 milijone lir4. Dve petini tega primanjkljaja odpadeta na devin-sko-nabrežinsko občino, dve petini na zgoniško in ena petina na repentabrsko občino. Pasiv povzroča tudi previsoka cena vode, ki jo dobavlja ACEGAT, govo 7 urejeno posestvo. Bil je dobrega srca in je marsikaterimi vaščanu pomagal v potrebi ali nesreči. Zaradi njegovega veselega in šaljivega značaja je bil zelo pri- ljubljen med vaščani in pri vseh, ki smo ga poznali. Za časa naeifašističnega preganjanja je bil tudi on v vrsti številnih vaščanov, ki so bili odpeljani v Nemčijo. Bil je somišljenik naprednega delavskega gibanja in član krajevnih demokratičnih organizacij. Pogreba, ki je bil v soboto, se je udeležilo mnogo vaščanov in okoličanov. Pevski zbor Salež-Zgonik mu je zapel v poslednje slovo. Naj mu lio lahka domača gruda, katero je tako ljubil. Slovensko gledališče Trstu v V soboto 26. t. m. ob 15. uri v dvorani «A. Sirk» V KRIŽU predpremiera Vladimir Levstik - Herbert Griin K A S T E L K A (po romanu (Gadje gnezdo») igra v 12 slikah V nedeljo 27. t. m. ob 16.30 v Avditoriju premiera K A S T E L K A pride tembolj do izraza ker je že zaradi strukture poslopja po. trebno precej visoko število strežnega osebja in snažilk. V teku letošnjega leta so, krajevni tisk, občinski svet, primorji bolnic in asistenti ter osebje Združenih bolnic, večkrat opozorili na resnost položaja, ki se je ustvaril. Vsi so podčrtali, da je pomanjkljivosti in težav krivo težko finančno stanje, ki zaskrbijo upravo bolnic. Primanjkljaj Združenih bol. ni c je naraslel od 37 milijonov leta 1957 na 170 milijonov leta 1958. Računajo, da bo mogoče ta primanjkljaj le malo znižati v proračunu za 1959 prek poviška vzdrževalnine (ki je bila po. visana od 2.450 lir 1957 na 2.700 lir leta 1958 in nato leta 1959 pa na 2.950 lir). Sporno vprašanje v vsedržav- Odprto pismo Društva slovenskih umetnikov Društvo slovenskih umetnikov v Trstu nam je poslalo sledeči dopis s prošnjo, da ga objavimo: Nastanek kulturne revije je vselej važen dogodek. To pomeni, da je skupina kulturnih delavcev občutila potrebo, da svojemu hotenju da tudi stvaren izraz, skratka, da stopi pred javnost, ki ji mora biti vsaka kulturna prizadevnost prvenstveno namenjena. Drjuštvo slovenskih umetnikov v Trstu se je z enoletnim delovanjem izkazalo kot nepogrešljiva skupnost ljudi, ki s svojim posebnim javnim kulturnim udejst. vovanjem, segajo v najrazličnejše plasti ljudskega zanimanja. Marsikaj ni bilo dobro izpeljano, marsikaj je treba še storiti! Osnova za večje uspehe pa je vendar dana; treba je samo dobre volje in smotrnosti pri nadaljnjem izvajanju prvotne zamisli. Tega pa pri sodelavcih D SV Trstu ne primanjkuje. Položaj je celo boljši kot prej, ker so se Tržačanom zdaj pridružili tudi Goričani, ki so ustanovili slično društvo in začeli tesno sodelovati z nami. Na nedavnem občnem zboru D SU smo sprejeli sklep, da je treba zamisel o reviji čim. prej uresničiti. DSU je pri svojem delovanju vezano zgolj na skromna sredstva, ki se stekajo v društveni blagajni v obliki članarine in prostovoljnih prispevkov članov in prijateljev. Ker je izdajanje revije tvegana stvar, zlasti danes, ko se je tisk zelo podražil, se mora DSU o-bruiti na vso tržaško in gor iško javnost za pomoč. Ne samo do-hrodošli. ampak nujni so razni prispevki. Trgovski oglasi v časopisju so danes uspešno sredstvo reklame. Take oglase imajo celo vodilne kulturne revije v Jugoslaviji in Italiji. Zato se obračamo na naše poslovne ljudi s prošnjo, naj pri zasledovanju svojih poslovnih koristi, koristijo tudi pleme, niti zamisli o reviji, glasilu DSU v Trstu in Gorici in z inserirà-njem v tej reviji omogočijo njeno izhajanje. O reviji smo govorili samo na splošno in vam je nismo predstavili. Saj je niti mi še bolje ne poznamo, ker je .