Poštnina plačana v gotovini. Leto XIV., štev. 11 Lpravništvu: L)uttl|ana Nnatljeva ulica 5 - Teleton št. 3121 3123, 3124 3125 3126 Inseratn oddelek; Ljubljana, Selen-burgova ul 3. - Tet 3492. Ž402. Podružnica Maribor- Gosposlca ulica štev 11 — Teleton št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2 - Telefon št. 190 Račun' pri pošt ček zavodih: Ljub-liana št U 842 Praaa čislo 78.180, \Vten št 105 ?41 $lGV8IftCi tOSt?a& m ©nstran me 1 Uvod v separatistične punktacije tvori ugotovitev, da je »slovenski narod danes razdeljen in razkosan na štiri države: na Jugoslavijo, Italijo. Avstrijo jn Madžarsko«. Opozorili smo že, kako grozno zablodo predstavlja tako formulirana ugotovitev. Saj se da iz nje sklepati in sovražno nam inozemstvo tudi res skiepa, da bivši jugoslovenski ministrski predsednik življenje Slovencev v Jugoslaviji vzporeja z njihovo žalostno usodo v Italiji, Avstriji in Madžarski. In res punktacije nikjer ne priznavajo, da bi Slovenci imeli v Jugoslaviji že svojo lastno narodno državo in polno svobodo udejstvovanja in razvijanja v vseh pravcih narodnega življenja. Da se nadaljnje zahteve nanašajo na Slovence v Jugoslaviji in se njim pripisujeta možnost in naloga, tvoriti privlačno silo za Slovence v tujih državah, to utemeljujejo punktacije le z ugotovitvijo. da živi v Jugoslaviji »glavni del«, torej številčna večina slovenskega naroda. Tudi v tej točki ni niti besede priznanja ali ugotovitve, da smo Slovenci v svoji lastni, svoji narodni državi z vso narodno svobodo in enakopravnostjo. Nekateri listi so sicer poročali, da je g. dr. Korošec ta svoi greb nad narodom in nad resnico naknadno popravil s tem, da je dodal prvima dvema točkama punktacij nekake do^tavke o .Jugoslaviji, vendar pa se je izkazalo, da te vesti niso bile točne Punktacije se glase prav tako. kakor so bile objavljene. Vzporejati usodo Slovencev v Jugoslaviji z usodo Slovencev v sosednih državah, v tem je morda še večja in hujša zabloda kakor v zaključni zahtevi punktacij, naj se Slovenci odrečemo že doseženi državni skupnosti s Srbi in Hrvati in se začnemo z njimi na novo pogajati. Ne bomo obširno govorili o kon-sekvencah, ki jih iz take blazne sodbe lahko izvajajo tr \ tlačitelji in uničevalci našega slovanskega življa. Saj so te konsekvence vsakomur jasne. Pomisliti je treba samo, kakšen škodoželjni aplavz bo izzval Mussolini v Rimu, Schumy v Celovcu ali Gombos v Pešti, ako bo pri kaki priliki, ko bo govora o narodnih manjšinah, lahko citiral Koro-ščevo punktacijo, pa bo rekel: Glejte, saj ti ljudje sami priznavajo, da se Slovencem pri nas godi enako kakor v Jugoslaviji. Tako formulirane punktacije so lahko Italijanom. Nemcem in Madžarom naravnost v potuho za še hujše besnenje nad našimi rojaki. Naj le gredo g. Korošec in njegovi svetovalci v Italijo in poskusijo tam izdati slične, čeprav desetkrat skromnejše punktacije o zahtevah primorskih Slovencev in Hrvatov! Ako bi se potem še komu posrečilo. da bi se vrnil živ v Jugoslavijo, ne bo nikdar več namigaval na emkost usode našega naroda v fašistični in v jugoslovenski državi. Kakor se mora zato vsakemu narodnemu človeku zdeti neumljivo, kako je moglo priti do take formulacije prvih ■ iveh točk v klerikalnih punktacijah, je na drugi strani vendar težko verjeti, da bi se bilo to zgodilo zgolj iz neprevidnosti ali malomarnosti. Tem težje je to verjeti, ko večkrat vidimo iz vrst, ki stoje pod vplivom ali terorjem punkta-šev. naravnost strupene, čeprav na srečo zelo redke poja' e sovraštva proti državi in jugoslovenski skupnosti. Res gre v vseh takih primerih za nerazsodne ljudi. ki ne vedo, kaj delajo, čeprav so morda pohajali tudi KaKe višje šole. vendar je ravno njihova duševna nesamo-stojnost in neprištevnost dokaz, da taki izbruhi niso izraz individualno ustvarjene miselnosti. Ne moremo trditi, da imajo ti zastrupljeni fanatiki take nauke od svojih voditeljev. Vsekakor pa so morali biti nauki in navodila tako dvoumni, da so duševno omejeni siedbeniki lahko iz njih črpali pobudo za svoje ekscese in prepričanje, da ravnajo v duhu svojih komandantov Tudi še ni znan noben primer, da bi kak tak eksces od »zgoraj« prejel zasluženo kazen ali vsaj ukor. Zato je utemeljen sum, da tudi oni ljudje, ki bi se pač moraii zavedati, kaj delajo, z dopadenjem gledajo na slične pojave norega sovraštva. In zato je tudi nemogoče verjeti, da bi bil začetek punktacij le iz nepremišljenosti formuliran v obliki, ki mora revoltirati vsakega pravega Slovenca, pa tudi vsakega drugega Jugoslovena. Ako si predočimo vse to, nas mora navdati s tem večjim zadoščenjem, da je soglasna m odločna obsodba protina-rodnib punktacij na novo pokazala, kako osamljeni so že oni nekdanji voditelji, ki so jim bili narodni interesi od nekdaj in so jim tudi danes le sredstvo, le krinka za druge cilje, v prvi vrsti za izvajanje političnega in kulturnega terorja nad slovenskim ljudstvom. LJubljana, petek 13. januarja 1933 Cena DI« t.— Uredništvo: Ljubljana. Knatljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124. 3175 3126. Maribor. Gosposka ul-ca 11 Telefon št 2440 Celje Kocenova ul 8 Tel št m Rokopisi se ne vračajo po tarifu — Ogiasi škoi svari ske separatist® Senzacionalen članek uglednega znanstvenika v londonskih ..Times" - Federalizem bi pomenn za Jugoslavijo neizbežen pogist Iz poštne službe Beograd. 12 januarja p. Za upravnika pošte Ljubljana IV. je imenovan z odlokom ministra za promet poštni uradnik Hinko IraS, London, 12. januarja v. V zvezi z debato, ki io izzvale v angleški javnosti in v angleškem tisku razne punktacije o federativni ureditv Jugoslavije, je vzbudil posebno pozornost članek, ki sa objavlja v »Tirnesu* dr Artur Hedlain, znani angleški znans tve-nik in škof anglikanske cerkve. Dr. lledlam je eden izmed vodilnih oogoslovcev anglikanske cerkve in po svojem znanstvenem delu znan po vsem kulturnem svetu. Za časa svetovne vojne je bil predsednik odbora ?.a preskrbo jugoslovenskih diiakov in se je od takrat naprej stalno zanimal za razmere v naši državi. Po svetovni vojni je večkrat prepotoval vso državo ter velja v angteskin znanstvenih in političnih krogih za enega najboljših poznavalcev Jugoslavije. Zato n čuda. če ie niegov Član°k vzbudil v vsej angleški javnosti največjo pozornost. V svojem članku omenja g. Hedlam nai-nrej nedavne navedbe Seatona Watsona in NViekama Steeda ter pravi nato: >Težko si je zamisliti bol; nespameten predlog, kakor ie predlo" za federativno ureditev Jugoslavije. To ie mala država e 13 milijoni prebivalstva. z večinoma enotnim ježkom, z rasno sorodnost io. Ta narod se je znaše] ze mnogokrat v težkem in kritičnem polozaiu. Zato smatram, da ie takemu narodu predvsem potrebna močna in enotna država, za kar po mojem poznavaniu prilik tudi ni nobenih stvanvh ovir. Kljub vsem verskim razlikam, ki ohstoiaio v tei državi, dos*>daj ni bilo nobenih verskih težkoč. Niti rimski katoliki, niti muslimanska manjš na se ne morejo pritoževati, da bi bili zapostavi leni. Sam sem b i priča neštetih primerov verske strpnosti in pripadniki raznih ver se brez vsakega predsodka znaideio pri skupnem delu Niti najmanj ne dvomim, da se bo to prebivalstvo zelo lahko konsol diralo; treba ie samo. da ga drugi puste v miru.« »Glede hrvatske opozicije, ki se poudarja v raznih punktacijah. pa je treba odkrito povedati, da so si ravno ti hrvatski politiki sami povzročili razne težkoče Dokler ie ob-stoial parlament, so zavzemali proti njemu odločno opozicijsko stališče in na vse mogoče načne onemogočeli upravljanje države Pri tem eo se izkazal' izredno nesposobne politike za vsako premišljeno in pametno akcijo. Ce bi biT oni takrat pokazali nekoliko več treznosti in nameti, bi lahko v polni meri od vsega početka sodelovali pri upravi države. Ne moremo pa si misliti nič bolj norega, kakor razedinienie Jugoslavije in razkosan ie tako male države, ker bi to Domenilo nien neizbežni pogin. Ce bi mene kdo vprašal za mnenie o reformah, ki bi b le potrebne, bi mu dal dober svet: »Cuva.fe svojo državo enotno in močno.« Ne rečem, da ne bi lrrit;riral oreMran»ga centralama, toda za Jugoslavio ie vsak. tudi najslabši centralizem boli^i od naiboliše federaciie. Z uvedbo večie lokalne in občinske samouprave se bo dalo zadovoliiti uoravičenim nrito^bam. k' se oedai iznašajo Kai več na pri najboljši volji ne bi mogel nikomur nasvet ova ti. < „VirtoffIava politika" Osijek. 12. januarja, r. »Jugoslovanska Zastava« neodvisno glasilo, ki izhaja v Os:ieku se v da!'šrm članku bavi s punk-tacijami dr Korošca in piše med drugim: Nestalna vrtoglava an ne1og;čna politika g dr Korošca od /edinjent>a do dames j je nan-osleri mo*a!a pr'ti tako v-drio do izraba da so tii.r1; oni ki so d-o.=«vlai še verovali v nekako n.'®" 'ogičnost. morali i oriti do preprčanja, ki smo ga imeli o dr. Korošcu mi že davno prej. Dr. Korošec, bivši jugoslovenski minister in ministrski predsednik, je po svojem 14 etnem poli-tčnem delj naenkrat prišel do prepričanja da je bilo vse to njegovo delo /amc in da ga je treba sedaj postaviti na glavo. Za novo leto je dal razširiti po vsej Mo-venijl tako zvane ljubljanske punktacije, o katerih se razpravlja v vseh krogih in ki so povsod izzvale najostrejšo obsodbo. Če bi šlo pri ten. sai.vo za nedoslednost dr. Korošca bi se mi temu prav nič ne čudili. Toda tu gre za politično akc^o. ki se čudovito sklada z željami naših znanih neprijatejev. ki dohro vedo. da so edini zdravi temelii, na katerih počiva naša ra-rodna država, dr/« v no irn narodno ed n-ftvo in d« se mora s porušen iem tega temelja porušiti tudi državna zgradba V punktac'"jah prihaja politična nelogičnost dr. Korošca do popolnega izraza. Na en' strani trdi da hoče zodmiti vse Slovence, ki so po njegovem mnenju razkosani -ia štiri države, na drugi strani pa hoče podreti to. kar je za Slovence najtrdnejše, to ie močno nacionalno državo, v kateri najdejo zaslombo vsi Slovenci v tujini in foi edina more prožiti jamstvo da bo tudi njim res zasijalo sobice svobode Kolika sreča, da je na«e ljudstvo po svojem mišljenju bolj logično, dosledno in politično mnogo boli zre!o kakor p« dr Korošec. Zaradi tega bodo !nib'ian«»ke punktacije ostale le nov primer zablode odstavljenega narodnega prvaka. Veselje v fašističnem taboru Rim, 12. januarja v »II Lavoro Fasc»-sta« objavlja pod naslovom >Tudi slovenski narod zahteva osvoboditev od srbskih tiranov« punktacije dr. Korošca in v svojem poroClu poudarja s posebno naslado, kako striktno se strinjajo zahteve dr. Korošca s tem, kar hoče fašizem. List poudarja. da je dr. Korošec po 14 letih prišel na isto linijo, ki jo zavzema fašizem že od vsega početka. List končno izraža svoje veselje, da se je ar Korošec s svojimi punktaciiam! pridružil zagrebškemu programu in pristal na sodelovanje v opozicijskem pokretu. švicarski glas Curih, 12. januarja v. »Neue ZUrcher Zei-tung« objavlja v zvezi z ar. Koroščevimi punktacijami tudi daljše poročilo o protestu županske zveze in pravi, da je to dokaz, da je dr. Korošec izgubil vodstvo slovenskega naroda, ki je obrnil hrbet svojemu bivšemu voditelju, ko je ta zašel na stranpota. Sarajevski list o proti-sokolskem pastirskem listu Sarajevo, 12. januarja v Sarajevska hrvatska »Večernja Pošta« objavlja kratko notico, v kateri poroča, da je bila 8. t. m. tudi v sarajevski škofij' prečitana škofovska poslanica, naperjena proti Sokolu. List poudarja, da je ta poslanica izrenadila vso javnost, ker se da z roko otipati, da so argumenti ki jih navaja pos^mca proti Sokolu, privlečeni za lase. Niti eden navedenih argumentov ne dokazuje da bi bil Sokol 7ares protiverska aH brezbožna organizacija. Položaj fašistične stranke Starace jevo poročilo na seji direktorija o uspehih propagande za vstop v stranko Rim. 10. januarja, d. Včeraj se je sestal direktorij fašistične stranke. Sejo jc vodil Mussolini Generalni tajnik Starace je poročal o položaju 6tr?nke :n o poslednji pro pagandi med ljudstvom za fašizem. Od preteklega septembra do zadnjih dni je hi.lo kljub vsej propagand' in kljub temu, da so moral' delavci nekaterih industrij-skih podjetij, kakor n pr v Monzi, kolektivno vstopit v stranko sprejetih v stranko le okrog 340 000 ljudi Celokupno število članov fašistične stranke ra je v pretečem letu zaradi izključitve velikega števila nediscipliniranih članov narastlo le za 140.000 Ce bi ne bila meseca septembra 'ikinjena uredba, po kateri 60 se sprejemali v stranko le naborniki iz vrst mladih fašistov. b'i stranka po svoiem številu dejansko nazadovala za 200 000 č'anov. To pa pomeni, da ce je stranka znašla v krizi in da so odpovedale zlasti njene mladinske Ostavka romunske vlade Po brezuspešnih posredovanjih Titulesca je včeraj popoldne kralj Karol sprejel ostavko vlade Mania — Vajda Voevod zopet v ospredju Bukarešta, 12. januarja. M. Posredovn- ga predsednika Mana. Čeprav je Maniu. nja Titulesca so ostala, kakor kažejo do- ko je odhajal z dvora, odklonil vsako iz- godki današnjega dne. brezuspešna in je javo, se je vendar izvedelo da je predkv- vleda Mani a podala ostavko. i žil kralju ostavko celotne vlade zarod' na- Titulescu je snoč, odpotoval v Sina jo. ! sprotstev. ki obstoje med vlado in k:*- kier je kralju obširno porodi o uspehu Ijem zaradi civilne upraveJPo avdi^c, m - svojih razgovorov. Njegovo poročili ,e "strmega predsednika ^ hd ^be pn imelo za posledico, Ja iekra-j davi nemu- kralju notranji mvmster doma odpotoval v Bukarešto, kjer je takoj nj. mm,ster Titulescu m konono «pet m - po svojem prihodu spre,ei v daljši avdi- ?'st?k.' p-edsedn;k Mano, Po drug, avdu i J. . ' , i , -i »< lo Uimn iiiavil nnvlnaripm asi ie jenci m n istrskega predsedn ka Mama. Popoldne se je vrš;|a večurna seja ministrskega sveta, na kateri je vlada ponovno podrobno projčila ves položa j. Dočim ie Maniu z notranjim ministrom Mi- ha 'a kom vztraial pri 'em. da poda v'ada J ^ ^jfgvi' vlado, k' bi se onirala na ostalo, so izrazili nekateri član- narod- dosedanjo parlamentarno večino V pobt:č- ne kmečke stranke pom's!eke proti tod pritiskom režima •zbran v balilsknh organizacijah. Starace jc poroča! nadalje, da ie bilo v zadnjem času nič mar j nego 5000 izpre-memib v vrstah fašističnih krajevnih in pokrajinski h.ierarhov. Tudi to je zitiak no-trai^e krize, pa čeprav fašistični tisk pri ' sleherni takšni izpremembi vedno naglmša. da gre le za običajno »izmenjavo straže«. Mussolini je izdal r,a ser" po Staraceje-vs-ti ooročfu nova navodila za nadaljnjo p-orngando med ljudstvom, nakar je zaključil sejo. Popoldne so je direktorij znova sestal in razpravljal o svojih notranjih vprašanjih. Ureditev upravnih zadev z Rumunijo Beograd, 12. jan. v. Davi ob 7.50 je prispela v Beograd rumunska delegacija, s katero so se pričela danes jx>gajanja za defi-nitivno ureditev raznih administrativnih vprašanj, o katerih sta po nedavni konferenci Male antante razpravljala že zunanja ministra gg Titulescu ,in Boško Jevtič. Rumunsko delegacijo so sprejeli na kolodvoru zastopniki zunanjega ministrstva s pomočnikom zunanjega ministra g. Momči-lom Jurišicem na čelu. Ob 5 popoldne sta se sestali obe delegaciji v prostorih zunanjega ministrstva. Otvoritveni seji sta prisostvovala tudi runanii ministeT g. Boško Jevtič in rumunski poslanik na našem dvoru g Guranescu. Konferenco je otvoril s kratkim nagovorom zunanji minister g. Jevtič, ki je jxizdravil člane obeh delegacij in izrazil svoje prepričanje, da se bo v teku pogajanj našla primerna rešitev vseh še nerešenih vprašanj. Obenem je izrazil prepričanje. da se bodo vršila pogajanja v onem duhu, ki preveva prijateljstvo med Jugoslavijo in Rumunijo ;n v katerem sta o vseh teh vprašanjih načelno razpravljala in ge sporazumela že oba zunanja ministra. Premestitve v davčni uoravi Beograd. 12. januarja p. Z odlokom finančnega ministra je premeščen k davčni upravi v Veliki Gorici Peter Despot, doslej v Gabru, v Cabar pa Ljudevit Jastrič. doslej v Jaški. Za davčnega kontrolorja v Vojniku ie postavljen Engelbert GorLšek, doslej v Slatini. Nov načrt za gospodarsko sodelovanje Amerike Ženeva. 12. januarja, e- Delegati pripravljalnega odbora za svetovno gosjxxiarsKO konferenco se bavijo trenutno z zanim vim načrtom, čigar avtor ie ravnatelj gospodarskega oddelka Društva narodov, btopani. Po tem načrbi nai bi se Amerika poslovno zopet udejstvovala v Evropi v enakem obsegu, kakor se ie v začetku 1. 1031- V ta namen bi bilo treba skleniti za dobo 12 do 18 mesecev mednarodno konvenc jo, v kateri bi se morala Anglija obvezati, da bo v tei dobi vzdržala tečai šterlinga. dočim bi morale Franci ia in Italija ter nekatere ostale države oousfti kontingentiranie blnga. Nemčija. Češkoslovaška, Avstrija in Madžarska pa bi se morale vsaj nasproti Ameriki odreči deviznim ukrepom. Za te konusi je bi Amerika dovolila dolžirkom v Evropi moratorij in se obenem obvezala.^ da bo sorazmerno z naraščajočo blaginjo v Ameriki polagoma zmanjševala vojne dolgove. Avtor tega zanimivega načrta ie izračunal. da bi se v primeru, če bi se ameriški izvoz bombaža, bakra in petroleja zvišal samo za 20 odstotkov, povečali dohodki Amerike za znesek ki bi bil trikrat večji kakor obrok: vojnih dolgov, ki bi jih v tej dobi plačali e\T0pski dolžniki. Pripravi ialni odbor se je danes razdelil v dva pododbora. Prvi bo proučeval denar-no=tno politiko in vprašanje razmerja med produkrio in cenami, drugi m vorašame nadzorstva nad devizami in gibanjem kapi-talov. London. 12. januarja, č. Danes je prispel v London ameriški poslanik Mellon, ki ' sprejetju konvencije o 40 urnem de'u ne ostala druga izbera. kakor povečati produkcijske stroške in s tem še bolj podražiti življenje ali pa izjaloviti povečano kupno moč delavcev z znižanjem mezd Zastopniki francoske -n angleške vla^e št« navedla razloge .zakaj nj;hovi vladi rie moreta pristati na načrt o 40 urnem delu i na teden. Proti temu načrtu s<> ie izrekel iudi zastopnik dan^Vh delodajalcev. Bolgarski amnestiiski zakon Caribrod. 12. jan. p. Po informacijah iz S*-fije je naletel zakon o amnestiji, ki ga je vlada tik nred pravoslavnimi božičnimi prazniki predložila Sobranju, na hud odpor v zemljedelski stranki. Zemljedelci očitaj? Mušanovu, da je prelomil dano besedo ;n da je zakon zasnoval tako, da prav za prav nič ne pomeni in je v sedanji oblik' za zemljedelce nesprejemljiv. Zakon določa zgolj pogojno amnestijo za politične krivce z izjemo komunistov, kar pomeni, da bi pomileščeni emigranti takoj zapadli prvotni kazni, čim bi se jih znova obtožilo kakega političnega zločina, kar je nr vladajočih razmerah več ko verjetno. Zaradi tega odklanjajo zemljedelci ta zakonski načrt in bodo na prihodnji seji Sobranja, ko bo prišel v razpravo, zahtevali, naj se primerno izpremeni. Snežni zameti v južnih krajih Beograd. 12. januarja, p. Iz južnih pokrajin prihajajo poročila o hudih snežnih za-merib Pet dni že neprestano sneži. V južni Srbiji Črni gori in v Bosanski Krajini je zapadlo ponekod nad meter snega, tako da je vozovni in avtomobilski promet do-| cela ustsvlien. V teku današniee-a dne so j se pojavile ovire tudi pri železniškem prometu in imajo vlaki velike jg«nwrte. Nemški avtokrati med seboj Srdite zakulisne borbe in intrige v pruskem reakcionarnem taboru — Zarota proti Schleicherju Berlin. 9. januarja Pa ie parlamentarizmu rn demokracij v Nemčiji za dalje časa odzvon ii o. so pokazale že lanske prve. še bolj oa druge državnozborske voiitve Nemški narod e z g asovrncarni sam izločil Mudsko zastopstvo iz kropa onh faktorjev, ki ' imajo o usod; naroda in države odločat; Kait' da-našni' nemški parlament 'zkazuje znatno večino onih oolit'6nih skupin. ki nače-lno odklanjajo Darlamentarni sistem. 2e pred volitvam' pa se ie že državni prezident bistveno oddaljil od ustavnega načela narodu odgovorne vlade in je ustanovil v politični terminologiji Dovoine Nemčije novi potem Drezidialne vlade neodvisne od ljudskega zastopstva i.n niegovdi strank To novo sta'išče državnega predsedn -Xa n.i našlo niti v parlamentu še mani pa v narodu samem resne 'n odločne >dlk!o-nitve Res ie. da se ie nezadovoljnost 4 parlamentarnim režimom v narodu ze^ razširila, ker ta rež'm ni bi'! v stanu dp-nest' 'zboljšanja težkega ooložaia k' se v niem nahaia Nemega od konca voine sem. posebno pa zadnsia 'eta Sprčo gospodarske stiske, naraščaioče brezposelnosti in splošne, tud.; duhovne depresiie ie stopilo zamrnanje za spore strank medsebojno rreše-tarenie in tudi za personalna vorašama v ozadje in ustvarilo se ie razpoloženje ki ie klicalo po močni rnki Toda to razpo'oženie samo bi ne moglo pp-vest; do propast- demokratskega sistema, ki oomenia zguho zaupanja naroda v samega sebe Razumeti pa se da nova miselnost nemškega naroda, če se upoštevajo megove zgodovinske tradicije Prusiia in pozneje cesarska Nemčija ni nastala in se tud' m razviiala s sodelovanjem naroda, temveč po poti sile. k- ie bula reprezenti-rana po kraliih. visokem plemstvu in vojaštvu. Vse važne državne odločitve so se v Nemčiji vršile po Bismarckovih besedah »ne z govori in večinskim' sklepi, temveč z železom nn krvjo«. Te stoletne trati, ciie ne more.io rzgubiti svojega vpliva na značaj m ntse nost naroda 'n zato ie tudi današnjemu nemškemu pokoleroiu vkliub visoki izobrazbi in nacionalni samozavesti še zelo bluzu težnja po avtoritarnem vodstvu Hndenburg ie s svojo politiko v toliko uspel da se danes v Nemčiji resno ne računa več z možnostjo parlamentarne vlade n da ie v resnici odločitev o usodi Nemčfte prešla v roke ne toliko izvoljenega državnega predsednika, kakor v roke onih krogov ki so nekdaj vladali v Nemčiji. visokega plemstva in veiekapitala. agrarnega m industrijskega. Izkušnja bo mora'a pokazati, ali je nemška ravnost dobro izbrala z zamenjavo ljudske z avtoritarno vlado. Res 'e. da so izn-odmaiknjena tla strankarskim prisade-vamem po pridobitv' moči m vpliva in tla tredstrankarske-mu rrešetarenie za ob!ast. pn čemer so dosti! rat trpeli splošni narodni interesi, toda odprla so se vrata ■intr gam m medseLoiimm ljubosumnostim tne de'avce. ki se po dovršeni vojašk-: službi izkazujejo kot knl-turn; organizatorji v donr.ačib kraiih Blagodejni vpliv vzgoie vojaške mls4ne ie danes že viden v eell državi, posebno pa se pozna v pokrajinah, k; so tvorile del b-vše Ogrske, na Slovaškem in v Podkar-patsk- Rusiji Slovaški de! naroda ie zlasti na kultur nem polin izredno mnogo pridobi z uedi. nlenjem v češko-slo^aško republiko Pod madžarskem -'armom niso imel' Slovaki ni tf «voWa osnovnega šolstva Ofiavna na loga osnovnih šol le bila madžar P-osmjI' Anr>onvfiev Šolski! zakon 'e zahfe vai. da mora vsak otrok do svojca ^ese teea ooioinoma obkladati madžnrsk' jezik Da tedai v nrv'h SnisVh 'eMh n' preostalo mnogo časa za drugo nčen'p fe na dlantl Madžarski in madžaronstel učite- dotgo dobo. Primorala ga je k temu tiha revolra v taboru lastne vlade. Prišel je senera Schieicher toda ni se še ogrel na svojem sto'u. ko le že vzbudil nezadovoljnost v krogih težke -ndustrije in v krogih veieagrarcev Prvim ne ugaja Sch eichenevo vračame k mezdnim tanjam. drug pa so nezadovolin.ii ker novi mož noče obdržati Papenovih kontingentov v celem ob>egu Na drugi strani stoji Hitler. ki ie dvakrat zamudi' priliko, da zavzame oblast, m ki mu razvoj v lastni vojski, zlasti Strasserjeva fronta, za bodočnost ne obeta ničesar dobrega. Tako sta se našla dva nrej neizprosna sovražnika k prijateljskem sestanku. Ta sestanek v Kolnu 'e mei ostati tajen, zato ie ves hitierievski tisk govorice, ki so sestanek napovedovale, označili kot drzno až Ko se ie pa sestanek vrši! in se m dai orikr ti ga skuša Hitler prikazati kot navadno zasebno srečanje, kier si je Hitler oač 'skai informacij Papen s svoie strani pa govori o poskusu enotne nacionalne fronte Papen ie celo po sestanku obiskal državnega kancelarja. Ki bate poprej niti obveščen m bil o kak;h pogajanjih Hit-enern. 'ti izdan je bi.! strmeči Nemčiji komunike. da so vesti o kakem »nesoglasju« med Papenom m genera'om Sckleicherjem brez osnove. Toda nemška iavnost se vprašuie. čemu ie bil potreben ta demanti. Kdo oa ie ta gospod Papen. da bi priš'o v poštev njegovo soglasje z vodilnim državnikom? Papen ni član nobene stranke ne vrši nobene javne funkcije in nima nikogar za seboj razen svoiega ožjega kroga. ki oa te tudi !e skupina neodgovornih posameznikov Papen ie pač bi! državm kancelar. toda ta preteklost ne daie posebnih kvalitet, »lasti pa ne možnosti in legitimacije za ustvarjanje kake politične grupacije Da bi bil Papenov poskus, obnovit- harzburško fronto in pritegniti Hitlerja. »Stah'he!m« m Hugembergove nacio-nalce k aktivnemu sodelovanju, storjen v oriloe Sohleicheriu. ki o vsem ničesar vede! m. ie ze!o težko vepeti. To ie verjetno toliko manj ker po tem glasovitem sestanku ni ostro nasprotje Hitlerjeve stranke proti Sch'eicherju prav nič ponehalo. nasprotno, postalo ie še boli izrazito in narodno-socialistična voditelja dr. Friok in Gobbelš sta napovedala poostreno akcijo za prihodnje zasedanje »Reichs-taga«. Tudi Hugenberg se vedno boli odmika od Schleicheria Njegova stranka druži v sebi ravno one e'emente ki so s Schleicherievo gospodarsko m socialno politiko nezadovoljnji. težko industrijo in veleagrarce. Verjetno je. da si vsi trije — Papen. Hitler in Hugeruberg — želiio harzburške fronte, toda vsak io želi izkoristti za svo. jo kariero 'n prav gotovo ni nikomur pn srcu oseba sedanjega državnega kancelaria. ki zaseda mesto, katero ie cilj stremljenja vseh treh konspirantov Za Hugen-berga ie to odkrito izpovedal predsednik njegove stranke dr. Oberfohren. kj ie napovedal kot najibo'jši izhod iz položaja avtor tarno pre^idialno vlado — s Hugenber-gom na čelu Gdlločitev utegne prinesti predistoieče zasedanje državnega zbora Ako bo predlagana in sklenjena nezaupn ea kancelarju Schieicheriu. bo nastalo vprašanje: ali nove volitve. aH definiti^en pre'om s parlamentarizmom Drugo vprašanie pa bo. kdo bo nosile novega breznarlamentarnega kurza. Takrat bo tud- razjasnjen pomen sedanjih intrig v!adaioč:h anonimnilb sil in narodu bo dana prilika, da presodi, al' mu sedani-a vladajoča smer prinese več korist', kakor ustavno življenje s sodelovanjem ljudstva. Iji so z vso vnemo in pod državnim pritiskom «krbeli za to. da se je Iz slovaških otrok množilo število madžarskega naroda. slovaška manjšina pa je v statistilčnfh izkazih stalno pacala T/n^ska Iz-obrazhp se ni mogla povzppt.i na višjo stonnio. pro centni stavek analfabetov je bil katastrofalno visok Povsem naravno je, da je v narodu ginilo zanimanje za šole in za izobrazbo sploh Tega stanja niso mogle izboljšat) niti števijine konfesijonalne šole. čeprav je v njilh užival narodni jezik več nravlc. V novi državi se ie pa položaj bistveno obrni! na bolje Država je začela izpopolnjevati osnovno šolstvo, uvedla je prej neznane meščanske šole. usta.novliala je sredinie šole jn druga potrebna učilišča te* je ustanovila fudii univerzo v Bratislavi Reforma šolstva ki se zdaj pripravlja za celo državo, predvideva tud.' ureditev vprašanja konfesionainlh šoi tako da bo kulturno delo v vseh panogah popolnoma or sanizirano in mo^ernizrano Že sedaj se vid.ijo uspehi državnega prosvetenga dela zlasti' v doraščaioč* epnprari.ji Kanejo se znak nomlai^nia: zanimanje za šolo in veseHe do učenja in izobrazbe stalno naraščata Država skrbi zlasti tudi za dobre in m« derno ooremiene šolske zgradbe Zgradila je sama celo vrs-to šolskih poslopij, mnosro lih je pa omosočHa z žilvo iniciin-tivo šolsko-upravnih oblastev in z znatnimi subvencijami ki iih je dajalo v* to svr ho občinam Zanimivi so v tem pogledu podatki ki jih je češkoslovaški prosvetni minister objavil v tisku število novih šol narašča od leta do leta V dob' od 1919 do 1932 se 'e zgradflo na Slovaškem skimno 1233 novih poslopij za osnovnp šole Samo v lanskem letu 1e bilo dograjenih 194. daljnMb 43 stavb pa ip začetih in bodo še v tekn letošnjega leta dovršene Kllnb go enodarskim težavam k! tndi čpškos'ovašk rppnh'ivt ne prizanašajo, sp tndi "a tekoče leto nredvidpva gradnja številnih nov"h šol S»rofik ra šolske sradpie na Slova. škem Presegalo do seda' svoto 260 m'M-tonov Kč Meseca decembra na le zope' nakn?a'a država s'ovašk-'-m občinam za imskp srradnle subvenclle v Iznosu štlr'h miMVvnov 4o'oti ob'sk ie zp'o ?i'vah<^n Pospbno se Ip narod o^ritp" mp§čansk'b Sol. pa tudi slovaško učiteljstvo se posveča tej pano- gi Soistva, tako da je že premagana glav-oa ovira, k; se je razvoju meščanskega ^oistva stavljaia na pot. pomanjkanje str« kovno usposobljenih učn^h moči Pogied na to kulturno delo dokazuje, kako visoko pojmuje češkoslovaška država naiogo narodne vzgoje in kljub gospo, •larskim neprLlikam ne uveljavlja na šolskem polju neproduktivne štednje Izdat Ki m narodno vzgojo in kulturni podv.? se pač smatrajo za plodonosne ia vesti, ci je. ki bodo nosile bogate sadove za državne skupnost žrtve države za slovaško šolstvo pa so tudi najvažnejši arjfumeaiti proti avtono-mistični politiki Hlinke. Radzusa in drugih Brez močne in enotne dTžave bi kul turni napredek ravno na Slovaškem ne bi mogoč v taki meri Oni. ki hočejo n aro rt ograditi z vaškim plotom avtonomije, delajo škodo ravno narodu samemu, ker mu hočejo omejiti možnost duševnega razvoja To spoznavajo na Slovaškem vedno šir ši krogi in se otresajo separatističnih vplivov. Izjava ljubljanskih političnih organizacij S reški odbor JRKD za mesto Ljubljana je imel dne 11 t. m svojo sejo, ki je bila pol.noštevi.lno obokana in ki je razprav lja'a o separatističnih punktaoijah ter o protisokolskem pastirskem listu. Na seji so bile soglasno sprejete naslednic resoin ciie: I. Dne 31. decembra 1932. je podala sku pina od naroda zapuščenih politikov, ki se zbirajo okoli bivšega predsednika ministr skega sveta dr Antona Korošca pod njegovim vodstvom, znane punktacije. v katerih se zahteva povratek našega nareds • n nsše države na čas pred 1. decembrorr 1918. v žet ii. da bi se medsebojno razmerje med posameznimi deli jugoslovenskegn naroda na novo uredilo na federativni ped lagi. V imenu vseh 17 krajevnih organizacij JRKD, ki obstojajo na ozemlju avtonom nega mesta Ljubljane, izjavlja sreski od bor kot reprezentant teh organizacij in v njih včlanjenih tisočev pristašev, da srna tra to akcijo dr. Korošca in njegove ožje družbe kot samolasten akt obupanih parti zanov. ki hočejo doseči uresničenje svojit-partižanskih instinktov, če treba tudi n? ruševinah naše države. Slovenski del na šega naroda odklanja vsako skupnost s početjem b.vših političnih voditeljev ter vztraja na narodnem 'n državnem edin stvu, izraženem v aktu Nj Vel. kralja o* 6. januarja 1929 jn v vseh poznejših deklf« racijah našega vladarja in njegove vlade Princip narodnega in državnega edin stva je slovenskemu delu našega narodr ideal, katerega si ne bo dal rušiti in bia titi od nikogar, če treba bomo branili Slo venci ta svoj ideal tudi z lastno krvjo. II. Dne 8. janua-ja 1933 je bilo prečitano v vseh cerkvah dravske banovine skupno pastirsko pismo jugoslovenskega katoli škega episkopata. To pastirsko pismo pred stavi ja blatenje onega Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je naša prva nacionalna In vzgojna organizacija, ustanovljena x državnim zakonom naše kraljevine Katolišk episkopat poziva katoliške državljane Jugoslavije. naj ne pošiljajo svojih otrok v sokolske vrste, češ da se bodo vzgajali tam po načelih, ki so pogubna za versko in nravnn življenje otrok ter škodljiva za katoliško cerkev in tudi za našo državo. Očita Sokolstvu. da odvrača katoliške ver-nike od katoliške vere _ vse to iz razlo gov ki jih morajo označiti vsi nacionalni ljudje kot neresne w nestvarne. Proti temu nastopu »piskopata protestiramo z vso odločnostjo, ker se s tem izrablja globoka vernost slovenskega dela našega naroda za borbo proti Sokolu, ki ni bil in tudi ni nikdar in nikjer protj veri in svojemu članstvu izrecno nalaga skrajno strpnes* napram religiam in ».ooštovanje do njih. III. Sreski odbor JRKD v Ljubljani se ne more ubranit-, neprijetnemu vtisu, ki izvira iz časov koincidence punktacij dr. Korošca. napada na naše Sokolstvo in besnih izpadov fašistične Italije proti naši državi Pozivamo vlado, da postopa s skrajno stro-gostjo proti vser*- onim. ki begajo v teh težkih časih naš narod in skušajo Iz današnje krize izvirajoče težkoče izrabljati v svoje posebne namene, in da uporabi zakon proti vsem rušilcem države, nai zavzemajo kakršnekoli položaje. Vsi ime enakopravni državljani, vsi imamo »ste pravice, pa tudi iste dolžnosti, vsem nam mora biti svet osnovni princip: »Država nad vse!« Kdor ruši ta princip, ta mora čutiti posledice svojeaa postopanja, kajti sicer bo država izgubila vso svojo avtoriteto. Francija in oboroževanje Madžarske Interpelacija socialistov v francoski poslanski zbor-niči — Posojilo Društva narodov Avstriji ogroženo ^šanje bencina s sniritom Beograd. 12 jan AA Davčni oddelek finančnega ministrstva je posk'i okrožnico finančnim ravnateljstvom in oddelkom finančne kontrole nai takoj speroče vsem. ki se jih tiče. naslednje- Od 15 januarjn ne bodo rafinerije pri-va-nib troša-lnskih odnosno carinskih skladišč. ne tiste, ki se uvozijo iz inozemstva, dajale v oromet za pogon motorjev čistega bencina. Bencin se bo moral podati v me-tališča, da se zmeša s špiritom, kdor bo to doiočb -. prekršil bo kaznovan z globp od S do 100.000 ^n. . Vsa količina čistega bencina, ki bo 15. t m še v prometu m je nanjo plačana trošarina. ali pa se nahaja pri trgovcih komisi-ionarjih ali pa v skladiščih trgovskih podjetij bodisi v vojaških ali privatnih, se Ko smela porabiti za pogon motonev m prodajati \.da tako. da se konzumira do 15 februarja Po 15 februarju ne bo smel nihče tudi zasebniki ne. rabiti za pogrn motorjev čistega bencina temveč samo mešanega drugače bo kaznovan z globo 5 do 100.000 Din. Iz veterinarske sJužhe Beograd 12. Januarja p. S kraljevim ukazom je postavljen za veterinarskega svetnika pri državnem bakteriološkem za vodu v Ljubi lani dr Leo Hribar, doslej tajnik kmetijskega ministrstva Za višjesra agrarnega pristava pri sreskem načelstvu v Ljubliani je nanredoval Matko Brnč C za višieea kmetijskega pristava pri polie. delski ogledni in kontrolni postaji v Ljub Ijani pa Ivan Zaniotnik Odlikovanje Beograd 12 januaria AA Z ukazom Nj. Vel. kralja 'n na predlog prosvetnega mi nistra 1e odlikovan z redom Tusroslovenske krone 4 stoon-ie rmšnn R^^enVov č. član Narodnega gledališča v Beogradu. Pariz, 12. jan d. Francosk.. parlamentarni krogi hočejo vsekakor razčistiti na.lno-vejši škandal, ki je nastal zaradi dobavlja nja orožja iz Italije na Madžarsko s po sredovanjem Avstrije Na torkov., seji vodstva sociaistične stranke je bilo sklenjeno po razpravi, v kateri je zlasti odločno nastopil voJoa stranke Leon Blum, da bo vložil sociaMstični klub v poslanski zbornici interpelacijo in zahteval, naj se v tej zadevi razčisti vse. da se v bodoče preprečijo stični dogodki. Vodstvo stranke in poslanski k!ub sta določila Jeana Longue-ta, naj vloži interpelacijo o ukrepih, ki jih misLl zunanji minister Paul Boncour izvršiti zaradi ogromnih nelegalnih transnor tov pušk in strojnic, ki jih je poslala •Ita-a Ma^žarsfc. očividno s sodelovanjem av ^rvske vlade. Da vloži iinterplacio. je b'l določen baš Jean Longuet, vnuk Karla Manca, ker je pred 10 dnevi obrazložil v poslanski zbor nioi stališče socialistične stranke glede na dovolitev posojila Avstriji. we po zaslugi socialističnih poslancev je namreč vlada dobila večino za dovoljenje potrebnega jamstva za emisijo tega posojila na fran eoskem finančnem trgu. Tedaj je Longuet v svojem govoru v imenu socialistične stranke zahteva! od Boncouria. naj za. hteva od avstrijske vlade potrebna jam stva za spoštovanje demokratskega režima v Avstriji. Zato je Longuet najbolj kvalificiran, da v bližnji razpravi v fran eosk,. pos'anski zbornici zahteva, naj vlada takoj izvrši potrebne ukrepe. Predsednik francoske vlade in zunanji min:ster Paul Boncour je med tem že zahteval pojasnila od avstrijske vlade. Kakšna so pojasnila, sedaj še ni znano V vsakem primeru pa bo morala avstrijska vla da pojasniti, na kak način opravičuje poši-Ijatve ogromnih količin orožja v popravo, kakor trdi, ker je ugotovljeno, da nobena avstrijska tvornica niti v Hirtenbergu niti v Enzensfeldu ne razpolaga z zadostnim «n potrebnim materijalom ter stroji za predelavo tolikih količin orožja. Predvsem je treba poudariti ugotovitev, da so bile poslane strojnice popolnoma novega italijanskega jzvora. Niti tovarna v Steyru ne razpolaga s potrebnimi instalacijami za popravo tolikih količin orožja. Če pa bi mo-»•alo biti orožje poslano v Steyr. kakor pravi avstrijska vlada, zakaj je bilo potem po ovinkih poslano v Hirtenberg ein En-zensfeld ter ne naravnost? Končno pou darjajo francoski levičarski krogi kot ugo- tovljeno dejstvo, da je tihotapstvo orožja iz Italije ua Madžaisko izvedel avs>tri;sk finančni minister brez vednosti državneea kancelaria dr Dollfu&sa Najiiio« ejša pa ja