še nismo krstili! Kar se navadno dogaja med očetom in materjo ob rojstvu vsakega prvorojenca si tudi mi še nismo edini glede imena našega prvorojenca-revije. Obra. čarno se tudi glede toga na javnost s prošnjo za nasvet. Stvarne predloge pošljite našemu taj-nišU m na naslov Sancin Lel ja, Trst. ulica Geppa 9.. Zahvaljujemo se vam za pozornost ter o-benem izrekamo prepričanje, da nam boste radi pomagali. DRUŠTVO SLOVENSKIH UMETNIKOV SOŽALJE Ob izgubi zvestega člana, tovariša Karla Perica, izrekata globoko sožalje težko prizadeti družini in ostalim sorodnikom, krajevna celica KP in prosvetno društvo «Rdeča zvezda». Pri-drušnje se tudi «Delo». nem merilu med bolnicami & ustanovo 1NAM ima v Trstu posledico, da imajo tukajšnje bolnice prejeti od že omenja ustanove skoro 250 milijonoV lir. Pričakujejo, da bo začela ll" stanova INAM vendar plačev svoj dolg, ni pa znano kdaj, her do danes je bilo slišati samo f°r‘ malne obljube. Spričo tega in še drugih M* !i)y( torjev, je Združenim bolnica nemogoče poravnati dolgove, ^ jih imajo pri raznih dobavi& bolni’ Js«g{ Ijih za živila (hrana za ke), zdravila, kurivo in blag0 za rjuhe, halje strežnega zdravniškega osebja itd. Dolg znaša skoro 1450 milijonov Ker ni uprava v stanju poravn°‘ ti dolga, ne more seveda niti ^ kupovati po ugodnejših pogojil1 in ne po normalnih cenah trg0' & Zaradi tega je bila uprava p] siljena poseči po ukrepih stroge šlednje, kar je na škodo prelit ne, ogrevanja - predpisovatij° zdravil. Ukrepi so privedli na Ije do znatnega znižanja natiie‘ ščenega osebja, zaradi česar tfp1 vse delovanje bolniške ustanov*• Kar se tiče tehnične opra111 posameznih oddelkov, ki so j° najbolj potrebovali, je tukaj* n ja Cassa di Risparmio prispe' vala za najnujnejše nabave. Toda s tem še niso bili reš&11 številni in važni problemi. /V1 ko priznamo, da so bila izvršen0 nekatera najbolj nujna dela ^ da so bile izboljšane določen strukture, medtem ko so ga dela v teku. Dokaz tega s°' krvna banka, center za bot^° proti raku (ki ga gradijo počasi in z veliko težavo) nekateri preurejeni oddelki. da vse to so napravili e posebn ‘ mi prispevki, ki so jih dale t° zne mestne ustanove in le 1 majhni meri z državnim prispe kom. Tako stanje je ustvarilo brej Le ;°tc Wc ti «e» k '»ki t Vs Nit V '»d. M, .'ga Na Ni \ % S N »0y Vii !»»a \ St H. V; N>„ S S t vil° T}ill dvoma težave glede jasnega vp°’ gleda v perspektive, ki bi J1 morala imeti uprava tako vazne’ ga kompleksa. Prav zaradi 0f kih perspektiv so se po jed nesorazmerja tudi v ukrep1 glede poedinih bolniških sekt°[ jev, z večjimi stroški in nevŠd. nostmi, ki bi ne nastale, če 0 imela uprava možnost širfl perpektiv. Delni in priložnostni ukTePl ter posamezni stroški, ne m°Te jo biti učinkoviti brez širseg0 splošnega vpogleda. Potrebni kot so nakazale številne h0*11 petentne osebnosti večja sp0’ sobnost iniciative in dalekoseZ,lfl mentaliteta, ki bosta znali Pri mostiti tudi najbolj nujne p°^ri. be, ne da bi s tem izgubile ,y vidika celotno problematiko- Predvsem mora vlada prispe vati s primernimi sredstvi za d° jansko ozdravitev tega stanja• nasprotnem primeru se bodo ttl di za naše bolnice izdajali «zasilni» ukrepi, kot se na i(l lost dogaja za tržaško go*P° darstvo. Stanje v katerem se danes d1 bajajo tržaške Združene bolni11. ne more več trajati. TehnlC in finančni problemi povzročaj0 resne pomanjkljivosti pri p°s^° vanju, kompromitirajo delo^ pogoje zdravnikov in strežneg^ osebja, povzročajo vedno veffl nesorazmerja pri plačah zaslti* nih in sposobnih oseb, ki 1 morejo na ta način delati v P( gojili vedrosti in osebnega *a doščenja. Posledice pa nedra°l no občutijo prebivalci, ki se 7710 rajo zateči v bolnice, kot zahteva napredek znanosti in s° cialne organizacije in sama ,l°^ va mentoaliteta človeka, ki f’ v bolnici neogibno potrebno n1 sto modernega zdravljenja sr°' dišče sodobne medicine in P° glavitno središče zdravniške skrbe. Iz teh razlogov sem snialr kot potrebno je zaključil l°l Vidali opozoriti vlado na P° loža j tržaških bolnic, ki be ^ žijo alarmantno nazadovanje . primeri z njihovimi tradicij071 -To je v nasprotju razvoja, ki jih imajo bolnice, ker razvolaeaio s ker razpolagajo s SP°^ sobnim zdravstvenim kadrom j uživajo še vedno zaupanje 771 e tržaškim prebivalstvom.