s sO-ma^žai sko avstr j-ska afera je lazburiia vse francoske politične kroge Tako desn čarji kakor levičarji smatrajo za potrebno, da stori francoska viada energične korake Ker so desničarji že itak proti Boncourjevi vladi m bi tudi socialisti glasovali protj njej. ako bi ne storila nujnih korakov pri avstrijski vlacti. bo usoda Boncourjeve vlade v mnogem odvisna od njene akcije Socialist' so objavili, da bodo glasovali proti vladi, ako Boncour ne storj vse, da bo dal a Avstrija potrebna jamstva za brezpogojno izvrševanje vseh prevzetih mednarodnih obveznosti. Poslanec Jean Longuet je že vložil interpelacijo v poslanski zbo-nici ter zahteval v njej, naj predsednik vlade preveri vsa obvestila, ki jih bo preie! od avstrijske vlade. ter v bodočnosti odb je ne samo vsako pomoč Avstriji, temveč tudi v finančnem odboru Društva narodov zahteva, naj se ustavi izvedba avsrrijskega posojila. V tem mednarodnem incidentu bo glavno vlogo ig"ala francoska socialistična stranka m od njenega stališča bo~ta odvisna tudi bodoči obstoj vlade ter ratifikacija lausann skega sporazuma na podlagi katerega Hi dobila koristi predvsem avstrijska republika. Scialisfična stranka je mnenja, dn bo edino na ta načn mogoče zadeti krivce: Italijo, ki tajno oborožuje Midžarsko Avstrijo kot soudeležnico. in Madžarsko, ki krši določbe mirovne pogodbe m katere smotrena akcija more dovesti do novih za-pletljajev. »Le Journal«, ki priobčuje članek o tihotapstvu orožja na Madžarsko, pravi, da so obtožbe socialističnega časopisja na Dunaju več kot jasne, pa tudi zadostne. Iz njih izhaja, da posredujejo avstrijski fašisti med Italijo in Madžarsko List ugotavlja, da je uradno poročilo še bolj obtežilno kakor same obtožbe. Avstrijska vlada potrjuje s tem komunikejem, da razpolaga z orožjem ki ji jc po saint germa:nski pogodbi prepovedano. Malo je verjetno, da bi 15 let staro orožje bilo primerno za popravila. kakor trdi izjava avstrijske vlade, zlasti že zaradi tega ne, ker Italija nima sama tistega materijala, ki bi bil za taka popravila potreben. Češkoslovaški tisk o i Ostra obsodba tajnega oboroževanja Madžarske - Vojaška konvencija med Ita^ijo, Madžarsko in Avstrijo Praga, 12. januarja, r. Tudi češkoslovaški tisk se obširno bavi s ci!iotdpstv>m anskega orožja na Madžarsko .n s sk-iv nostnim poletom italijansk.h eta o reko avstrijskega ozemlja. Tako piše glasilo češkoslovaških agrarccv Jenkov« mec drugim: Tran-sport italijanskega orožia na Madžarsko se mora prišteti v vrsto političnih dogodkov zadnjih tednov. Nedavno ie Mussolini javno izjavil, da bi Francija morala prepustiti Italiji od!oči'en vpliv v srednji Evropi, za kar bi se ji Rim oddolžil s pomiriiivostjo. Rim smatra za «lav-no zapreko italijanski ekspanzivr»osti v srednji Evrool Jugoslavijo, ki So podptrn-ta ostali državi Male antante. Zaradi tega je tudi nastala napetost v odnošajib med Jugosfavijo in Italijo, ki so bili izzvani na umeten način. ItaHanski tisk je zaradi dogodka v Trogiru zap-očel kampanjo, slič-no kampanji dunajskih in budimoeštan-skih listov pred avstrijskim napadom na Srbijo. Za to politiko si 'e izbrala Italiia kot sotrtidnico Madžarsko, ki misli, da bo s pomočjo Ita'ije dobila nazaj ozemlia. ki iih je imela pred vojno To dejstvo ne more ostati brez vpliva na odnošaje oralih držav nar-eam Madž.-vsifci; nasprotno morete tisoči strojnic ustvariti nm*> podlago politike proti Madžarski. Iz Budimpešte so se poiavili glasovi o sodelovanju v srednji Evropi, iasno pa vidimo, da se mad-žarsk; merodaini krogi boli brigajo za strojnice nego za to sodelovamie. Čehoslovakl so miroljuben narod, pacifisti, venetar pa ne taki, da bi dopvstili. da bi strojnice f/. Italije mojrle pcr»išitf obstoječe razmere v srednji Evropi. Zato povemo to v ora-vem času. da se ne bi v Budimpešti vdajali kakim iluziiam. G'asi!o narodn:h demokratov »Narodni Listv« niše- Danes je povsem lasno, da te-meMi G&mboševa politika na revizionizmu^ Velik shod v Mozirju Iz gornjegraiskega okraia nun pišejo: V nedeljo 15 t m. ob pol 10 dopoldne bo v dvorani Majerholdove restavracije v Mozirju velik shod. ns ka*e-ega so vabljeni prebivalci vsega okraja Na dnevnem redu so vprašanja, ki morajo vsakogar v sre zu živo zanimati. Predvsem je to vprašanje agrarne reforme, na katero prebivalstvo že deset let zaman čaka Ako bi imeli pred l 1929. v okraju poslanca ki bi mu bile pri srcu ljudske koristi, bi bilo to vprašanje že zdavnaj rešeno na korist kmetom. Toda prejšnji poslanec se je za interese ljudstva kaj malo brigal, le redko je prihajal v okraj, pa še takrat večinoma na letovišče k očetom frančiškanom in v Marijin grad. Da se potem ni mogel in ni smel brgati za p^ratno reformo je jasno Toda sedaj <»o čas' drugačni Danes gre po vsem srezu samo en glas- Daite nam agrarno^ reformo nič več nočemo ryrens*$*t1 iarm* ško-fo\>e graščine in nieneea oskrbn in! To hočemo na shodu glasno in lasno povedati. A še eno hočemo na vsa u^ta m z v-so odločnostjo novedati- Gornteeraifki okraj noče Imeti ničesar sfrupnepa z l\vdm\ fr' bi radi Slovence odcenM od brttfrrv Hrvatov in Srbov Gosnodarslco smo nm'e?ftni na hrvatske in rrbvke kraje, brez fe zveze i niimi propademo! Prp-ičan' «mo. da tv>sl*nca dr Stane Rfl pe in Ra*to Pustoslemšek, ki prideta na ta uombos ie prinesel iz Rima v Budimpešto točno .maršnito«. Madžarska zunanja politika Ja z vneto nr»«lico skieniia z Avstrijo eosrjotVirslko. politično in vojaško pogodbo. Poiibčni in vojaški del te poeoO-be je povsem razumljivo ostal v tajnosti. Italijansko-m-adžarska vojaška konvenciia bi hi?a brez Avsitriie tako rekoč iluzorna, kor ie naperi ona v glavnem proti Jugoslaviji. Da skrbi i.a oboroževanj Madžarske Italija, ie bilo dokazano v več primerili, kakor tudi sedaj v hirtenberški aferi Izzo-voi avstriiske vlade, da ni o tihotapstvu orožia in poleta italijanskih leta. ničesar vedela, je tako naiven da vani ne more nihče verovati. Madžarska vodi svojo zunanjo politiko odkrfio proti zaveznikom Fi-ancije in zato tudi proti Franciji semi. Tega se moramo zavedati mi, kakor tudi Francila Socialno demokratski list =>Pravo Lidu« niše, da ie socialna demokracija odkrila škandalozno tihotapstvo orožia in da bo tudi v bodoče preprečevala dobavo orožja italijanskega fašizma madžarski kontra- revoluciji z vsemi svojim silami. kakor ie vedno skušaj a prepreč:ti vsako voino ^ tem bo izpolnila svojo mednarodno socialistično do'žnost. List »Bohemfa« n:še pod naslovom »Avstrijska nevtralnost«. Tla ie bilo v proračunskem odboru avstrijskega parlamenta načeto v debati o avstrijskem zunanjem položaiu vprašanje, ali bo mogla avstrijska republika v primeru oboroženega spopada svo iih sosedov ohran-ti nevtra'nost. Avstrijskj zvezni kancetar nJ odgovori na to vprašanie. čerav ie tu^? on odgovoren za zunanjo ptina:«Va vr^m^n^t-n nanov«»»? no*«k: PrptpTTin oblačno, ponekod bo lahko snežilo. Mrzlo vreme. V • kraji in ljudje Klici obupa iz rudarskega revirja Veliko zborovanje brezposelnih rudarjev — Kaj pravi zdravnik o posledicah bede Zagorje. 12. januarja. . red osnovne šole je zdravnik opazi), da so Stotine rudarjev, zaposlenih in brezposel- | večinoma shujšani slabo razvm, anemični > ---- c~i._i jja trpe na posledicah prestane rah.tide. Skoro vsi otroci imajo slabo kaliozno zobovje. Odrasli moški in žensse, zlasti pa brezposelni in upokojeni so zeio shujšani m zbolijo cesto zaradi sprememb prebavn'h organov. Najčešče se pojavljajo katarji že-kidca in čreves in tvori v želodcu :n v črevesju. Zaradi pomanjkljive nrane pa se množe pri otrokih in odraslih tudi živčna obolenja kakor nervoza in neuras^enia in zmanjšuje se odpornost proti nalezij vim boleznim, v prvi vrsti pa proti tuberkulozi. Zasebna in javna pomoč je več noma im>-manjkljiva in nezadostna Če se razmere ne bodo zboljšale. bo zapadlo veliko število prebivalstva trajnemu hiranju in njegovim posledicam, med kafermi so zlasti nagnjenja in manjša odpornost proti tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim. Kdor hoče zdrav ln svež ostati naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolniki na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ___ Izteklo je 51 milijonov hi vede Ljubljana, 12. januarja. Ker že računajo, da je Ljubljana v preteklem letu iztočila za okroglih 55 milijonov dinarjev opojnih pijač, bo pač zanimivo, koliko je lani mesto porabilo dobre pitne vode. Vodstvo mestnega vodovoda sestavlja natančno statistiko za vsak mesec in leto. In te številke so pravcati barometer vremenskih prilik v mesečnih in letnih razdobjih. Preteklo leto je bilo razmeroma sušr.o, zato se je poraba vede zelo zvišala. Za domačo porabo, škropljenje cest, trgov in nasadov ter vrtov je izteklo 50 962.780 hI, dočim predlanskim, ko je bilo več padavin, samo 49,749.650 hI. Edino v letu 1930. k oje bila še hujša suša, je Ljubljana potrošila 712 tisoč 52J hI več vode kakor lani. V najhujši vročini je vodovod zadostil vsem potrebam. Tako je bilo lani 28. avgusta porabljene največ vode, namreč 202.680 hI, najmanj pa 2. februarja. 99.830 hI. Na prebivalca je prišlo lani dnevno 199.3 litrov. Ljubljansko vodovodno omrežje se je lani močno razširilo, vodovod v KleCah preskrbuje s pitno vodo 4712 hiš, in to: v mestu 3451, Mostah 551, na Ježici 317, Št. Vidu nad Ljubljano 23. Zgornji Šiški 69, na Viču 298 in na Rudniku 38. Omrežje obsega 136 tisoč 52 m g!avnih, razdelilnih in napajalnih cevi. Na mestni pomerij odpade 96.952.70 m cevi, na Moste 14.-100, na Jezico 10.724.80, Št. Vid 2936, Zgornjo Šiško 2768.50 in Vič z Rožno dolino 8270.60 m. Iz vodnjaka črpa talno vodo 5 modernih črpalk. Zanimivo je bilo tudi vodno stanje v Klečah. Najnižje stanje vodnega nivoja je bilo 25. septembra 3.48 pod normalo, najvišje pa 16. anril.a 1.25 nad normalo. Samo 1. 1936. je bilo stanje za 0.40 nad normalo, katere absolutna višina je računana z 286.56 m. Za letos je v načrtu izpopolnitev vodnega omrežja in se bodo napeljale vodne cevi v mnoge nove ulice. nih so se že v torek zbirale okrog Sokolskega doma. ker je bil javljen prihod narodnega poslanca g. Mravljeta. toda shod se ie vršil včeraj popoldne, ker je bil g. poslanec prej zadržan. V Sokolskem domu še ni bilo nikoli toliko zborovalcev Do zadnjega kotička v dvorani in na galeriji je bilo vse zasedeno. Zbralo se ie okrog tisoč rudarjev in rudarskih žena. Shod je yod:l v imenu brezposelnih rudarjev g. Josip Zupan. Poslanec Milan Mravlje je poročal o akcijah za olajšanje največjega gorja. Od letošnje podpore odpade na dravsko banovino 6 milijonov in se bo to vporahilo v prvi vrsti za izvršitev r?zn'h javnih del. da bodo brezposelni prišli do skromnega zaslužka, ki si ga bolj želijo kakor pa vseh podpor. Na zagorski revir bo odpadlo blizu r>o! milijona. Delavski zaupnik g. Šober se Je g. poslancu zahvalil za vnemo in trud pri posredovanjih ter sa prosil, naj ponovno intervenira za nujno in pravično rešitev vprašanja rudarskega zavarovanja. Od tega zavarovan ia nimajo nobene koristi stari reducirani delavci, ki so po 20 do 30 let vestno plačevali svoje prispevke, če ob odslovitvi iz službe nimajo tudi zdravniško priznane dvetretjinske nesposobnosti za delo. Potrebno ie. da bi v fonde prispevala pravične deleže tudi vsa podjetja, pri katerih imajo delavci večkrat samo par sto dinarjev zaslužka, plačujeio pa v sklad po sto jn še več dinarjev. Delavci so pri svojih skromnih zaslužkih pripravljeni na še večje prispevke. do tega pa je treba dovesti tudi delodaj-.ilce in tako je /e skrajni čas. da bi izšel nov pravilnik o delavskem zavarovanju. G. MelhioT Čohal je kot predsednik prehranjevalnega odbora podčrtal žalostno de;stvo. da se pri tej akciji ne zavedajo vm svojih dolžnosti. V prehranjevalni odbor Kodo snreieti tudi trije brezposelni delavci, da bodo videli in drugim pomoč ili, kako težko delo ima odbor Opozoril je tudi na to, da je bilo že leta 1922. zasnovano starostno in brezposelno zavarovanje, ki pa še ni izvedeno po tej zasnovi. Župan g. Raj car je obljubil, da bo občina tudi v bodoče laj- - g.rje, kolikor ji bo mogoče. Zhorovnlci so sprejeli resolucijo, ki bo odp • priključili tudi prepis poročila, ki ga je banovinski zdravnik ob zaključku leta podal o zdravstvenem stanju v območju za- gorske občine. Ker velja tc poročilo v pol- nem obsegu tudi za druge rudarske revirje, naj sledi iz njega nekaj podatkov: Zaradi bede in slabe prehrane pešajo telesne moči mnog:h prebivalcev in pojavljajo se duševne depresije in če-sta ooolenja To velja /lasti za žene in otroke in so mnoge bolezni posledice pomanjkanja .n nezadostne prehrane Veliko štev;lo žena in otrok je sbuj-ano in boleha na bledokrvnosti. Mali otr-.-ci obole pogosto na angleški bolezni. Pri sprejemu in pregledu otrok za prvi raz- K smučarskim tekmam akadensikov v St. Moritzu il Krasna olimpijska skakalnica v St. Moritzu, kjer so se vršila tekmovanja v skokih. Naš zastopnik šramel je med 25 tekmovalci zasedel 9. mesto. Lep zaključek dekliškega vzgojnega tečaja Ljubljana, 12. januarja. Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani združuje 50 društev. Število pa se stalno veča, znak, da se napredna kmetsko-de-lavska mladina krepko organizira in ne meneč se za številne ovire izvaja po svojih organizacijah veliko prosvetno delo na deželi. Znane so prireditve tekem koscev in žanjic, ki s« vršijo vsako leto po vseh teh društvih, zlasti pa vzbuja veliko pozornost vsakoletna tekma koscev za naslov prvaka banovine, ki jo prireja Zveza. Delo Zveze je zaradi težkega gospodarskega stanja sicer še pomanjkljivo, vendar kljub temu prav pomembno Stalno je Zveza v stikih s svojimi edinicami, tako po predavanjih, skup- nih prireditvah in tečajih. Od 3. do 10. januarja je priredila Zveza I. dekliški vzgojni in izobraževalni tečaj v Ljubljani. Predavanja so se vršila na humanistični gimnaziji. Tečaja se je udeležilo 41 deklet iz vse banovine, predavatelji pa so bili sami odlični strokovnjaki in strokovnjakinje. Kmetska dekleta so do zaključka vse pridno sledila predavanjem. Ogledala so si tudi dramo, opero kino, muzej, razne tovarne, napravile izlet v Beričevo, kjer si tamošnje društvo zida krasen kmetski dom. Povsod so brhke devojke zbujale pozornost, pribiti pa se mora dejstvo, da so se obnašale mnogo lepše, kakor n. pr. posamezni meščani nasproti njim — z raznimi opazkami. Snoči je priredila Zveza tečajnicam poslovni večer v spodnji dvorani hotela Metropol. Zbrala so se vsa dekleta, predavatelji in predavateljice, pa tudi mnogo odličnih povabljencev in dokaj kmetskih fantov in deklet iz okolice. Mestni župan g. dr. Dinko Puc je poslal pismene pozdrave. Zvezin predsednik g. Kronovšek. je pozdravil navzoče in podčrtal velik pomen takih tečajev. Izmed tečajnic sta se v govorih zahvalile gdč. Horvatičeva in Ocvirkova, poudarjajoč, koliko so udeleženke pridobile na tečaju. Prisrčne poslovilne besede so pričale toolo zahvalo Zvezi, zlasti pa tajniku g. Kreftu in predsedniku g. Kronov-šku. — Nato se je razvila prijetna zabava. Pristna kmetska godba — harmonika, bas in klarinet — je podžgala tudi k plesu in vseskozi ustvarila prijetno družabno razpoloženje. — B;1 je zares prisrčen večer, da so posamezni povabljeni gostje z zadovoljstvom ugotavljali: zavedni kmečki fantje in dekleta so lahko tudi v ve.>elju vzor mestu. Prva žrtev zime Lož, 12. jaruarja. četudi imamo letos izredno milo zimo, vendar je zahtevala v našem kraju prvo smrtno žrtev. V ponedeljek 9. t. m. se je vršil v vasi Žirovnici živinski in kramar-ski sejem, kamor je šel .s svojo ženo tudi posestnik Jakob Peru*ek iz Po d cem ve, znan po vsej Ložki dolini. Namenil se je kupiti kravo, da bi imel mleka za svojo številno družino, ki trpi precej pomanjkanja. Kupčija je bila kmalu storjena in žena se je takoj popoldne s kravo odpravila domov, moža pa je še pustila na sejmu, ker je imel tam več ooravkov Perušek ki je imel v žepu še dva kovača, je stopil v krčmo in se šele v temi odpravil precej vinjen proti domu. Dokler je šel po banovinski cesti, je imel še dokaj strumen korak ko pa je krenil po bližnjici čez polja in gozdove. se je pričel opotekati in je večkrat omahnil na rahlo zasneženo zemljo. V Vr-tačni dolini blizu vasi Klancev se je vsekakor hotel odpočH in se je vlegel za grm Noč je bila meglena, pritisnil je občuten mraz, Perušek pa je b:l slabo oblečen in obnemogel tudi zato, ker ves dan ni okusil grižljaja. V torek zjutraj se je podal neki posestnik iz Podcerkve v svoj gozd v Vrtačno dolino po drva. Ves presenečen je našel nokoj-nika zmrzlega, z obrazom proti zemlji, ro- Občinstvo včerajšnje premiere je bilo navdušeno! Film, ki je bil v Zagrebu na sporedu nad 3 tedne! Slišati Gitto Alpar je užitek, ki ga ne smete zamuditi! GITTA ALPAR berlinski slavček, nepozabna v Ljubljani iz filma »če srce iz-pregovori«, poje krasne arije iz opere Traviata in še druge pesmi v najnovejšem filmu Kot partner Maks Kansen Kot dopolnilo najnovejši UFA zvočni tednik. Predstave ob 4., }48 in U10 zv. Vstopnice si nabavite že v pred-prodaji dnevno od 11. do pol 13. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124. ke pod glavo. Hotel ga je dvigniti, a ko je uvidel, da je že ves trd, je takoj pohitel v sosednjo vas sporočit žalostno novico. Vse dolgotrajno prizadevanje orožnikov in vaščanov, da bi siromaka le kako abudili k življenju, so bila brezuspešna. Truplo so slednjič naložili na voz m odpeljali na dom vPodcerkev. Pokojnik je bil blaga duša in tudi skrben družinski oče šestim nedolet-nim otrokom. Le večkrat ga je prevzela slabost, da je zavil v krčmo. Pokopali so ga danes zjutraj. Požigov na Spodnji Polskavi ni konec Pragersko, 12. januarja. Mirne prebvake Spodnje Poteka ve razburjajo neprestani požigi. Ne mine tedui ali dva. da ne bi gorelo pri tem ali onem poeestnlou. Tako je zadnjo dobo požar upepelil posestnkom Sarnasturu. Šturcu, Zagarjevi. Hrastniku in Lahu 'epa gospodarska poslopju in je škoda že zelo velika. Polskavčani •=*> organizirali nočno stražo, a kljub temu požiga zlobna roka naprej. V torek zvečer je zopet postal žrtev pozi gal ca ugledni posestni k Franc Lah NI še dolgo, ko si je postavil novo g-ospodar-sko poslopje na prejšnjem pogorišču Pred štirinajstimi dntvi so njegovi domači komaj pogasrli, ko je začelo goreti v seniku. Ali tokrat se je zlobni roki posrečilo podtakniti tako, da so domač, opazili ogenj šele. ko je začelo že močno goreti. Pomoči ni več bMo. Na gospodarskem poslopju je bilo veliko sena. slame in poljskih pridel-kov. Rešili so samo vozove in živino. K požaru so takoj pr'h:te!i domača gasilci in tovariši iz Zgornje Polssave m so storili kar se je le dalo Prišli so tud' orozmki iz Progerskega in so še t:sto noč prijeli nekega slaboumnega fanta, ki je baje pred požigom etika 1 tam oko-i. V koliko pa je sum glede njega utemeljen, bo dognala vestna vsestranska preiskava. Grenčica Hun.vadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Velika tatinska družba pod ki j 'učem Manboi, 12. januarja. Vzorno marljivim tezenskim orožnikom se je posrečilo poloviti Franca Strajnška. Otmarja Čagrama. Franca Ornika. Karla Se-linška Ludvika Piska in brata Karla in Mihaela Krajnca. Ta družba je v zadnjih 14 dneh povzročila železniški upravi veliko škodo, ki je zaenkrat cenjena nad 30.000 dinarjev. Porezali so na novih, obnovljenih in popravljenih železniških vozovih, ki so jih delavnice državnih železnic v Studencih postavile na stranske tire v železniškem tri-kotu med Mariborom in Teznom, skoro vse spojne cevi za parno kurjavo. jx>brali vse ventile, potrgali s streh vagonov vse žlebove iz pocinkane pločevine in požagali na starh. odsluženih lokomovtiah. ki jih je na Teznu večje število, vso medeninaste in in bakrene strojne armature Ves pokradeni material so aretiranci prodajali pri raznih mariborskih kleparjih in livarjih. Škodo na lokomotivah bo šele precenila posebna komisija železniške uprave. Pri zaslišanju so aretiranci vsako krivdo trdovratno tajili, kmalu pa so zašli v protislovja in so naposled vse tatvine v celoti priznali. Orožniki in stražniki so res našli pri nekaterih mariborskih obrtnikih večjo množino pokradenega kovinskega materiala. Aretiranci so izpovedali, da so jih nekateri celo nagovarjali k omenjenim tatv;nam. Posebno znatno množino pokradenega blaga je našla polici ja pri nekem livarju v Petrinjski ulici. Preiskava se nadaljuje. Čudne sleparije z zapuščinskim denarjem Sombor, 12. januarja. Preiskovalne oblasti zasledujejo z največjo vnemo veliko sleparijo, ki je bila izvedena zelo premeteno pri varstvenem in zapuščinskem sodišču v Somhoru. V urad predsednika zapuščinskega sodišča je prišel pred nekaj dnevi neki mlajši moški ter zahteval svoj denar, ki je deponiran pn sodišču. Njegove podatke so spoznali za pravilne in predsednik je izjavil, da bo ves denar, okrog 800 Din, takoj izplačan. Mladenič je ves razburjen odvrnil. da še ni ničesar dvignil in da zahteva izplačilo vsega premoženja. nekaj nad 60.000 Din. V knjigah pa je bilo zabeleženo, da je depozit izčrpan do ostanka 800 Din in da je bil denar dvignjen še v d'>bi prejšnjega predsednika varstvenega sodišča. Zabeleženo je tudi. da je denar izplačal nekdanji referent Mladen Vrbaški, ki pa je med tem že umrl. Našli so tudi v arhivu vsa potrdila o pravilnem izplačilu. Med temi je bilo tudi notarjevo glede prave identitete osobe ki je denar dvignila. Našli so naposled tudi prošnjo, zaradi katere je prišlo do izplačila. Pri natančnejši preiskavi so ugotovili, da je notarsko potrdilo identitete ponarejeno in sedaj se je še dognalo, da se je na po- HOTEL MILINOV Zagreb NA JELAČICEVEM TRGU Telefon v sobah in ves ostali komfort. — Tekoča topla in hladna voda v vsen sobah. ZMERNE CENE._ 219 PRAVI GENTLEMAN uporablja pri umivanju samo Lavender Soap Paracelsus, odlično milo s karakteristično fino dišavo, ki se dobro peni in varuje kožo. Pri britju pa uporablja samo Paracelsus milo za britje, v obliki valjarja (Shaving Stick). To je najblaž^e antiseptično milo, ki omehča brado in prepreči vse kožne infekcije. HOTEL IN RESTAVRACIJA ROVAC, Zagreb, Gajeva ulica št. 31. Telefon 73-35. Zajamčeno čiste ?obe [>o Co—35 Din. Prvovrstna uo-mača kuhiira. Izbrana naravna "na. Velik tn hl»4«l vrt Pri b;van:-u prv ko 24 ur 15 % popusta. — Priporoča se :««en Vso svojo notranjost izliva v močne barve, v katerih je vel'ko južnega sonca, dasi kaže po narodnosti, da je severnjak. Razstavil je akvarele in nekaj grafičnih del. M"d vsemi deli prija najbolj portret mlade deklice. Našim ljudem že znani umetnik L. Wallner je kot čcTti razstavil topot la malo svojih del. VVallner se naf;bije v svojem ustvarjanju že kubizmu. Ljubi plastiko. manj barve. Tudi ta dela kažejo, da gre njegova pot v umetniškem ustvarjanju močno navzgor. Najmočnejši izmed vseh je peti. ki si ;e pridobil v svetu že svoj sloves in Je znan kot eden najboljših grafikov sedanjega časa. To je g Kazimr Luigi. Na razstavi je tudi najmočnejše zastopan, saj je razstavil 45 grafičnih del. Odlikuje ga preciznost. ki jo opažaš na vseh delih. Razstavil je slike iz svojih popotovanj. Amerika, zlasti severna, mu je razširila njegovo gledanje v svet. Njegovi nebotičniki in new-vorški poulični vrvež so najlepše delo Tudi os'ala dela: Pariš (cerkev Notre-Dame de Lorette). Dunaj (stoln in not-anjest cerkve sv Štefan aV Berlin (kolodvor in lokomotive! so vzbudila odkrito občudovanje ogledovalcev. Pogled na celotno razstavo je slikovit. Poudariti moramo, da tvori vseh pet ustvarjajočih umetnikov nekakšno skupno umetniško družino, ki se je znašla, čeprav iz nairazličnejših kotov Evrope, v slovenskem Ptuju in se tu tesno drug ob drugem vsestransko razvija. LTURNI PREGLED Knjiga o ječi Juš Kozakf Celica (SSlovenske poti Tiskovna zadruga v Ljubljani 1932.) Čas. ki ga živimo, se zdi kakor čas, ki kar težko živi sam iz sebe. Vse je tako oedro začrtano in omeieno, da se človek skoraj ne upa dotikat stvari iz dneva. V naši literaturi se je zadnji čas uveljavila očitna težnja v retrospektivnost, v slikanje zašlih dni. ki nai b; bili podoba in prispodoba za dogajanje tekočega časa Mladi pisatelji, ki so si nadeli riskantno nalogo, da bodo kljub v?em zaprekam in napotjem za vsako ceno nosile svobodnega progresa in razmaha, so se zatekli k »tarim. zgodovinskim snovem, da bi v njih izoblikovali pekočo misel da-našniega dne >n da bi z osvetlitvijo davnih dogodkov kazali smer skozi današnji kaos. Stari politiki ki so že zdavnaj odložili orožje «voie ideje in idejo svojega orožja, so v svojem spokojnem zaslužnem, osivelem miru začeli ob>avliati svoie davne memoare. da bi mladim rodovom izpričali svoje že skoraj oozabliene zasluge in b: jim nazor no .zpovedali kod ie nekoč hodil čas. — Vsaka beseda, ki ie verno zapisana po zgodovini. jp lahko vodilo in bodrilo mlad:m Toda. kakor pravijo, se vsa zgodovina obnavlja in ponavlja v nekakšnih serijah. Vsako dejanje, vsak zgodovinski dogodek, ki ee je nekoč odigral in doigral, postane čez čas iznova aktualen, postane čez čas lastnina novega dne. Z zgodovino je že tako, da se nikdar ne more vršiti tako določno po natančnih datumih, kakor jo uče jx) šolah. Stvari, ki so se pričele 1914, se nikakor niso mogle definitivno zaključiti kar s letom 1918.- vsak plaz se nekje sproži in nekje ustavi — toda od tam. kjer se ustavi, gre razvoi vendarle šp zmerom naprej in v toku zgodovine čez čas zmerom prihajajo do veljave in do vkide tudi ideje in stvari, ki so bile prej poražene- Človek se nikdar ne sme dati zapeljati, da bi prenaglo pil in triumfiral z zmagovalci; človek ee nikdar ne sme dati zapeljati, da tbi prenaglo premagancem pljuval v obraz'. V zgodovini Slovencev je malo borbenih; revolucionarnih tradicij; odveč ie, da bi jih človek našteval — saj ie že Cankar z dovolj tragično pri misli jo govoril o tem. V zmedi našega predvojnega, medvojnega in povojnega političnega in kulturnega življenja je bilo zmerom na prebitek prilike, da so se te tradicije izmaličile pomandrale, pozabile. Naša literatura pa ie od Vodnika in Prešerna do danes zvesto ohranila podobo tistega pogumnega, tvegaiočega človeka, ki ie od početka do konca nosil in ustvarjal to tradicija V novejši književnosti je mak) del. ki bi z resnično, umetniško besedo izpričevale tega z borbo in s tveganjem kvišku, k svobodi stremečega človeka. Pojmi o človeku in o svobodi so se zmedli v ljudeh, umetnik je dezertiral v dušo, vase. — Kakor bel golob, ki je priletel oznanjat nov vek, je v teh dneh prišla k nam Juša K«»-inka »Celica«, avtobiografski spomin na revolucionarno akcijo »Preporoda« v letu 1914. Celica. Človek, vklenjen v štiri stene zaradi »prestopka«; čas. ki pride, razodene ta prestopek — kot akcijo za razvoj. Nikogar drugega ni s človekom v celici kakor misel. Misel, ki je tako majhna in drobna, da je noben policaj ne more ukleniti v železje in da je noben krvnik ne more obesiti na ve-šala. Ta m:sel. ki so jo tisočkrat sežigali na grmadah, pa je tisočkrat vstala v nov tri-umf. Juš Kozak v »Celici« ni napisal ne novele, ne romana, samo kos življenja je verno in zvesto iztrgal iz svoje duše. In tako nam je dal tekst, tako čudovito iskren in življenjsko resničen, kakor nam ga do-slei morda še ni dal. Celica. Štiri stene in samoten človek mei nimi. Daleč nekje se odigrava čae. Nekaj mladih ljudi je zanetilo majhen ogenj novih idej. Juš Kozak je skop v pripovedovanju o ideoloških stremljenjih — pisatelj pripoveduje več o človeku, ki je zavoljo borbe za misel postal are«tant — toda za vsem izrečenim in neizrečenim ee človeku krade pred oči vsa težka napetost in usodnost časa. ki se v njem godio stvari. Napoved vojne. Tri-umf soldateske in iustiee. človek ponižan zato. ker je sanjal o svobodi naroda in je bil pripravljen, da se gre zanjo bit. In v podobi človeka — upornika — arestanta od- seva vse veliko, zgodovinsko dogajanje, ki vihra daleč tam zunaj zidov, da polagoma razruši stare sisteme — in sanje uporne mladine korak za korakom približa resnici. »Celica« je živa izpoved eneea samega človeka. toda obenem je to izpoved generacije, krik iz ure. ki se je v nji tok zgodovine za ped premaknil naprej. Človek v celici. In zunaj, za vrati, na hodniku, za zidovi, na dvorišču, nekje daleč na ulicah, na svetu in v človekovem življenju ljudje in stvari. Obrazi ljudi, ki iz spomina rasejo v samoti in v nočeh, obrazi ljudi, ki njihovi koraki pojo po hodnikih in dvorišču. Juš Kozak ie v »Celici« na čudovit način do kraja doživel vso razgibano pestrost odnosa človeka - arestanta do vseh ljudi in iz tega doživetja je ustvaril pisano, bogato galerijo oseb in podob. Ravnatelj jetnišnice in njegovi pazniki, preiskovalni sodnik in njegovi arestanti, sosedje, pajdaši in tovariši. Iz te pisane množice zaživi mogočna figura Voitre. ubijalca in človeka, ki nastopa v »Celici« en sam za ves neskončen milijon vseh zaprtih ljudi, jetnikov in zločincev sveta. Kakor se noben človek, ki ie za idejo zaprt, ne more boriti samo za svojo pravico, tako tudi Juš Kozak kot borec in kot umetnik lušči človeka iz zločinca in njegov zgodbo pripoveduje s pritajenim, pa siln;m protestom proti redu. ki ubija in malici človeka v liudeh. Izza sten pa 9e iav-ljafo glasovi tovarišev - borcev in nad vsemi lebdi silhueta Jenka, ki pade na Ceru. Okrog življenja dneva in časa pa ee pletejo življenja izdavna. Dom in trenutki otroka, liki matere, očeta in brata ob goreči loči. Pa davna srečanja z ženo. ki ne zprosno stopali: šef odseka za razdelitev vagonov pr: generalni direkciji državnih železnic Josip Dolinar. pomočnik generalnega direktorja inž Milan Jojič in šef odseka za stroje inž Vlad;mir Stehiik + Francoska razstava v Zagrebu. Po ir icijativi Hrvatskega umetniškega društva »Strossmayer« se bo v Zagrebu priredila razstava sodobne francoske likovne umetnosti Razstava bo otvorjena prihodnjo nedeljo v vseb prostorih umetniškega paviljona na Trgu kralja Tomislavi ♦ Napredovanje v državni službi Poštno- brzojavni uradnik Hinko Fras je imenovan za upravnika pošte in brzojava J.oibljana 4 v 6 položajni skupini: uradniški pripravnik inž Radovan Zunančič Pa za gozdarskega pristava v 8 položaini skupini in šefa uprave v Kranjski gori V pušk ar s ki šoli v Užicu je napredoval naš rojak .Tanko Ravnik, obrtni učitelj. Za preproge nespremenljiva myroa volna Toni Jager, Dvorni trg 1, Ljubljana ♦ Velezanimivo predavanje s skioptični-mj slikami bo v nedeljo 15. t. m ob 15. v Sokolskem domu v Gornjem gradu. Predaval bo s'oveči predavatelj g. kapetam ži-vojin Stanojevič o kuma.novskl bitki. Nedavno je g kapetan predava! v Kamniku in v Tržiču, kjer je žel za svoja nad vse interesamna izvajanja burno pohvalo in navdušeno priznanje. Predavanje bodo spremljale lepe skioptič.ne slike iz zgodovinskih borb iz Makedonce in oseb ki so igrale savno vlogo v ba.lkansk! vojni. Vabimo občinstvo, naj ne zamudi prilike, d« bi ne sMšalo tega zanimivega predavanja in ne videlo zanimivih slik. ki jih bo na platno projeeiral kapetanov spremljevalec g. V Bučar ♦ Carina na turistične reklamne tiskovine odpravljena. Ministrski svet je na podlag- čiena 15 zakonskega načrta o .splošni carinski tarifi sklenil, da se o^ pravi, ozn >a\'d zniža izvozna carina na objave pia.kate in brošure, s katerimi se priporoča obisk turističnih krajev, kopališč iti sptoh propagande tujskega prometa pogodbenih držav brez ozira na veličino oglasnega dela ♦ Spor med davčno oblastjo in novosad-sko občino. Novosadska mestna občina je po prevratu dolga leta ua svojem področju oobiraia fudi državne neposredne davke. leta 1930 pa je davčni! upravi izročila vse knjige Davčna uprava je zahtevala naknadno še imenski seznam vseh davkoplačevalcev od leta 1922 do 1926 in po reviji vseh knjig je ugotovila, da je ostalo za preko 11 milijonov dinarjev neizterjanih zaostankov Zato je uvedla preiskavo proti uradinikom mestnega dohodarstvene-ga urada m knjigovodstva in je sedaj finančna clnekcija potrdila razsodbo, po kateri pet uradnikov solidarno odgovarja za škodo od preko 11 milijonov Din, v primeru neizterljivosti pa mora poravnati vso škodo odbor mestne občine z občinskim premoženjem. Proti razsodbi so se pritožili občinski uradniki in tudi občanska uprava. ♦ Novi grobovi. V Kresnicah je u,mr! b ižnjj sorodnik skladatelja Lajovica. znani in splošno priljubljeni posestnik Anton L a j o v i c, star 77 let. Pokojnik je bil zmeden gospodar in velik dobrotnik revnih popotnikov, ki ne bodo nikdar pozabil; njegove gostoljubne hiše. -- Pri Sv. Križu so včeraj položili k večnemu oočit- Iz dnevnika lepotice ku gospo Marijo Pucovo, soprogo zvaničnika ki je umrla v ljubljanski bolnici. — V Dolnjem Logatcu pa bodo danes Dokopali gospo Lucijo Plečnikovo, soprogo tesarskega mojstra. — Pokojnim b.ag spomin, žalujočim naše skreno so-žal.ie! ♦ Prehrana siromakov v Subotiei. Socialni odsek mes>tne občine Subotice oddaja dnevno 700 obedov siromašnim i.n nezaposlenim delavcem V bližnjih dneh bo odbor ^tvoril kuhinje po vsej mestni periferiji ♦ Smrtna nesreča na lovu. V ponedeljek dopoldne po 10 url se je odigrala v prostranem lovišču nad Davčami, v občini Sorici v Selški dolini, pretresljiva traze-lija. ki je iztrgala Zlatoperjev! družin, skrbnega očeta Oženjeni posestnikov sin Jožef Torkar iz Davč ie šel na lov nad srnjaka Dan je bil hladen, razgled je za krivala precej gosta megla, zraven tega je tamošnji s-vet dobro poraščen z dre-v-jem in posut s skalami. Vse to je oviralo Torkarja pri lovski sreči že je mislil, da bo moral praznih rok domov, ko je v neposredni bližin5 zagledal, kako se v grmičevju nekaj maje V na:boljšem prepričanju. da ,ma pred seboj divjačino, je nameril proti grmu — iti ustrelil! čim pa io prilrtei tja, je na vso grozo spoznal, da ie streljal v človeka šibre so smrtno nevarno ranile lovčevega dobrega prijatelja in tako rekoč soseda. Petra Zld.toperja, delavca in hišnega posestnika iz Davč, ki je nabiral oailce za pletenje košar Z'atoperju je lila kri curkoma iz žile odvodnice na vratu Ustreljeni je še zaklical Torkarju: ».loj, ustrelil si me!« in že je padel v nezavest. Silno potrt in obupan je dirja! Torkar k najbližjemu posestniku Antonu Kodru in ga prosil, naj gre pomagat ranjencu in po duhovn:ka. žal je bila vsaka pomoč izključena. Zlatoper je po dveh urah sredi, gozda izkrvavel. Torkar se je sam javil orožnikom, ki so ga odvedli v škofje Loko. ♦ Tužna smrt starega berača. Blizu der-mato'oške klinike v Zagrebu se nahaja smetišče, na katerem so predvčerajšnjim našM mrtvega starega berača. M se je tamkaj vlegel fe počitku ter ga je, kakor se domneva, zadela kap. Obleka je bila vsa razcapana, truplo pa že objedemo od podgan. ♦ Na begu s cigani? 131etna dijakinj? Anica š. iz okolice Ptuja se je zglasila ne davno pri zasebnici Ani K. v Ptuju, kjer je ostala nekaj dni Po njenem odhodu je gostiteljica opazila, da ji je Izginila zlata ovratna verižica to škatla bonbonov, v vrednost- 200 Din Anice odtlej nt bilo ve/ na spregled in domnevajo, da se je pr-družila ciganski družini Pergerjevi, ki se je zadrževala nekaj dni v ptujski okolic.) POgrešanka je dobro razvita in je bila pred odhodom oblečena v belo barhenta sto obleko m zeleno jopico ♦ »Franz Josefova« grenčica povzroči takojšnje izboljšanje slabe prebave. ♦ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Na podrti ju dravske banovine je v dobi od 15. do 21. decembra 1932 obolelo pa nalezljivih boleznih 427 oseb. in sicer: na davici 262 (v Ljubljani ta ljubljanski okolici 15), na tifuzu 51, na škrlatinki 49, na šenu 25, na noricah 17. na otrpnjenju tilnika 12, na otročniški vročici 4, na griži .In na ošpicah po 3, na krčeviti odrevenelosti pa 1 oseba. ♦ Obledele obleke jn klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Zvočni kino IDEAL Danes zadnjikrat francoski vele-film po slovitem romanu Nemi-rovske David Cžolder V glavni vlogi največji francoski karakterni igralec Harry Baur življenjski roman žida bankirja ki ga je strlo življenje potem, ko je bil na višku svoje slave! Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. brezden človeškega in družabnega dejanja in nehanja; in najgloblja brezdna menda krijejo v sebi slutnie najvišjih radosti Dal nam ie s »Celico- svoi moistrsk tekst, idei no razgiban in aktualen, oblikovno doenari in dovršen Približal se ;e s »Celim« naoo ru in ^trendjeniu mladega in najmlajšega rodu kakor 6e po vojni še nobeu p sateli ni približal: Juš Kozak »Celica« — tod poide razvoj slovenske proze v dni. ki prihajajo- L Mrzel. Op ured.: Pisatelj Juš Kozak ho čital odlomke iz svnie »Celice« danes ob 20. v dvorani hotela Metropol na literarnem vef-eru s-Krke«. Nova uprizoritev „Nižave" Ljubljana, 12. januarja-Dane« ne bi nihče b;l rad v koži gledal skega upravnika ali opernega ravnatelja Nai se obrne ta ali oni na katerokoli stran vedno bo pokazal komu hrbet in zamera se tu- Nekdo bi rad mel »ame novitete a ne pomisli. da ie zanie treba imeti ogromnih sred«tev. kakršnih danes vsai ori nas ni mogoče s klmke sneti- drug se boii nov n stvan ker ie v strahu za svoie ustaliene umetniško razumevanje in ker sovraži vse kar diši po revoluciji četudi ie le-ta samo zdrava, naravna evolnc ja. seveda ne zani ker mu niso dali posredovalnih členov med tem kar ie b;h> ;n med tem. kar ie zani ne-naHnn nastonilo sedaj. Kliub vsemu moramo priznati upravi, da se krvavo trudi, da bi ustregla na vee etra- Iz Ljubljane u— Lepo zborovanje v Mostah. Društvo bolničarjev za dravsko banovino, k: je včlanjeno pr. NSZ, je pr.iedilo v ponedeljek zborovanje v dvorani gostilne pr ,7« v Mostah Dvorana j« bila nabito polna Sestanek je vodil predsednik g. Viktor Rožauc. Prvi; je govoril strokovni tajnik g Kravos, ki je ostro obravnaval položaj boLničarjev v bolnicah in umobolnicah. Nato je narodni poslanec g. dr. Rape v daljšem govoru podal verno sliko današnjega položaja v državi in poročal o delu parlamenta Temperamentno jegraal ravnanji nekaterih bivš.h politikov, k: zastrupljajo naš narod z gorostasniml vestmi in punktacijamj ter žele razkosati edinstveno Jugoslavijo. Govor so zboroval-ei večkrat prekinili in d a.i aH duška ogorčenju nad onimi, ki rušijo mir in red v državil Konec govora narodnega poslanca pa so zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem. Predsednik društva je potem orisal borbo, ki jo mora.o bolničarji voditi za zboljšanje svojega položaja in je zaprosil g narodnega poslanca, da pomaga dru. štvu ,n članstvu, da se razmere po bolnicah in umobolnicah izboljšajo. u— Bloki »Pomoč potrebnim«, listek po 50 par, se dobe v vseh trafikah. Ako bi bloki v eni ali drugi trafiki pošli, blagovolite z dopisnico opozoriti mestni social-no-politični urad v Mestnem domu! P. n. občinstvo se vabi, da pridno posega po teh blokih, ker se z obdaritvijo prosilcev po tej poti najbolje omeji pijančevanje in zloraba podpor. Marsikdo je že izrekel v družbi ali pa posamič, da najboljše ribe spekel je in še jih bo — naš Slamic. u— Današnji filmski spored ZKD. Po filmu »Douaumont«, k! je vzbudil splošno zanimanje, prinese sedaj ZKD nekaj veselega in zabavnega. Na spored pride film priljubljenega Willyja Forsta »Hčerke dvornega svetnika« ali „ Vesela duna;ska dekleta«. Film, fcj nam pričara ljubavno idilo mladega plesnega učitelja, je poln humorja, lepih šlagerjev ln pesmi! ter bo občinstvu prav gotovo ugajal. Predstave bodo danes in jutri ob 14.15, v nedeljo ob 11. dopoldne, v EMtnem kinu Matici. u— Drevi ob 8. večer Juša Kozaka v društvu »Krke« pri Mikliču. Po oficiehiem delu godba jazz Odeona. Vstoo vsakomur prost! u_ Zveza ruskih oficirjev priredi drevi v prostorih restavracije »Zvezde« svoje tradicionalno silvestrovanje, h kateremu vabi vse svoje člpne, člane ruske koloni, je v Ljubljani In vse prijatelje zveze. Na sooredu je koncert kabare in različna presenečenja. Začetek ob 21. Vstop prost u_ V počastitev spomina pokojnega Janka Nep. Jegliča, šolskega ravnatelja, očeta tovarišice svo^e .gospodične Marije Jegličeve, je učiteljstvo III. mestne deške šole v Ljubljani poklonilo za >Dom slepih« 250 Din. u_ Odbor »Doma slepih« daruje name sto venca na grob pok. ravnatelja Janka N Jegliča za društvo »Dom slepih« 300 dinarjev. u_ Star. org. Preporoda. VII. redni občni zbor je zaradi koncerta koroških pevskih zborov prestavljen na sredo 18. t. m ob 20 Dolžnost vsakega člana je, da se ga gotovo udeleži. Občni zbor se bo vršil v čitalnici JNAD Jadrana. u_ Preporodovci! Jutri ob pol 5. popoldne se bo vršil članski sestanek. Obravnavah se bodo aktualna vprašanja. Udeležba strogo obvezna za vse člane brez izjeme. Bod'te točni! u_ Stanovanjske odpovedi se množe. Pri okrajnem sodišču je bilo letos podanih že 26 stanovanjskih odpovedi, od teh 5 za marec, druge za februarski selitven' termin Februarja se mora izseliti 218 strank, ki so jim bila stanovanja odpovedana že lani od septembra naprej. Pričakujejo, da bo februarja pravo preseljevanje strank, ker je bilo tudi mnogim najemnikom stanovanje privatno odpovedano ali pa so ga odpovedali sami. Lani je bilo pri okrajnem sodišču relot.no 1072 stanovanjskih odpovedi. Izvršilni oddelek je po svojih organih deloma z intervencijo mestnega magistrata izvršil 333 deložacij, dočim predlanskim le 150. u_ Jugo-^lovensko državljanstvo so izgubili. Ker že nad 30 let ne stanujejo v Ljubljani in niso izpolnili svojih državljanskih dolžnosti, je naslednjih 19 Ljubljančanov izgubilo naše državljanstvo: Ana Boje, roj. Burda. 801etna kuharica na Dunaju: Anton Breskvar, 791etni Ljubljančan v Ameriki; Aleksander in Robert Ha-ring, oba na Dunaju; Viktor Haring, zasebni uradnik v Budimpešti; delavec Jakob Jevnikar v Ameriki; delavec Ivan Ko. š^r v Nemčiji; vdova mehanika Ana Kralj, roj. Tabernar v Bocnu na Tirolskem: Ivana Kronberger. roj. Mauerhofer, odvetni-kova vdova v Bocnu; Antonija in Serafi-na Marinčič v Budimpešti'.; Avgust in Rudolf Neckermann, kovinarja v Budimpešti; Kari Neumiiller na Dunaju: France Strah v Ameriki; Terezija Strecker v Graiicu in škafar Anton, skladiščni delavec v Amerik. Zanimiva u-tegne biti uso da nekega najdentka Zjutraj 29 ma •a 1868 so našlj pr: stolnic: Ferdinanda Mizeria 2e v mladih letih je zapustil Ljub ijano i,n odšel v Ameriko u- Jez pri cukrarni razstreljen. Te dni so i .('.strelili betonski jez, ki je bil zgra j-en pri rukrarm na Ljubljanici, da je zapiral tok Ljubljanice dalje proti Mostam, kjer so se vršila reguiačna dela Neznosnega smradu je za vedno konec. Dela do jezu bodo v nekaj dneh popolnoma končana. Nato se bo vršila kolavdacija vseh izvršenih del. Ljubljanska gradbena družba je prevzela vsa reguiačna dela od jezu da,je do frančiškanskega mostu. Ljubljanico bodo v tem predelu poglobili za 3 m. u_ Promet čez most na Prulah je dovoljen za vozove, ki s tovorom ne presegajo teže 3000 kg. Vsaka večja obremenitev mostu predstavlja prestopek člena 66 in se kaznuje po členu 69. zakona o notranji upravi. u_ Še hodijo v tujino. Včeraj se je ustavila na francoskem konzulatu v Ljub Ijani družba žensk iz Prekmurja. k»; so vodi e s seboj večinoma male otroke Ima jo svoje može v Franciji, kjei so zapo s!eni deloma v rudnikih, deloma v razu'h tovarnah Možje so jim pisali, nai pride jo za njimi, čemur so se seveda takoj od zvale, v veri. da se jim zunai obeta boijšf bodočnost. u_ Ubežnik iz vzgojevališča. Nedavno je pobegnil iz državnega vzgojevališča Da Ponovicah I4ietnl Ivan K in se nato potepal po deželi in beračil Slednjič se je znašel v Ljubljani rn se pričel družiti z raznimi pouličnjak.. Kar hitro so se domenili, da bodo pričeli krasti, in res so šK takoj na delo Posebno podjeten je bi? mali Ivan, ki ga je pa včeraj zračil mož postave in ga odvedel na policijo. Malega pokvarjenca bodo najbrž spet izročili v oskrbo zavoda. u_ Na sledu za vlomilcem. Med brezposelnimi delavci na »rampi« se je pojavil neki njihov tovariš, jm> imenu France Sh-gaj, doma iz Zirovincev v ptujskem sre zu. Pravil je, da je prišel iz Kranja, in je dajal tovarišem za pijačo Ko se je ponoči hudo nap,!, je pričel kazati v družbi več je vsote denarja in je slednjič nekomu zaupal, da je našel denar v neki »kaši«, čim pa se je pričela za Sagarja zanimati policija, je fant že pobegnil Policija su mi, da je Sagaj v zvezi z vlomom v t>l-sarno Gospodarske zveze. u_ Preporodova redna pleena vaja bo jutri, 14 t. m v Trgovskem domu. Začetek točno ob pol 20. G Jenko bo nada ljeval z učenjem letošnjih plesov. Prihodnja plesna vaja, ki bi se morala vršiti 21. t. m. je zaradi »Slovanskega večera« preložena na četrtek 19. t. m., na kar že sedaj opozarjamo. u— Začetniški plesni tečaj »Jenkove šole v Kazini« je drevi ob 20. Nove prijave dam in gospodov se še sprejema. u— Razprodaja damskih oblek, K. Soss. Mestni trg. Iz Maribora a_ Koroški pevski zbori (5 po številu) bodo prispeli v Maribor jutri, 14. t. m. ob 12.42. Ob 20. bodo priredili pod okriljem Ipavčeve pevske župe v veliki unionski dvorani koncert koroških pesmi. Po koncertu bo istotam družabni sestanek. Ljubitelji koroške pesmi, preskrbite si vstopnice v predprodaji v trgovinah Brišnik in Hofer, kjer so na razpolago tudi koncertni sporedi a_ Ljudska univerza. Drevi ob 20.15 bo nastopil znani humorist Stad.lmay, ki so ga Mariborčani pozdravili vedno z največjim veseljem Vstopnice so v predprodaji v trgovinah Brišnik ln Hofer. V ponedeljek 16. t. m. bo predaval univ. docent g. dr. Seliškar iz Ljubljane o Vjeteraici, nai-večji podzemski jami Jugoslavije. Predavanje bodo spremljale krasne skioptlčne slike. a_ Krajevna organizacija JRKD za 2. mestni okraj sklicuje za drevi ob 20. odbo-rovo sejo ln članski sestanek v društveni pisarn, v Cankarjevi ulici 1 in ne v kavami »Jadran«, kakor je bilo prvotno določeno. a_ Na poledenelih tleh je padla v sredo dopoldne 641etna zasebnica Uršula Baumanova iz Frankopanove ulice. Pri padcu si je nevarno poškodovala desno nogo v gležnju. Zdravi se v bolnišnici. KINO LJUBLJANSKI DVOR _Telefon 2730_ Danes zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9. zvečer Ramon Novarro v velikem letalskem filmu zračnih senzacij Zmagovalci vsemirja Najnižje ljudske cene 2, 4 In 6 Dtn m, četudi ie vsem ustreči nemogoče. D'Al-bert Lotharjeva »Nižava« ie nekoč, posebno tedaj, ko ie ustvaril g Levar skoro ne-do.segliiveea Sebatdiana. zvabljala zelo •nnogo ljudi v opero N; tedai čudno da se ie »Nižave« kakor še »Manon« ali »Treb oranž«, zopet spomnila v t^h težkih, obiskovalcev praznih teatrsk h časih naša uprava. Na novo naštudirana. izrežirana in inseeni- j rana »Nižava« je že obakrat nanolnila glc-dab^e in se lahko ponaša s prav močn m uspehom. Mn0T0 1'ubljeni in mnogo ljubeči kozmo-polit d'Albert. naivečj' pianistični talent svojega časa. neumorn iskalec glasbenega stila in veliki znalec. ie nedavno umrl. ^ pred niim so izginile iz opernih eledapšč niegove številne ooere: ostala ie samo >N -žava« ki je. kakor n or. Hatzejev »Povra-tekt nrišla nekako prekasno za naturali stičnimi operami Leoncavalla in Mascagniia. V d'Albertovi muz ki ie kri. temperament, -strast in ogenj, niegov orkester žari v iskreči h se barvah iz te muzike govore nie-rov učiteli Liszt. niegov vzor Rrahms. kon-»rapnnktik Bach 5iroka fresko l nija Was-neria predvsem oa sigurno znanie. sugestija. klinb filmski dramatiki snovi pristni du-"evn momenti V svoiih opernih tekstih ni bil izbirčen ali ni mogel biti. sai je bil z muziko kakor r dinnmitom prenalrnan n si ie moral dfiti duška Nfaileoša glasba ie ob nevzdržnih tek«tib propadala, kakor je. 'al to bilo tndi pri Smetani. Dvofaku 'til *N;žava« se ie vzdržnlo zarad' močne dramske snovi, ki io v obliki Girmerove isto imenske tragedije že sama po aebi. brez mu- zike, imela globok uspeh. D'Albert je ta uspeh še stopnjeval, vendar pa je najlepše, kar je dal glasbenega v »Nižav «, skoro nedosežno slikanje narave, medtem ko dramatična sila niegove muzike v kulminacij-skih momentih kliub komnonistovi sgurui tehniki rada odpoveduie. D'Albert ni »sodoben«. toda niegova melodična inveneija, suvereno obvladanje vseh glasbenih sredstev, kot: motvična obde'ava, dovršene obbke. širokočutno«t. orkester itd., daleko nadkriljujejo marsikaj, s čemer se mnogi sodobniki hvalilo. Predstave »Nižave« vodi muz kalno ffosn-Neffat v družbi z g. Primožičem, ki je prevzel režiio dela. G. Neffat ee je z veliko resnostjo poglobil v komplicirano part turo ter izdelal z orkestrom in pevci v resnici zelo lepo predstavo in bi se smel po drugi si ki gotovo smelejše prikazati pred zastor. Režija ie v toliko prikladneiša od znanih predstav prejšniih let. da se vrši druga in tretia slika v svobodnejšem prostoru. Neokusno pa se mi zdi brutalno, do senzarii kričeče ubivanie in naivno toobmie z nogami. ali prisedanie na mizo n davljenje ob danih orkestrskih ndarrih D'Albert ie bil prav gotovo preinteligenten. da bi kai takega r>redp:saV G V1 i a n i š ? e v ie vse tri sPke lepo veličastnemu gorskemu kraiu orimernn na^li^al Sebastjana je ustvaril g Primožič Mislil si ie v bogatem, pr*-zve^tnem ;n brezsrčnem posestniku elegantnega izbranega. dom^Have^a mladega moža. ki lahko neovirano tepta človeška srca in «e igra neomeienega vladarja vne okolt-ce. Njegovi argumenti ne leie toliko v igri. kolikor v boli ali manj povzdignjenem glasu, ki se stopnjuje do mesta, ki je včasih že onkraj lepote. Dosleden pa je njegov Se-bastjan do konca: vsaka poza skrbno zaigrane, popolnoma teaterske smrti, je pre-računjena na razburjene ž'vce. Ga. Thier-rvjeva ie nesrečno, do predzadnjega hipa pod zlo sugestijo Sebastjana trpečo Marto igrala in trpela kot velika umetnica. Dramatičnost snovi se ji čudovito prilega. Mu-z kalni višek 'e dosegla v glasbeno zelo dragoceni pripovesti svojega življenja. V prvem delu te pripovesti ;e n- pr. d'Albert pokazal, kaj se da narediti iz enega samega kratkega motiva. Nekateri nas lni visoki toni gospe pevke zabrisujeio razločno6t tz-govariave ter kažejo, da je 'dom njenega silno izdatnega glasil vendarle v nižjih legah. Vse ponižanie Marte, njeno tragično razdvoienost srvoznanje končne reš tve je umetnica globoko zaiela. razumela in doživela. Mladega, v nepokvarjeni prirodi gorskih višin zraslega, v vse dobro verujočega, naivnega a ne bebastega, za svoio srečo ubi-vaiočega nastria Pedra ie g Marčer kar se da značilno pogodil Mislil bi. da še sko ro nobene druge uloge ne tako Mešani zna ^ai njegovega <*1asu kot nalašč repelja'i v bolnišnico a_ Tatvina perila. Policija je prijavil delavec Josip Kante iz Kosesbeg. ulice, da mu je odnesel neznan tat v noči na 9 t. m. z domačega dvorišča večjo množino perila. vreduiega okrog 400 Din. Iz Celja e— Koroškj pevci bodo prispeli v Celje v nedeljo ob 11 dopo eki,; i vlakom iz Maribora Na kolodvoru bo svečan spreiem. Ob 16 se bo priče' koncert v veliki, ob 20 p« družabni večer v mal- dvorani Celjskega doma. Udeležite se sprejema, koncerta in družabnega večera v cm več'ef-n številu' Hišni posestniki raz>besite državne zastave. Večer Jadranske straže V NARODNIH NOŠAH 14. januarja 1933 Ljubljana — unionska dvorana e_ Izpremembe pri celjskem okrožnem in okrajnem sodišču, i^etos nastopijo pri navedenih sodiščih nekatere bistvene izpremembe. ki se uveljavljajo za ta mesec. Pri okrož. sodišču je ostala v bistvu neiz-premenjena teritorialna in stvarna pristojnost posameznih sodnih oddelkov Pri okrajnem sodišču pa je bistvena .'zpre-memba v teritorialni in stvnrn; razdelitvi v tem, da sta dosedanja kazenska oddelka V in V?, združena v en oddelek pod označbo V. Iz dosedanjega oddelka III so Izločene vse izvršilne zadeve, ki tvorijo s pravdami iz izvršilnih zadev vred prejšnji oddelek VI Civilne sporne zadeve, h katerim bodo od 1. aprila 1933 spadale tudi menične Sn čekovne zadeve po par 45. novega crvilno-pravdnega posto^nika. so teritorialno razdeljene med oddelka II in KI okrajnega sodišča, tako da posluje oddelek II. za Celje-mesto in občine Teharje, Sv. Lovrenc pod Prožinom. Svetina, Vojnik, Višnja vas, Fran ko!« vo. Dramlje, Dobrna. Sv. Peoznali, da ni identičen s pogrešir »n Pevcem. e— Vsi lastniki obrtov morajo najkasneje do 30 t m. predložit', davčni upravi napovedi /a nridobnino m prometni davek. V srrn-i Obrtnega društva v Obrtnem domu v Gledališki ulici v Celju je vsak dan od 9 do 12 m od 15. do 18 vsakemu obrtniku in razpolago z nasveti in dejanji e— Število brezposelnih v Celju in okolic =talno raste Pri ekspozituri iavne bnr-:'n dela se je od l. do 10 t m na novo -prijavilo 2i3 brezposelnih (186 moških 'n 27 žensk), posredovanje je bilo izvršeno za :4 oseb (40 moških in 14 žensk) dne 10. t. m. pa ie ost«'o v evidenen 1047 brezpo-se'nih (915 moških ;n 132 ženski nasproti MM (7^0 moškim m 111 ženskam) dae 1. t. TT>. e— V mestni klavnici ie b;lo lani zaklanih 62 konj 55 bikov, 049 volov. 817 krav. 152 telite. 2050 telet. 1659 te"fb 20 V) rvočni z rtodKo in n»t'(>Tri »Večn četrtinska Demonstrativno umetno drsanje v pro. grama zimskega Športnega tedna. Za ska kalne tekme jc zasiguran kot konkurent iz inozemstva e Guttormsen Prijavila ?ta se še Fredv Rod-srer n Franz Keglovich (oba Ste:erisoher Skriverhanrt > Za demonstra tivno umetno drsanje so se dosedai oriia-v:,i e-g - Zettelmarm Rudolf moister šta- noronlo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Srf-viiKf za označbo terana nomenMo' 1 čas ona^ovanja 2 stanie barome-tra 3 ffmnprarura 4 relat^na vlaea v % 5 smer in brzina vf>tri. tj oblačnost 1 _ 10 7 vrsta na^av n 8 oadavine v mm Tem-peratnra Drvf- štPvMke tvomenijo najvišio Iruare nainž^o femr>eraturo 12 januarja 1933. Liubl.iana 7. 76 <5. 0.2. 96 NE4. 9. ____ ViubTana 13, 763 8. 0.2. 94. NE2. 9, __ M aribor 7, 766.5, -2 90 mirno. 10. —, -Zagreb 7. 766 5. 0. 80. E6 10. _ Beograd 7 766.6, —5. 80. ESE8 9. _, _ Sara jevo 7. 765 7, -4. 90. ESE2. 10. _. _ Pkor)l;e 7, 765.5, —5 90 mnrno. 10.___ Solit 7. 759 2 2 50 NE12. 1. _. _ Kumbor 7, 756 7. 5. 70 mirno. 8. _, _ Rab 7. 760 8 2 70 ENE6 1. —, — Vis 7. 758 9 3 40 KNE10 3. -• Lmhliaria 2 8. -08 Maribor 3.4. _3 Zapreti ?, 0 Ponerad 1. —7 Saraievo —2. -4 Skoolie 1. 6 Solit 6. 2 Knmbor 4 Pab _ 1 Vtis — 2 Soln-e v^baia ob 7 37. zahaja oh 16 40 i^una vzhaja ob 16.58, zahaja ob 8.34. jerske v solo drsanju. Heiga Scnrittw:e-ser, roj. Dietz. iz dunajske Engeimannove šole. Ta dama je zasedla v avstrijskem prvenstvu 1932 drugo mesto. Kot par nastopita brat in sestra g Jauernik Pepo n ga. Riai Grandl, roj. Jauernik. Ta par zaseda v dvojnem drsanju prvo mesto v štajerskem prveu.st.vu Od Jugoslovenov so prijavljeni gg.: Pavel Schwab, prvak Jugoslavije, Emanuel Thuma in Fianjo Avčdn, ter gdč. Jelka Sever. Vsi so prvovrstni drsalci SK r.irije v Ljubljan . Od Mariborčanov nastopijo gg.: Barlovič Josip, Bauml Hery. Biihl Kurt in Majer. Pričakujemo še druge prominentne drsalce. Službeno Iz OZDS pri LNP. Delegirajo se v nedeljo 15. t. m: igr.šče Hermesa ob 13. Korotan . JadraD g. Dolinar. ob 14 30 Hermes : Slovan g. Zupan: na igrišču ASK Primorje ob 14.30 Primorje : železničar (Maribor) g. Vidic. ASK Primorje (vrhovni odbor). Redni občni zbor kluba bo 25. januarja z običaj- nim dnevnim redom. Kraj in čas se bo objavil pravočasno SK Ilirija (nogometna sekcija). Trening prve skupine danes ob 18.30 v paviljonu. Udeležba obvezna. — (Sabljaška sekcija.) Zaradi turunja v Gradcu n savezne skupščine v Zagrebu se bo vršil ponovni sestanek sekcije danes ob 19. v borilnici. Sestanek strogo obvezen. Akadem»ka »mučarska organizacija. Danes se bo vrš 1 na univerzi sestanek članov JASO. Soba objavljena na deakd v avli. Udeležba za odbornike kakor za vse člane strogo obvezna. Smučarski klub Ljubljana. Danes ob 19.30 v kavarni Emoni važen sestanek tekmovalcev Vsi in točno! Vremensko poročilo. V Guštanju, Preval ju, Kotliah tn okolici (Rimski vrelec) je smuka neugodna. Stare podlage snega sploh ni bilo, na novo zapadlo do 5 cm pršiča. Sončne strani popolnoma brez snega. Kofee. Temperatura —8, sonce, snega 20 cm. za tečaj smuka ugodna. čilski gospodarstvenik Petrinovič o svetovni krizi Ves svet razmišlja o vzrokih evetovnah gospodarskih težav in išče zdravil zanje, zato bu gotovo zanimal n«še č tateijc tudi član tli o tem problema, ki ga je nap.sa, v »Naši riječi«, izhajajoči v Anto«sogačti v Ch leju. znani ciulski gospodarstvenik, ju-goslovenski rojak g. Fran Petrmovič. Iz članka povzemamo: Glede na današnjo občesvetovno povezanost ekonomskih organizacij posameznih diržav je jasno v«safccim*r. a zlasti nam v Oh,ileju, kaiko je odvisno gospodarstvo kakšne države od gospodarskih razmer v ostalih krajih. Ce z.ačnejo v gospodarskem ali v kakem drugem sistemu izve^tnd elementi iz kakršni;.<;ol,i razlogov zastajati se posledice neposredno odražajo n« vseh ostalih točkah Tako vkiimo. da so valovi s-plošne svetovne krize, katere prvi znaki so se pojavili že ob koncu leta 1929., dospeli tudi do teh obal Pacifika, ob katerih se, žal. razbijajo vsak dan z večjo silo. Nahajamo se, kakor kaže. pred polomim svetovne gospodarske strukture v največjem zamahu depresije. Največji državniki, finančniki in ekonomisti stoje brez moči pred mtenzivnostjo depres-ie ter šč&io način. feako bi rešili ta morda najtežavnejši problem zgodovine in človeštva Na razne načine se gleda na povezanost vseh teh vprašanj ter se predlagajo najrazličnejše soiucije Moje osebno mišljenje je, da bi morda najučinkovitejše uspehe dosegel meddržavni sporazum, po katerem bi ^e istočasno po vSem svetu povečal denarni obtok v določenem razmerju. Če bi se ta ko povečanje izvedlo istočasno v vseh državah, bi ise izognili nep"volin m posledicam za eno ali dirugo ekonomsko edmico. kakršne sicer nastanejo icadar zaradii omenjenega vzroka fluktuirajo vrednosti posa-mezn h valut. Moje prepričanje je. da b' bil to edini način, s katerim bi se neposredno oživilo svetovno gospodarstvo, ker bi se tako mogla organ.iz.irat; velika dela, ki bi abrwhirala milijone nezapesemh. katerih konsumna moč bi se na ta nač n obnovila. Danes ni na svetu nika^e nad-produkcije. o kateri se toliko govori Vsemu je vzrok samo premajhen konsum tiste ga, kar se proizvaja in kar bi se moglo proizvajati, zakaj oni. ki bi konsumirah. danes zaradi splošne gospodarske desor-ganizacije in njenih posledflc ne morejo konsumirati Poleg ostalih morebitnih ukrepov, ki naj bi se izvršili obenem v vseh državah, smatram da bi na ta način bila postavljena osnova za nadaljnje dviganje splošnega standarda Prvo in najnovejše načelo in prava svrha gospodarstva sta ustvarjanje čim večjega štev la dobrin, z drugimi besedami. čim večje proizvodnje vse>ga, da tako dospemo do materialnega blagostanja ne sam« enega dela ljudi, nego vsakega posameznega človeškega bitja in s tem dosežemo kolikor je mogoče, tudi duševno zadovolinost in srečo vsega človeštva Stvarno blagostanje pa je ed no mogoče na osnovi velike proizvodnje, to je organiziranega de'a in ustvarjanja. Ako bo ta svetovna kriza pripomogla da bo to prepričanje čim bolj odprlo svetu oči m da bo svet opustil napačno po;movanje. ki je do nedavnega vladalo v abnorma'ni eni artificielnega in nam šljenega bogastva, bodo od tega zla gotovo neke koristi Ako ta splošna razmotrivanja prenesemo na naš poseben položaj, vidimo, da je v to svrho. zlasti tudi v naš domovini Jugoslaviji v vsakem primeru absolutno potrebno da so v upravi države v prvi vrsti ljudi* krepkega ciačaja in praktičnih izkušeni na gospodarskem poprišču. k' bi s svojim podjetnim du.hnm dajali nov močan pravic spiošn gospodarsk' delavnosti Ako gremo še da'je in prem o trmo zlasti stanie naše kolonije na severu Chiile;a. pridemo do sklepa, da se je tudi ta laš svet tam okužil z omenjeno univerzalno bolezn jo o fiktivnem blagostanju, ki je dejansko doslej obstojalo samo v zelo majhnem obsegu iT ki ga je danes realnost čisto razpršila To so bili torej abnormalni, a danes so žal. normalni- časi Ako se e tem deistvom in resnico vs pomirimo in zavihamo rokave. bo končni rezultat vseh teh hudih da našnjih vprašanj in težav imel tudi svoje dobre posledice Samo ako se bodo ustvar ja.le prave vrednost', bo bolje tudi :zselien-skemu delu našega naroda in •stotako o mm k; so doma *n k; »o doslei zaslenl je- ni od ;sfh iluzij mislili da lahko prpkrža-n;h rok čakaio da dospe ček iz daljne Amerike Vsak naročnik Jutra" ie zavarovan za 10 000 Din' a r s f v o Gospodarske vesti — pomoč irancos>ke vlade za stabilizacijo žitnih cen. Francoski parlament je odobril kredit 300 milijonov frankov za sta-b lizacijo žitnih cen. Francoska vlada ho-če spričo letošnje obilne žetve v Franciji z večjimi nakupi preprečiti padec cen. žetev pšenice v Franciji je namreč vrgla 92 milijonov kvintalov, kar pomeni 7 m lajo-nov nad domačo potrebo. Verjetno je, da bo kredit 300 milijonov frankov zadostoval za preprečenje padanja cen. = Pred znižanjem diskonta v če&Kosjo. vaški, po izkazu Češkoslovaške narodne banke za prvi teden januarja se je dvignilo kritje obtoka bankovcev od 39.1 na 39-3 odstotka. To vzbuja upanje na znižanje diskonta. ki b bilo tem bolj upravičeno, ker ko tudi vse kreditne ustanove, zlasti hranilnice, od novega leta dalje zabeležile večji pritok vlog. Ker tudi država pričakuje v našlednjdh tednih večji dotok dohodkov, bo torej lahko uredila svoje obveznosti pr novčanični banki. Zaradi tega je zelo verjetno, da se bo v kratkem znižal diskont. Bell zobje: Chlorodont = Olajšave za izvoz naših vin preko Av. strije. Avstrijske državne železnice so odobrile za čas od 4. t. m. do konca leta posebne olajšave za izvoz našega v na preko avstrijskega ozemlja. Olajšave obstoje v 30-odstotnem tarifnem popustu za prevoz v Švico in Nemčijo in v 43-odstotnem tarifnem i>opustu za prevoz v Holandsko. Belgijo, Luksemburg in Francijo. = Kupujmo samo blago domačega lzvo. ra! Zveza hrvatskih obrtnikov v Zagrebu nam je poslala: Obrtna razstava, ki jo bo imela Zveza hrvatskih obrtnikov v Zagrebu ob 25-letnici svojega obstoja na binko štne praznike letos, bo prirejena pod ge slom: Kupujmo samo blago domačega iz vora! Razstava bo obsegala obrtn ške izdel- ke vseh strok iz vse naše države in bo do kazala, da občinstvu ni treba dajati svojih težavno pridobljenih dinarjev za tuje bla go, ker je domače po kakovosti izvrstno in mnogokrat še boljše kakor uvoženo blago = Uvoz svinjske masti v Avstrijo. Pr objavi avstrijskega finančnega ministrstva so pooblaščene avstrijske carinam ce, da izdajajo dovoljenja za uvoz svinjske masti v sodih preko 170 kg teže brez posebne prošnje Porast svetovne produkcije zlata. Da si jw> bili številni strokovnjaki napovedovali za preteklo leto padec svetovne produkcije zlata, se je vendar ob koncu lanskega leta izkazalo, da je produkcija zopet narasla. Ceni se na 23 milijonov unč v vrednosti 357 milijonov dolarjev nasproti 21.3 milijona unč v letu 1931. in 22.4 milijona unč v dosedanjem rekordnem letu 1915. Polovica vse svetovne produkcije odpade na Transvaal, ostanek pa največ na Zedi-njone države, Kanado in Rusijo. — Nezaposlenost v Nemčiji zopet narth šča. Po nemških statističnih podatkih ae jo v drugi polovici decembra število nezaposlenih v Nemčiji dvignilo za 169,000 na okroglo 5,077.000 oseb. V primeri s koncem leta 1931. se je število nezaposlenih povečalo za okroglo 100.000 ljudi. — Izvoz vina iz savske banovine. Eno-loška postaja uprave savske banovine je dostavila oddelku za rastlinsko proizvodnjo pri kmetijskem ministrstvu poročilo o izvozu vina z ozemlja savske banovine. Od 1. januarja do konca novembra lanskega leta se je izvozilo: v Italijo 102 081 liirov, v Nemčijo 5500 litrov, v Češkoslovaško 101.914 litrov v Avstrijo 17.320 litrov, m v Poljsko 205 litrov. Skupno se je izvozilo nad 227 000 litrov. — Izvoz sadju. Centralna komsija za sadje objavlja, da je od 21. do 31. decem bra lanskega leta znašal izvoz jabolk v Nemčijo 5, v Grčijo 3, v Avstrijo 2, v češkoslovaško 2 in v Italijo 1 vagon. — Prodaja. 11. februarja bo pri primorskem orožniškem polku v Splitu licitacijs glede prodaje odpadkov od starih ponose n h oblek ir posteljnega perila. Oglas v Zbornici za TOI, pogoji pri polku. — Oddaja zakupa zemljišča za zgTadoo okrepčevaiišča na postaji Me*ič—ROgatica ho z licitacijo 9. februarja pri železniški direke ji v Sarajevu. Oglas v Zbornici za TOI. — Dobave. Strojni oddelek železniške di rekc:je v Ljubljani sprejema do 25. t. m ponudbe glede dobave stekel za paromere. šip. cek za oljne stiskalke in nalučnikov Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 25. t m ponudbe glede do bave 50 kg grafitnega tesnila in 70 kg ši valnlh lermnov železniška direkeja v Su botlc; sprejema do 16 t m ponudbe gffetfe dobave 67 350 kg porfandskegra cementa Oarlasi v Zbornici za TOI — 17 februarip bo pri direkcij' oomorskeea orometd v Soli tu ofertna licitacija g'ede dobave p' brniškega materiala Oglas v Zbornic' za TOI. pogoji pr! direkciji. — 25. t, m. bo pri komandi kosovske divizijske oblasti v Prištini licitacija glede dobave 25.000 kg riža. Oglas v Zbornici za TOI, pogoji pri komandi. Borze 12 januarja. Na ljubljanski borzi so popustili tečaji Je-v z na Amsterdam. Berlin in Pariz, a okrepili so se Bruselj, London. Newyork in Trst. Drugo neizpremenjeno. Avstrijski šiling je v privatnem klirincu popust i in se zaključeval po 8.50 do 9 Din. Na efektnem tržišču zagrebške borze so državne vrednote popustile. Vojna škoda se je zaključila za kaso po 214.50 in aa februar po 203 in 201. 7«/« Blair je zabeležil zaključka po 36 in 36.25. Privilegirana agrarna banka ima zaključek po 217. Devize i^uotjana. Amsterdam 2313.74 — 2326 10, Berlin 1364.8Č—1375 00. Brustij uo 802.23. Curih 1108.35—1113 85. London 192.92—194.52, New York ček 5736 03 do 5764.29, Pariz 224 71—225.83. Praga 170.56 do 171.42, Trst 294.46—206 86 Za*reb. Amsterdam 2313-74 — 2325 10-Berlin 1364.86 - 1375 66. Bnisflj 798.29 do 802.23, London 192.92 — 194 52. Milan 294 40 — 296.80. New vork kabel 5758.03 do 5786.29, ček 5736.03 — 5764 29, Pariz 224.71 do 225.83. Pra^a 170.56 — 171.42, Curih 1108.35 _ 1113.85. Curih. P:.riz '20.28. London 17.4®. New-vork 519.75. Bruselj 72.05. Milan 2661, Madrid 42.475. Amsterdam 208-7625. Berlin 123.325, Dunaj službeno 72.91. notiner 61.10-Sofija 3-76. Praira 15.39, Varšava 58.'20, Bukarešta 3085. Efekti. Ljubljana. 8»'o Blair 38 — 39. 7°/« Blair 36 — 37. Vojna škoda 214 den., Trbovlje 175 blago. Zagreli Državne vrednote: Voina škoda za kaso 212 - 214.50. za februar 202 — 205, za marc 200 — 206 T"'« investicijsko 43 do 46. 49/« agrarne 23 den. 7°'« Blair 36.135 do 36-25. 8"« Blair 3^.50 — 39.50. 7®/o posojilo Drž. hiootekarne 40 _ 44. 6V« beglučke 32 do 32.50; industrijske vrednote: Narodna šumeka 20 — 30. Gutmann 80 bi.. Šečerana Bečkerek 800 — 100. Isis 30 bl„ Imp«ks 50 den.. Dubrovačka 220 bi-. Levaonica Osi-iek 250 den.. Trbovlje 150 — 180. Šečerana Osiiek 170 bi-. Drava 250 den.: bančne vrednote: Pri v. a12.50 :n 211. za februar zaključek 204, S"'i Blair 38 — 41. TU Blair 36 — 37. 7°/« posojilo Drž. hipotekarne 41 d€n.. Pri v. agrarna zakliuček 219. Dunai. Staatseisenbahnges. 15.50. Trbovlie 20.80, Alpine-Montan. 12.80, Sečerana 21.25. tržišča LES. + Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca 7,a les mlačna- Zaključena sta bila 2 vagona tes tonov. ŽITO + Cliicago, 12. ianuaria. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 50.135. za maj 49.25, za julij 50.50; turšfica: za marc 27.75. za maj 29-135; oves: za maj 17.75; rž: za maj 27.25. + Winnipeg. 12. ianuaria. Začetni tečaji: Pšenica: za januar 47.50, za maj 48. za julij 49.675. -f Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca ia žito čvrsta Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlev tarifa, plač v 30 dneb): baSka. 76 ks po 250 — 252.50: baska. 77/78 ka po 257 50 — 260: baška, 79/80 kg 265 do 267-50: koruza: (slov. postaja, mlev. tarifa): baška, času primerno «uha po 100 do 02.."50. za innuar 102.50 - 105 za februar 105 _ 107.50: moka (slovenska postaja): »0« 375 _ 385: banatska tOt 385 — 395. + Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca za turščico čvrsta, za ostalo neizpremenjeno. Promel 56 vagonov. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednie- in jorniebaška potiska 200 — 205; okolica Sombor 197.50 - 202.50: ladja Tisa 205 do »07.50: gorniebaška 195 _ 200; sremska ?00—202.50. Turščira: baška. sremska. garantirana 55 — 57: baška. za marc. april, mai 72 50 — 75- banatska 53 — 55: baška. sušena 63 — 65: banatska. sušena 61 — 63. Moka: baška in banatska >0g« ih »Ogg? 315 - 330; »2< 295 _ 310; »5« 275 - 295; >6« 225 — 250: »7« 160 - 170; »8« 82—85 Ječmen: baški. pomladni 100 - 105. Oves: baški in sremski 93 - 9i.o0. _ Kz: baška 125 - 127 50 Otrobi: baski m srem-ski v uLtih vrečah 60 - 62; banatsk., v ta stih vi^čah 58 - 60. Fižol: bašk, bel. 115 - 120 J VIN A. + Zagrebški »ejem (11- t. m.). Dogcn priličen. Goveja živina se je kupovaia za domačo potrebo po ne zpremenjenib čvrstih cenah. Pitane svinje so se podražile kiju o obilnemu dovozu za 50 par pri kg žive teže. Dvignile s< se tudi cene konj za klanje za 75 par pri kg žive teže o mestno ohč:no. b-i se octiVi nr;kliučilo rtod ob^no Krško-okolica Okot-cani so k tem-u dodali svoja mnenia Občina Studenec žeH o^stn-ti v sedan'em nb«e?u 'n je b'1« priprav-lier'* irnolniti vse pogoje novega zak-mn o občinah. Novi podlistek JUTRA prične izhajat! v nedeljo, dne 15* t. ra. ŠTIRI PRIGODE JOEJfl JENK1NSA NAJSLAVNEJŠI DETEKTIV SEDANJOSTI BO PODAL NAŠIM BRALCEM NEKAJ DOKAZOV SVOJEGA IZREDNEGA ZNANJA POZOR NA ZAČETEK! NAROČITE „JUTRO!" m Iz življenja in Skjoring z letalom v St. Moritzu Hormoni in katehini Švica, ki trpi zaradi gospodarske krize v svojem tujskem prometu, si je izmislila v svetovnem letovišču St. Moritzu novo atrakcijo za športnike in prijatelje športa — skjoring z letalom, ki ga poganja stroj s 500 k. s. čudna repatica svetila se je kakor sonce in se je razletela »Univerzalni genij med repaticami« je bila po znanem astronomu Wilhelmu Mayer-ju reoatica. ki se je pojavila v septembru 1. 1882. na nebu. In to ime si je zaslužila po vsej prav ci, kajti vse posamezne lastnosti .ki jih opazujejo drugače pri različnih repaticah, je pokazala ta repatica na enem samem objektu. Takoj po njenem odkritju je postala vidna prostemu očesu, in s;cer v prav nenavadni meri. čim bolj se je bližala soncu, tem svetlejša je postajala, tako da je b'la vidna očem poleg žareče sončne oble v jx>lnem dnevu. Kaj takšnega ne zmorejo niti najsvetlejše zvezde našega neba. luna in Venera pa le tedaj, če sta dovolj oddaljeni od sonca Svetloba kometa iz 1. 1882. je bila sama na sebi torej izredna. Računi so kazali, da bo šla njegova pot natančno med zemljo Nemčija uvaia vojaške ataše is Nemško vojno ministrstvo sporoča, da se bodo letos s 1. aprlom zopet uvedli vojaški atašeji pri vladah velesil. Predvsem sVenjeno. da se pr'delijo takšni af*>šejn nemškem poslavštvom v Londonu. Parizu. Fttvu. Varšavi. Pragi, Moskvi in Waehing-tonu Uvedba vojaških atašejev pri nemšfoh jy>e!r»"3tv:b v inozemstvu je posledica priznanji nemške voiaš.ke enakopravnosti. Po svetovni voini ie Nemčija opusrila običaj n-M»l'fvan'-ii voia^knh izvedencev svojim p^an^t-vom V francoskem tisku se je zdaj or»'as''l pai-;§kpmn zunanjemu ministr-stvj b'ižnii »Perit PaH^ien,« k' vel?, da iiv«dba vo;q«k*h ata.špi-ev po Nemčiji rft-snrotu;e 170 čl^nu mirovne pogodbe Rc"-li^skn vlada r« skuša r>a:ti tudi v pogledu t-olmaPen^ svojevrsten izbod in pravi, d'' gre samo za afi^eje s podrejeno funk-r:'r> n«1 na vojaške izvedence, ki b; bili V"«nrtr ne smeio akre^iti-rot; Nerr"f'a vlada bo zategadelj podredili funkcije «voi,:Ti dir*YrTWt*k'm za-ki b^o videli v atašejih le refe-ente za vojaške zadeve. Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena kislina v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi. marsikateri katarji, motne sluznice preidejo z uporabo »Franz Jo-sefove« grenčice. Številni dravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih, obeh spolov, z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. in soncem. Toda v tistem hipu, ko je stopila pred sončno krožnino, je mahoma iz-g nila in niti z najboljšim daljnogledom ni bilo videti nobenega sledu o tem potepuhu nebesnega svoda, dasi so natančno poznali točko, v kateri je stal pred soncem v določenem času Velikost m gostota čudne repatice sta morali biti tedaj izredno majhni. Toda čim je izstop lo repatično jedro na drugi strani sonca, se je ponovno zasvetilo s svojo prvotne svetlobo. Istočasno pa se je iz njega razvil rep tako velikanskega obsega, da je prekosil celo razdaljo med soncem in zemljo! A to še ni bilo vse. 9. oktobra 1. 1882. sta opazila astronoma Schmidt v Atenah in Hartw g ob južnem koncu Južne Amerike. da se razširja poleg repatice skrajno slabotna meglica, ki je brez dvoma pripadala repatici' in se je bila od nje odločila. Naslednja dan je ta meglica hitela že pred repatico, čez nekolko dni pa je izginila. Vse je kazalo, da se je repatica enostavno raztrgala na dva dela, po opazovanjih drugih znanstvenikov pa celo na več delov. Takšen dogodek v zgodovini repatic nikakor ni edinstven saj so ga opazovali že 1. 1846. pri pojavu kometa Biela Tako je bil komet 1. 1882. v resnici šolski primer za vse lastnosti in pojave, ki jih je mogoče opazovati pri repaticah. Kaj so hormon, vemo danes že skoraj vsi. To s^ izlcčnme razrrlh žlez v telesu, ki se primešajo krvi in pospešujejo delovanje raznih telesnih organov. V novejšem času je medicina skovala nov pojm, in sicer »katehine«. Ti katehini so določene krvne snovi, ki j h proizvajajo razni telesni organi in jim je namen zavirati delovanje hormonov. Preob lica hormonov organizmu naravno prav tako škoduje kakor pomanjkanje hormonov in da se preobilica ne javi z neprijetnimi posledicami, skrbijo katehmi. Zanimva je ugotovitev, da spada znani inzulin med katehini in ne med hormone, kakor smo mislili doslej. V trebušni slinavki so namreč pred kratkim ugotovili hormonalno snov, ki stopnjuje količ no sladkorja v krvi. Inzulin pa drži produkcijo tega s'adkorja v pravih mejah da ne more škodovati organizmu s povzročitvijo sladkorne bolezni. Dete sreče Lani je v zelo skrivnostnih okolišč:nah umrl amerški tvorničar tobačnih izdelkov S mi t Revnolds. ki je zapustil vdovo Libbv Holmanovo, »ameriško Misti lguette«. Pokojnikova smrt je še danes nepojasnjena. Po določbah Revnoldsovc oporoke je posta! glavni dedič po tvorničarju njegov sin, ki pa je priše 'na svet po očetovi smrti. Dete je moškega spola ii so tako i no rojstvu priptisali nanj ogromno dediščino 18 milijonov dolarjev Otrokova mati je b:la po Revno^dsovi smrti osumljena, da je moža umorila, vendar jc dokazala alibi in so jo izpustili iz ječe. V zakon se Je utrnila filmska zvezdnica Elizabeta Bergner Vzela je za moža pisatelja in režiserja Pau-la Czinnerja. Poroka je bila te dni v Londonu. Bergnerjevi je 33. njenemu možu pa 42 let Atlantiku©" v razvalinah Pogled na krov pogorelega prekomornika, kjer je vse v neredu Naklade evropskih časopisov Časnik je sedma velesila na svetu in ima dostop v vse družabne kroge, vendar je široka javnost precej slabo poučena o bistvenih zadevah te velesile, n. pr. že glede naklade, v kateri se morda najjasneje izraža vpliv in ugled, ki ga ima kakšen list Seveda pa je jasno, da tudi številka naklade ne pove še vsega ker je odvisno zelo od števila in c vilizacijske stop-nie kakšnejra ljudstva, od njegovih oolitič-nih, gospodarskih in socialnih razmer, od značaia li<*ta samega (n pr. od tega. da li je jutranjik ali večernik. dnevnk ali tednik. gospodarski ali politični, zabavni ali organizacijski list* in od vsakovrstnh dmg;h momentov Vseh številk za naklade posameznih listov tudi ni mosroče dobiti, ker iih mnogi lis+; sami iz raznih vzrokov nočeio navaiati. Glavne tviriatke oa določimo iz snemalnih časniških katalogov, ki izhaiaio vsako leto. Po zadnjih podatkih imajo v Evropi ta čas naivečie naklade posamezni angleški, francoski nemški in ruski listi. Med vse-rr* predn(Hči menda londonsiki »Daillv Ma'1" ki se ponaša z dnevno naklado 2 milijonov izvodov de'avski F*t »Da^v Herald* pa je v zadnjem času dosegel nad 1 milijon izvodov. Med francoskimi listi predniači »Le Journal« z 1 milijonom izvodov »TVTstrn« ima po' mili ion a »Le Temps« pa 175 000 izvodov naklade Na^večio nak'ado lin? v Nemčiji časonis »Berliner Hlustrierte Zeitunsr« z 1.600.000 Izvodov, imel pa jih je ta list Se pred ne- koliko meseci 2 milijona. Dnevnk »Mor-genpost« šteje pol milijona izvodov, »Griine Post« 925.000, »Berliner Tage-blatt« 230.000 (ob nedeljah), mnogi pro-vincialni dnevniki imajo čez 100.000 izvodov, tako znamen ti in vplivni list, kakor je »Vossische Zeitung«, pa recimo .'e 60.000. Naklada 500.000 do 800.000 izvodov za razne tednike in mesečnike, zlasti gospodinjske ni v Nemčiji nič nenavadnega. Z ogromnimi številkami s ponašajo tudi ruski listi, kjer so naklade pol milijona izvodov, kakor pri moskovski »Pravdi«, povsem običaje. Zelo visoke naklade, zlasti če hočemo primerjati s stanjem pri veliko večj'h narodih. imajo razni češkoslovaški listi »Narodni Politika« izhaja ob de!avn-'k;h v 135 000 izvodih. »Narodni Listy« v 36 000, »Cestke Slovo« v 25.000. »Pravo Lidu« v 32.000, »Rude Pravo« v 24 000 izvodih. Tu gre za izdaje ob delavnikih in zjutraj Večerne izdaje pa dosežejo neprimerno večje naklade. Praški ženski list »Hvezda« ima 327.500 "'zvodov, »List Pani a olivek« 100 000. »Pražanka« 65.000 izvodov naklade Zelo dobro je razvito časnikarstvo v Avstriji. kjer vel i a naklada 220 000 nri dnevnikn »Kronenzeitunsr« za največjo: »Arbeiter Zeituna barcelonska »Avamt-srnar^a« 13^000 izvodov. madridski „.ATW 124 000 »T.q Voz« 190 000 Pri vod? •"toekhoinrskl »Tvd-npn^on« s 000 izvodi v šv'c; »ZOricher Tasres ansteig-er« s 8R 000 izvodi ^Neue ^iiricher Zeitung« pa izhaja v 46.000 izvodih. Pri nas nimamo točnih številk za naklade listov. Največjo ima najbrže beograjska »Politika«, a naše »Jutro« se s povprečno naklado 40.000 izvodov v prvih vrstah, čitateljev pa ima gotovo petkrat več kakor znaša njegova naklada. Vseika-kor ljudje tudi pri nas zelo čitajo liste in če bi njih naklade primerjali z nakladami pri velikih narodih, bi prišli menda do rezultata, da ne zaostajamo prav nič za njimi. Zdravje in bolezen Srčna mišica ooravi vsak dan povprečno delo 20.000 kg, t." j delo stroja, ki bi dvignil 20.000 kg 1 m visoko. Od otrok pijancev^doseže starost 1 leta le 58 odstotkov, od otrok treznih ljudi pa 86 odstotkov. Proti pretiranemu znojenju rok. ki povzroča trdovratne ekcematezne spremembe kože. pomaga v mnogih primer h diater-mija hrbtenice med šestim vratnim in drugim hrbtnim vretencem. * Znani fiziolog prehrane prof. dr. Rub-ner zavrača kot popolnoma neosnevano idejo, da se telesna moč človeka osveži, če vrinemo v navadno življenje kakšen dan po^ta. V novejšem času daieio zdravn ki zoper pljučno tuberkulozo vigantol m aono, da bolezenska središča prei pcapneniio. Vigantol predpisujejo vsak dan dvakrat p-" deset kap1 lic in od mlečnok^esa kalcija vsak dan 5 g. Po vsakih šestih tednih tega zdravljenja se vrineta dva tedna pavze. Pravkar iziSla Številka llustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET vsebuje naslednje zanimivosti: Slika na ovitku: PETER 2MITEK: »PRETKAN RIBIC« (VODOIMEC) Rudolf Kresal: DOLGA NOC (3) Dr. Franc Ciber: O GOLŠAVOSTI (3) Dr. Božo škerlj: VODA IN SKALA Lewis E. Lawes: 2IVLJENJE EN SMRT V SING SINGU (3) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Jacques Cžzembre-A. D. TRAGIČEN NESPORAZUM (3> Inž. Jo s. Rustia: VARSTVO PTIC (2J ZIMSKO SPANJE ŽIVALI Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (3) CHICAGO POSTANE MORSKO PRISTANIŠČE — O DEŽJU (-st) — STRELJAJOČI AVTOMOBILI — RIMBAUD, LATINSKI PESNIK IN ŠE KAJ (D. A.) — USODA IZUMITELJA — ČLOVEK IN DOM (Knjižnica ob oknu — Razbremenitev gospodinje) — ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Graditelju gotthardskega predora) — ANEKDOTE — VEC SLADKORJA V HRANO! — MATEMATIČNO RAZVEDRILO — ŠAH — Na platnicah: BOLEZEN IN ZAKON — HUMOR »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Finska trdnjava Mac Elliot poleg Helsinkov ki je po poročilih nekaterih listov te dni zletela v zrak, dočim finska vlada to vest demantira in pravi, da so v bližini trdnjave zgorele samo neke nepomembne barake 30 milijonov brez Načrt za štirideseturni delovni teden V ženevi se je te dni začela konferenca, ki jo je sklical Mednarodni urad za delo. Namen zborovanja, iti se ga po svojih zastopnikih udeležuje 28 držav, med nj mi vse evropske velike in male sile, je najti način in sredstva za omiljenje strašne brezposelnosti po vsem svetu. Zborovanja se udeležujejo tudi predstavniki delavcev in delodajalcev. Ameriška vlada ima na konferenci opazovalca. Udeležencem zborovanja je Mednarodni urad za delo dostavil pregled o brezposelnosti v posameznih državah na svetu. Po teh podatkih je danes približno 30 milijonov brezposelnih. Izpadek njih zaslužka cenijo na približno 105 milijard zlat h frankov, kar odgovarja v našem denarju vrednosti nad tisoč milijard dinarjev. Mednarodni urad za delo vidi edini izhod iz te splošne kr ze v skrčenju tedenskega delovnega urnika od dosedanjih povprečnih 8 ur dnevno na 40 ur tedensko, zato predlaga vladam, odnosno njih zastopnikom enoten mednarodni sporazum o 40-urnem delovnem tednu Zastopnik francoskih strokovnih organizacij Leon Jouhaux je izjavil, da je edino s tem mogoče priti v okom sedanji gospodarski krizi. Opisal je blazno in nesmotreno povečavanje produkcije, ki je vrglo ljudi v sedanjo bedo, ki dela sramoto civil zaciji starega in novega sveta. Sedanji položaj je tem opas-nejši, ker krči pot socialnim in političnim nevarnostim. K temu bi še bilo pripomn ti, da ni danes akutna le kriza ročnih, ampak tudi duševnih delavcev. V Nemčiji je n. pr. do-gnano dejstvo, da je skoro pol milijona moškega in ženskega naraščaja brez kruha, ki se zaradi brezposelnosti potepa okrog. Brezposelnost najhuje prizadeva dorašča-jočo mlad no, ki namerna svoje korake po svetu, namesto da bi prijela za delo. Močno se pozna kriza tudi pri abiturientih višjih šol. Nemčija ima danel 300.000 ljudi, ki živijo od akademsk h poklicev. Za njimi pa sčoji že armada 500.000 absolventov univerz, ki so brez kruha ali pa nezadostno preskrbljeni. Ti problemi dajo resno misliti vsakomur in če jih ne bodo rešili odgovorni činitelji. bodo pospešili njih rešitev brezposelni sami. Vino na uro Ves vinogradniški svet sivi v skrbi, kako b: se najbolje vnovčili presežki vina. Prav posebnega načina se je poslužil neki grški vinogradnik v Tesali ji. Dvoje velikih cistern je napolnil s 1000 hI novega vina in ga ne prodaja na litre, temveč na ure. Pet drahem računa pivcu od ure p tja po mili volji. V našem &marju bi znašala taka vinska ura 2 Din. Skrajni čas, da bi tudi vsaj v Ljubljana pričel kakšen napreden vinogradnik točiti po grškem zgledu, bo vzdih-nil marsikdo pri tej vesti. Prvi nemški vojaški ataše generalni major Huehlenthahl, ki ga bo poslala berlinska vlada v Pariz Dva starca se boksata V St. Petersburgu na Floridi je bila rad-nje dni oznanjena boksarska tekma med dvema starcema Policija je sicer prepovedala prireditev, ki pa se je kljub temu vršila. Boksanju je prisostvovalo kakšnih 2000 ljudi. V ringu sta se merila 80 letni Georges Brovvn in 921etn: Wil!rlam .ludd. Tekma je v začetku predvideva'?, štiri kola. mateh pa je bil neodločen. Scdil je starec. Fd je prekoračil 100 let. ANEKDOTA Mlad pesnik je prišel k nekemu dramaturgu, da ga pobara za mnenje o svojem delu, ki mu ga je dal na pogled. »Vaše delo je dobro.« pravi dramaturg in prične iskati rokopis. »To je moj rokopis«, pravi nenadoma mladen:č in pokaže še zapečaten zavoj v miznici. »Rekli ste, da je dober. pa ga niste še niti prečita!!!« —■ »Nu.« pravi dramaturg, »mislil sem si. da ne bo slabši od vseh del, ki sem jih moral brati v zadnjih tednih«. v«aif rtan ena »Avstriji hočejo posoditi denar, ki ga dolguje Franciji.« »Saj nam je vendar do tega, da bi storila Amerika z nami isto.« Pariški doživljaj Ko sem se zarana prebudil, sem opazil, katto je sijai čudovit solnčni pramenček na mojo poste'jo. Nehote sem sprožil roKo za nj m da je prerezal svetel pas mojo dlan Ne vem prav zakaj, toda pn tem me je mpoma spreletela taka radost, ka kor je do takrat še nisem nikdar občutil. Planil sem izpod odeje in sem se začel glasno prepevajoč oblačiti. Ker se mi m mudilo nikamor, nisem hi-tei posebno da bi ne bilo preum.vu konec te nepojmljive sreče v meni. Nič mi m bilo tistikrat v napoto Celo br tje. ki mi je sicer eden najbolj nevšečnih opravkov na svetu, se mi je zdelo nekam imenitno m lepo In k< sem se spomnil, da sem zapravi; že skoro ves denar in da nismo prišli še do srede meseca .sem se na prečuden način razveselil tega sicer ne baš prijetne ga dejstva. Ko sem se opravil, sem se skrbno ogledal v venkem ogledalu, ki je bilo vde^no v omanna vrata Nato sem veselo žvižgajoč zdrv?) po stopnicah. V veži sem obesil ključ, pri vratih je stala lastnica hotela, pozdravil sem jo in ko sem j' pri tem nehote pogledal v ob ličje sem zapazi) v njem izraz neke prav posebne popolnoma svojevrstne radosti. Bog vedi kaj se ji je lepega pripetilo, ali sanjalo da j; tako čudno žarijo lica! Potem sem stopil na ulico Ko sem hotel za vit mimo ogla, sem skoro zadel v starega francoskega oficirja z velikimi sivimi br ki. Zdrznil serr se radi tega. toda komaj sem mu videi dobro v obraz sem v njem čudoma zapazil ;sti iz-az tihe blaženosti, kakor sem ga videl prej v gospodinjinem. »Kaj je praznik danes .da je vse tako čudno veselo?« sem se tedaj nehote vprašal Začuden sem hitel po ulicah in sem iz- praševal obraze mimoidočih. Vsi so se smenijali ka^or da so piepoini ste nepoj oujive sreče časih je bii seveaa kdo od aaueč viaer zamišljen m mrkogieo Vendar sem čital k< sva si oila taxo bczu, da sva si lanko pogledaia iz oč v oči .tudi v njem isto povsem edinstveno radost. Ko pridem na sredo velikih b^uievardov, Kjer je množica prav posebno gosta mi šine Hipoma šegava mise) v glavo, da bi pogledal tud. svoj lastni obraz, če ne razodeva morda tud, sam podobnih čuvstev. kakor sem jih videl v 'icih vseh mimoidočih Ostanem torej pred velikim izložbenim oknom katerega ozadje so tvorila og.eda-la v najrazličnejših lomnih kot n. V enem izmed njib ugledam svojo podobo in opa zim strme da mi žarijo oči v nekem prav posebnem ognju .ki ga do takrat še nisem poznal pn s« bi Pa me spreleti nekaj tako čudnega .da začnem drgetati po vsem tele su. Nekaj neznanega mi zasvira v srcu. naglo narašča, se vzpenja višie in višje, razmahuje se prekipeva — in zdajci se mi '.zvije iz prsi krik silne, brezmejne ra dosti, da sc razlega preko vseh koncev Pariza ... Ko se zavem se ozrem pol sramežljivo. pol radovedne okoli sebe Ljudje so se začeli zbirati; izza nekega ogla se prikažeta dva policijska agenta. Ne vem kaj ni je pr'š!o takrat na um. Z roko pomignem prvemu taksiju, ki je pr vozil mimo. šoferju zavpijem zadnjo številko ulice, ki je na drugi strani Se;ne ena najdaljših v Parizu in ki mi je priš'a bog vedi po kakšnih čudnih, men1 neznanih zvezah baš v tistem hipu na misel, sedem bliskoma v avto in zdrčim v njem preko širokih boulevardov. Skozi stekleno okence, ki je zadaj na vozu, zapazim, da sta plan la agenta, ki sta prihitela prej izza ogla. v drug taksi in mi zdaj v njem naglo sledita. Čudno. To me ni niti najmanj vznemirilo. Sicer Je r«s. da n sem obcutii več tiste bo-žanske radosti, kakor v trenutku, ko sem se videi v ogledalu ,toda namesto te sem z neko izredno veselo napetostjo pričako val poteka in izida pustolovščine, ki sem je nadejal ne vem zaradi katere hudomuš ne dom slice. Prišli smo do nenavadno prometne uli-l ce. kjer smo morali čakati, da gredo vozila. ki drvijo pravokotno na našo smer, mimo nas Tedaj zapazim hipoma, da je privozil zasledujoči taksi tik do mojega. Njegova vratca so se že odpirala in z njib je molel glavo policijski agent, kakor da je vsak hip pripravljen skočiti iz voza. Naglo zakličem šoferju — še danes mi zveni na uho moj, od pr tajenega smeha trepetajoči glas — naj prekriža ulico nemudoma in za vsako ceno. šofer pokima z glavo, kakor da vso stvar dobro razume — videl sem pri tem, kako so mu podrgetavala ramena od skrivnostnega hihitanja — in v naslednjem trenutku zdrkne njegov avtomobil kljub grozeč m žvižgom nadzoru j oče ga stražnika med najhujši vrvež tramvajev .taksijev in avtobusov Kakor kača se spretno pririne skozi nje Ko dospe na nasprotno stran obstane za desetinko sekunde .kakor da se hoče oddahniti za hip. nato zleti kakor strela skozi mesto, da so se tresle tlakova ne ulice in so bobneli mostovi nad Seino pod njim Zasledujoči voz je ostal daleč za nami . že sem se bal, da sta me agenta zgrešila Toda pri vprometnejši ulici sem zopet ugledal njun taksi, ki sem ga spoznal po nje gcvi kričeč zeleni barvi, za svojim. Pri-bližal se je na par korakov, a zopet se je mojemu šoferju posrečilo, da mu je ušel tik pred nosom Večkrat sta me še skušala zas^dovalca dohiteti — njun avto se je zaganjal za mojim kakor zbesnel pes — toda njun trud je ostal popolnoma brezuspešen, t Ko me je pnpeijai šoter do konca želje ne ulice, kakor sem mu bil naročil, sem mu začej sproti narekovati ulice (čital sem j h z zemljevida, ki sem ga nosdl vedno s se boj) m po njih me je pripeljal v ogromnem loku okol- širnega Pariza nazaj do mojega stanovanja Tu sem plačal, kar je zahteval. Zavozil sem 20 frankov. Ostalih deset, ki sem j h imel še za ta mesec, sem mu dal za napitnino, da je vesel pognal svoj taksi ki .e hipoma izginil v prometu. Toda, komai "sem snel ključ s police in napravi' par korakov po veži je že pridr-dral pred hotel drug avto in nit za hip nisem dvomil ,da sedita zasledovalca v njem. Skokoma premerim stopnice do svo-je sobe, naglo odklenem n z glasnim gro-hotom se vržem na' postelj. Po hodniku zadonijo tedaj težki koraki, čujem debele moške glasove, v katere se vpleta gospodinjin plač. Vrata se sunkoma odprejo — znova me pri tem vsega pretrese smeh — na pragu zagledam svoja zasledovalca, ki strmita vame. kakor v apokaliptično čudo. Galantno ju pozovem, naj vstopita. Brez besede sledita mojemu vabilu. Gospodinji, ki je radovedno prežala na hodniku, zaprem vrata pred nosom. Nato se obrnem k agentoma. Vidim, kako se plaho ozirata po sobi, kakor da iščeta, kod bi v opasnesti lahko pobegn la. Kajti nedvomno sta me imela zaradi mojega navidezno brezzvočnega smeha za silno nevarnega norca, ki je pobegnil iz kake blaznice in uganja sedaj svoje budalosti po mestu. Delam se. kakor da tega ne opazim Stopim k omari in vzamem iz nje steklenico. V dva drobna kozarca jima natočim likerja in ju povabim, naj pijeta. Nato na-lijem še sebi. Izprva se še obotavljata. Toda kmalu sta morala spoznati d& jima vsaj aa tre- nutek ne preti ruč hudega. Pa sta mi z veselim glasom nap la. Trčimo. Pijemo. Točim znova Zapojemo par stanh francoskih napevov (poznal sem jih iz raznih va-rietejev in kabarčjev) da se nam pn tem orosijo oči od radostnega ganotja. In že se mi začenja dozdevati da se bo končala ta avantura z vsesplošnim pobratimstvom. Tedaj se h pema dvigne velikan z zavihanim nosom m s črnimi brčicami pod njim — njegov drobni drug se mi Je videl kakor pohleven kužek. ki zvesto spremlja svojega gospoda; še za hip nisem dvo.mil, da bi s ne dal na mestu privihati svojega skrivljenega nosa. če bi se to ie kako dalo, samo da bil bil podobnejši svojemu mogočnemu vzoru. Torej velikan zavpije nadme z "-lasom, da so zažvenketale šipe v oknu: »Sedaj pa kar z nami! Dovolj je že te komedije!« Pogledam ga ves zbegan in zaman se trudim spraviti besedico z ust. S svojo orjaško šapo me pograbi za vrat in šepne pri tem svojemu drugu tako, da sem slišal razločno vse. kar je rekel: »Hvala bogu! Mesto se bo vendarle enkrat oddahnilo od tega lopova!« že sta me pritirala brezmočno braneče-ga se do vrat ko me velikan hipoma izpusti in se zakrohoče Da ves glas ,da mu je s lovito poskakoval trebuh pri tem. »Gospod! To je najina zahvala za vašo res preljubeznivc potegavščino.« Dolgo sem še slišal, kako je odmeval njun gromki krohot po hodniku. Planem k oknu in odgrnem zaveso, še ves trepetajoč od silnega razburjenja. Prekrasno opoldansko sonce oosije v sobo. Kar sama od sebe se mi upognejo kolena in kloneč glavo pred soncem prav do tal se potopim v tihe, brezmejno radost. L. T. Iz življenja m Iz Kranfa r— Zadruga rokodelskih in sorodnih obr-tov v Kranju priredi v ponedeljek 16. t. m. ob ool 14. v dvorani Ljudstl ega doma davčno predavanje Predaval bo davčni referent Zbornice za TO! g. Franc Žagar. Predavanje je namenjeno vsem obrtnikom, trgovcem in tudi mlinarjem našega sreza, katerim se ne bo nudila kmalu taka priložnost Ker morajo biti do 31. januarja vložene prijave za da- ck na pridoboini in na poslovni promet, ne zamudite te redke prilike! r— Sokolsko društvo vabi svoje 5'ane za drevi ob pol 20. /o. pol ure v osnovno šolo k radio-predavanju: »Kulturna orientacija Sokolstva« Predaval bo savezni pros vetar br. dr Vladimir Belajčič. Zdravo! Iz Zagorja z— Zborovanje zagorskih obrtnikov — Občnega zbora Obrtnega društva za Zagorje m o-iiolie-o, ki se je vršil v petek na praznik o-b vel.k. udeležbi članov, sta se udeležba tud' podpredsednik TOI g Josip Rebels in tajnik Z^eze obrtnih društev g. ZtioK.ir Tajmšiko poročilo je pričajo o velik. a^ilnust društva Društvo se je zeio bngaio za izobrazbo vajencev, naletelo pa pr1 tem na precejšnje težave Vajenci ob-*kuiejo obrtno šolo ob delavnikih, riv>isTr..tr> pa Di bilo bolj po godu če bn se vršil p->uk tud v bodoče ob nedeljah. Z zgradbo Obrtnega doma se n' moglo pričet; ker ie tond še premajhen in ker so izosr-ih nekateri obljubljeni prispevka. Stanje društvene bagaine, podpornega sklada m tond« za posmrtnino in zgradbo obrt-n škeg.i doma ie zadovoljivo Ko je bil ob čajni devni red izčrpan. je g Bazeij orisal velike zasluge g Ivana Bajcarja. ki je predsedoval društvu 25 let. pa je mora! zarad županskih in drugih poslov to mesto odiožt Obrtništvo mu je poki on lo v priznanje zaslug lepo diplomo, delo učiteja g Potočnika čestital: pa so mu zastopniki vseh obrtniških zadrug in panog Čes-f-Fke in zahvalo mu je izreke! tud>i šolski upravi te! i g. Pelko v imenu učiteljskega zbora nbrtno-nadal ievolne šole, za katero si je pridobil velik« zasluge Poleg slavijenoa sta o vebkem pomenu obrtniške organizacije : »vorila tud gg Rebek in Žabkar potem pa so b le izvedene volitve novega odbora, kateremu predseduje g. Lojze Bazeij. Iz Trbovelj t— Operno — operetni večer Naše vrle Kolaš:ce so nam prirediie v proslavo rojst-nega dne Nj. Vel. kra.jice Marije operno operetn večer, na katerem so sode lova 1-opem.i umetniki iz Ljubljane ga Poličeva. gg Zupan. Gostič '-n pri klavirju g dr 5 vara Proslavo je otvonla predse dri oa Kolašic šolska upra v-itel jica ga. Lapor ni kova. ki je v lepem govoru slavila vrline na še kraljice kot soproge, matere in Jugo-slovenke Dea vs>k orkester je zaigra! državno h mno Ljubljanski umetmk- so dal*1 nekaj prizorov iz »Prodam« neveste«. »Vk ton je« in »Grofice Marice« Občinstvo je nagradiilo umetnike z burnim aplavzom in jih obdarilo s šopki nageljev Po sporedu je bi! otvorjen ples s icraljevm kolom Proslava rojstnega dne Nj Vel kraljice Man je 'e b'la ena naj!epš>h prireditev kar smo jih imeli do seda- v Trboviah Splošna želja je. naj b <^mrwtičn- ljubljen Vk- umetniki nastopili v Trbovljah še večkrat t— Dobri časi se obetajo dimnikarjem. Na članek pud tem naslovom, ki je ušel v »Slovencu« seno dobili iz dimnikarskih krogov nasledili odgovor: Če je izda a kr. ->a-isKa upravo nare ibo, da smeio čistiti d .rine odvf>jt samo pok' cni dimnikarji, je to poginom« v s klado s pravilnikom za •zvrševanje dimnfca-ske obrti Da b' ta od-e.lba prehuda ne zadela delavcev 'n drugih revneiših slojev, je tuKaišnj' dnini-karak mojster obwvil da snaži tem slojem s 33 odst popustom n bodo plačevali za snažen je šted lmks samo 2 Dm Klruh temu pa večma strank Štedilnikov ne pusti gnažHi' po d-mnikarja temveč jih gistix> same. kar pa je prot- pred p som d-m nikar skega reda knt" -Pmmkar odgovoren za even'ualne požare k- b' nastal zarad' žari emin^nosti dimmh odvodov česar ne mo re bit' ako rh črtijo stranke same M moTede bod omenjena, da puste smarf svrre šted mke iv> -kmn-kar ju v s- -uka-Srv' domov- 'De'avski S~*<>'sk • dr) *amo Društven dom iih čist; sam Kar se tiče Lutzovih opči ki rh omenia dop-«Tvk v do tičnom dopisu bod tvrvedano da v de lavskih stanovanjih oeči splošni p* tud ?pv ne n* metre kar tako močno poudarja »Slovenčev« dopismk Predpisi so ziaito tu, da se izvršujejo in :majo čisto gotovo tudi svoje upravičene vzroke. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom predvaja film »Krif< mesa« samo v nedeljo 15. t. m., m sicer že ob 14. (ne ob 15 ) in ob 20. — V soboto ee uprzori ob 20 komediija »Velika abeceda,« v nedeljo ob 9 bo občni zbor sokolskega društva in popoldne ob 17. pa koncert rudniške godbe s sodelovanjem pevskega zbora »Svobode I«. — Vse to se vrši v dvorani Sokolskeg-a doma. Iz Novega mesta n— Sresko načelstvo objavlja dražb« lovov oibčin Predoslje, Nafcio m Kovor. Dražbanje bo 30. t. m. dopoldne, pogoji pa so na ogled pn sreskem načelstvu. n— Na občnem zboru novomeških sadjarjev in vrtnarjev se je v nedeljo poudarjalo, da se okolica me*ta vse premalo zaveda pomena sadjere^e. Podružnica je usta-novi!a lastno drevesnko, kjer ima letos čez 700 cepljencev Poleg tega je na.kupr.a večjo množino šipka m bo gojila visdtode-belne vrtnice V bodoče bo goj 'a tfidi bresikve marelice in slive V tefn se ga je udeležile 19 gospodov. Zii da nekatere mlekarske zadruge niso poslale k tečaju svojih zastopni-feov, Ude'eženci so bili s potekom teSaia prav zadovoljni n— Zimski kmetijski tečaj je v nedeljo v Orehovici otvem"! sresk- načelnik Loger. Udeležba je bila kljub slabtmiu vremenu zelo številna. Te'iaj bo trajal mesec dni in se predavanja vrše ob sredah in nedeljah. Slicni tečaji se bodo vršili v Brusnicah. Dvoru m Ambrusu. n— Gostovanje Viranov. V soboto 14. t. m. gostuje v našem Sokolskem domu scfcoisk g edailiški oder z Viča z znano veseloigro »Ugrabljene Sabinke«. Ker je to prvo gostovanje viške gledališke družne. vab:mo Novomeščane in okoličane, da se v čim večjem števMu udeležiijo predstave in tako pokažejo razumevanje za dramsko umetnost v našem Sokolstvu Začetek točno o-b 20 Vsi bratsko vablieni Zdravo' n— Denar v zraku. V preteklem letu se je pn nas populilo za nč mani kakor za 3.413.603 Din tobaka Cigaretnega papiria se je prodalo za 22 8^0 Din v-ž:galic pa so porabili za 341.8('3 iDn Prvenstvo med cigaretami! imata Sava in Zeta. med cigarami pa »kratke« ti »domače« n_ Kino »Dom« v So^olskem domu predvaja dane« oh 20 15 n v nedeljo ob 15., 18 in 20 15 rvofn- fiVn »Romantična ljubezen«. Predigra: Zvočni tednik Iz Laškega 1— Kmetijski tečaj. Pri Sv Jederb nad Laikm se začne 15. januarja šesttedenski kmetijski tečaj. (oročila dosedanjega odbora, zlasti predsednika Gačnika Janka, ie b'lo vidfti. da je bilo delovanje organizacije v I. letu njenega obstoja res sistematično, zato pa tudi uživa organizacija v Guštanju in okolici vel k ugled in tvori torišče resničnega skupnega dela vseh stanov. Po poročilu prejšnjega odbora se je razvila debata, ki je pokazala ž'vo zanimanje članstva na procvitu te organizacije Pri volitvah so bili izvoljeni šolski upravitelj g. Gačnik Janko za predsednika, vratar tovarne Ckulnik Jurij za prvega, zidarski mojster ^trasser Jurij pa za drugega podnredsednika. Mfsto tainika ie bilo poverjeno tovarniškemu uradniku Milošu Je-lenku. mesto blagainika oa učitelju Ivanu Gnberščku 0=ta1; odbornik' so: Slivnik Ivan. Plazovnik Albert. Pogorevčnik Avgu9t. Sla-bink Ivan. Večko Maks. Petrač Ivan. Šater Jo«ip in Javornik Mihael. Predsedstvo nadzornega odbora na je prevzel banovinski zdravnik dr B Erat. Ob sklepu občnega zbora se ie jav 1 k besedi s poslanec inž. Pahernik. ki ie stvarno orisal današnji položaj in težko delo. ki ga morajo vršiti zastopniki v narodni skupščin'. Nato ie poročal a dr. Cepuder o stanju organizacije, poslanec g. dr. Rane pa ie nato v izklesanem govoru pozival članstvo na skupno delo ter mu predočil vso zakrknjenost delovania nasprotnikov. ki izrabiiajo današnje težke razmere ter hočeio s hujskanjem nepoučenega ljudstva ruš ti ne le vlado, marveč državo samo. Občni zbor je sprejel protestno resolucijo proti znanim ljubljanskim punktacijam s pozivom. naj postopa vlada proti vsem krivcem z največjo odločnostjo. Novi odbor daje lamstvo. da se bo krajevna organizacija v Guštanju v poslovnem letu 1933. povečala n razširja svoi delokrog. HUDA JAMA Podružnica Narodno strokovne zveze v Hudi jami je imela v nedeljo 8. *. m. svoj prvi redni občni zbor v Stokavnikovj gostilni pri sv. Jede-r ti. Ohčn>' zbor je pokazal izredno lep napredek organizacije. Po poročilih odbora je občni zboi pozdravi! zastopnik centrale g Kravos, ki je v daljšem govoru poročal o položaju delavstva n i ud: ostro ob so dil gornjo gotovih krogo" proti Sokolu in prati nacionalnemu pokretu 6ploh Nato se je izvori nov odbor, kateremu stoji na čelu mladi, izkušeni delavec Drago Knez Na občnem zboru se je razpravljalo tu-di o protilavii 25 leUirce pekreta narodnega delavstva i-n pohiti v maju kar največ članov v Ljubljano. LAVERCA. Pač bi ne bilo prav, ako ne bi poročal; o sijajno uspeli priredii t vi ob otvoritvi društvene dvorane sokolske čete na Laverci. Kmalu po 14. so se začeli zbirati številni gostje iz Ljubljane in okolice iz Škofljice, Rudn ka ftd., poleg njih pa tudi mnogo dvmačlnov. Hvala jim! Spored je o tvori-', četni starosta br. Ogrnn ter iskreno pozdravil vse goste, med nj-ism sresikega načelnika br Žm-darč ča, podstarosto Sokola IV. br. Jelao.na ter one, ki so prišli, da s svojimi nastopi povzdignejo sijafl naše prireditve. Slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane nam je kra-no zapel nekaj pesmic, podrobneje nam pa o njem ni treba pisati, saj je znan sirom naše domovine. Zeaimo le, da bi nas vsaj še kdaj počastil s svojim ob skem Enako sta žela obalo pri nanje vrla pevca s svojim šaljivim dvo-spev-. m. Tudi nju želimo še večkrat slišati. Veseloigra »Dve nevesti«, katero so upiri-zoniki sem dtmači diletanti. se je pod spretnim vodstvom br prosvetarja zelo dobro obnesla. Odlikovali so se zlasti živahna po-tovka Neža, brhka Melharica in zaljubljena Napoljon. a tudn vsi drugi igralci so svoje naloge častno rešiln. Sedaj, ko imamo tako lep in ve!iik oder na razpolago, upamo, da nam boste še večkrat priredili kaj tako lepega. V otvoritvenem govoru se je br. govornik skreno zahvalil br. starosti, da nam je pripravil na lastne stroške tako krasno dvocano. kulise in ves inventar. V zadoščenje naj mu bo nab to polna dvorana in pa snlošna zadovoijaost vseh posetnikov priredi tve. Držati hočemo obljubo, ki jo je br. govornik dal br. starosti, da bomo našo soicoteko deco in naraščaj vzgajali v dcibre državljane, ki bodo vedno pripravljeni de-a-ti in žrtvovati se za našega kralja, njegov dem in našo nedeljeno Jugoslavijo in k' bodo zvesto stali v obramb- za sveto sokolsko idejo proti vsem vnanfVn in notranjim 60vražn'k m Se ko nas in br. staroste ne bo več bo ta dvorana pričala o njegovr požrtvovalnosti in doimov:nski ljubezni. Čast mu. hvala vsem obiskovalcem, prirediteljem ;n sodelavcem!_ Sokol Smučarski tečaj sokolske župe Ljubljana na Veliki Plan ni se vrši nepreklicno od 15. do 22. t. m- Snega se je nabralo dovolj in je smuka zlasti v senčnih legah prav dobra. — Skupni odhod iz Ljubljane gl. kolodvor je v nedeljo ob 8.35 na skupno potrdilo; zato mora imeti vsak udeleženec » seboj sokolsko legitimac jo. ZbiraJišče ob 8. zjutraj pred glavnim kolodvorom. Zdravo! Zupno načelništvo. Sokolsko društvo Ljubljana n. ima svoj redni občn zbor jutri točno ob pol 20. v telovadnici na realki. Vse članstvo se poziva, da se občnega zbora udeleži polno-številno. Sokol LJubljana—šiška ima svoj redni občni zbor v nedeljo 22. t. m. ob 9. dopoldne v Sokolskem domu z običajnim dnevnim redom. Članski sestanek: sestava kandidatne liste, pa se bo vršil v nedeljo 15. t. m. ob 9. dopoldne v Sokolskem domu, na kar se vse članstvo bratsko vabi. Občni zbor Sokola na Viču bo v nedeljo 22. t. m. ob 10. dopoldne v Sokolskem domu na Glincah Vse članstvo se poziva, da se občnega zbora, ker se bodo na njem reševale važne društvene zadeve, udeleži pol-noštevilno. Smučarske tekme sokolske župe Kranj, ki bd se imele vršiti to soboto in v nedeljo v Mojstrani se zaradi neugodn h snežnih razmer prelože na 4 in 5. februarja isto-tam in v istem obsegu. Glavna skupščina sokolskega društva Konjice ki se je vršila v soboto zvečer ob številni udeležbi članstva v Narodnem domu. je pokazala kako piodonosn-J, a tudi kako težuvuo je bilo delo te naše nacionalne orgarazacije Skupščino je v iskrenih, bodrilnih besedah pozdravil na skupščino do šli br žjpm starešina dr. Milan Gonšek Zupni uprav je soglasno predlagana z malimi spremembam.! stara društvena uprava s sta-rešmo br dr. Mejakom Ervinom, podstarešino br dr. Ivanom Rudolfom, načelnikom br Nandetom Nar-dinom in načelnicj s. Milko Križmaničevo. Novi društven, upravi žel mo v bodočem letu še več uspeha kakor v preteklem — Starejše moško čknstvo pozivamo da *e v največjem številu ude'eži telovadbe ▼ oddelku starejšh bratov pod vodstvom br. dr Mejaka. PTva telovadna ura bo v četrtek 12. t cn ob 18. in se bo vršila telovadba predvideno do nadaljnjega vsak četrtek od 18 do 19. ure. Sokol Maribor I i, Pobrežje, vabi članstvo, somišljenike in sosednja bratska društva na občni zbor, ki bo v nedeljo 15. t. m ob 14 v dvorani br Renč-lja na Po-brežjn Posebnih vabil ne bo._ Radio Sobota, 14. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 1'2.45: Čas, plošče — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Angleščina. — 19: Poglavje iz sociologije — 19 30: Iz zgodovine filozofije. — 20~: Večer ruske glasbe. — 22: Čas, poročila, ohcetna godba Magistrov. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 20.10: Večer jugoslovenske glasbe. — 21.10: Slušna igra. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka glasba. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 19.20: Godba na pihala. _ 20: Kabaretni večer •- -i Lan- ka glasba. — 22.15: Mešan program. — BRNO 19-20: Ves program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18: Lahka glasba. _ 20: Koncert orekstra in solistov. — 22.05: Klavirski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 15.20: Koncertna ura. — 1810: Dunajski predpust — 20.15: Boheme - kvartet. — 2045: Slušna igra. — 22: Lahka godba — BERLIN 210.30: Mikrofon na sorehodu. — Plesna glasba. — KONIGSBERG 20: Spevoigra- — 20.15: Koncert godbe na p hala. — Plesna glasba iz Berlina. — MČLHACKER 19.30: Orkester mandolin. — 20: Vesel dunajski večer. — BUDIMPEŠTA 17: Popoldanski koncert. — 19.45: Prenos z glasbene visoke šole. — 2150: Lahka in plesna glasba. — RIM 17.30: Koncert orkestra. _ 21: Prenos opere iz gledališča Opozarjamo na prvi slovenski alpinski koledar n IZ NAŠIH KRAJEV" ki ie vzbudil doma kot v tujini priznanje in navdušenje! Dobite ga v ljubljanskih knjigarnah ali pa naročite na noštni predal 190! 1874 Na klade je le Se malo število! Cene malim oglasom Zenitv* t* daptscrrarijm. vtaka beseda Uu» Lr— f« enkratna prt-fojbina ta Utro ali tm dajanje naslova Dw i.—> Oglati trgovskega tm reklamnega enačaja: vsaka beseda Dm L—i Po Dm l.— ta besedo ta uračunajo nadaljt vet »glasi, ki tpadajo pod rubrik t »Kam pa kam*, »Autt>-moto*. »Kapital*, »V najem*. »Posest* »Lokali*, »Sta novanja odda* »Stroji* »Vrednote* »Injormactje*. m.Živali*. »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek*. čt te t oglasom nudi easlutek. oziroma, če te ličt potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama toča zasluikt ali tlutbc. plača ta vsako besedo 50 pm Prt vtab oglarlb ki ta taraCunajo po Din Ista besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Din $.— ta Utro aH ta dajanje naslova V» ostali oglasi točenega značaja te računajo po 50 pm za vsako besedo Enkratna pristojbina ta Mro ali za dajanje naslova pn oglavh. ki tt zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaka Din i-— Najmanjši znesek pn oglasih po 50 pm ta besedo, ft Din 10.—, %r1 oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.— V ta pristojbine za tnale oglase je plačati pn predaji naročila, oz* roma h h h vposlat* * of trnu obenem « naročilom. v*xx-» t*»ed* 50 par u daianie naslova »li u iifro M. 3 Din. (O Kobasičara »pooobnog veriiranog n eve kobasičarske popove i sa potpuno «mos.talari rad traii «a na »topom odm«h Antun Jurišk "-vid. mesar i kobasičar. Bania-Luka — Oara Dušana wg 12. 1003-1 Inkasanta st popolnoma samostojno vodstvo n.ka.--e v Ljub ja u: s^rejm^-m 'akoj. Potreb na garancija v hranilni knjtiici Ponudbe n« od-ieiek »Jutra« pod Šifro »Navedite inetek*. 10(6-1 Par tov, naviialk in 1 Kct-tenstuh ?'-herer:n »prejmem. — Naslov pove oddelek »Jutra«. 1205-1 Kot trg. učenec ▼ mešan© ali špecerijsko trgovino želi vstopiti L,e-»kovšek. Kozje. — Ima -meščanski šoli. 1163-44 Zaslužek Kdor t i fc e iaslužka. plača za vsak« besedo M par: ta naslov a!; šifro 3 Din. — Kdor nudi »aslužek. pa za v«iko besedo 1 Din. ta dajanje na-Mov« ali tn šifro f« S Di.n. (3) Svetovni množinski predmet gpospodar?tven«ga pomena kapi vgakdo. Cilja zavestnim potniko-m fiksum in dij-ete. Sapira, Dunajska 36 1314-3 Vsako prepisovanje na stroj prevratnem na dom. Nasiov pove o.ga»ni oddelek »Jutra«. 949-3 »m i Din; z* da janje naslova »li ta šifro o Din Dijaki, ki liSoj« inscrukoij«, p!« Raj« vsako besedo 50 pa.r; za šifro ali z« dajanj* nasi-ova 3 Din (4) Nemščino poučujem po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11(73 4 Samo 5 Din na nro računa ia pončeva nje klavirja na iiomu Aiek earvder Križman. M-c>te — Zaloška eesta 16. L100-4 Službe išče ^sAka besed* 50 par: ta dajpDje nasiova ali t« šifro p« 3 Din. (2) Mesto postrezmce išči-m. Naslosti, prikladno z« bufet, mlekarno ali mesnico, po nizki ceni pr>idam. — Na ogled: Bonbomijera 0dprt — loDro >b:«njec o r o d a špedicija Turk v Ljubljani. 52797 10 Prava prilika 7.3. reflektonte. — Oakland limuzina, zad.nja ti.]^. S cifcderski Esod »Leipa prilika«. 1220-16 Čarobno grmicje, po katerem izginejo ko-žne hibe a »Virginično čarobno grmičevje« Ha mamelis (Hamamelis virginica = VVith Hazell označujejo avtoritet* kol čarobno zdravilo 0 d » tr a o < naglo kožne hibe. oapoe (D po sveži polt prežene gube. ruge lr druge pojave starosti Kozmetično znanstvena raziskavanja so izkori stila njegova svojstva in jib * po sebno ugodni sestavi t drugimi Id gredijencami ca neg« kož« upora bila pri novi »Lavenor« vodi ta kožo In obraz Učinek dokazuj* več ko« beseda. Zato napravit* poskus! Prakl »tedcleuvce stanejo maja 20 »redmj« 36 «n veiilka 48 Di» li A VE N O K voda za kožo in obra% Lzdelovatelj: Jttnger & Geb-dardt, ustanovljeno 1878 Berlin S 14 ZaJoga Droge-rija Gregorift, Ljubljana Prešernova 5. bugiU Kicf tturrougbs: Tarzan, kralf džungle DRUGI DEL Družabnika (co) t 1500—2000 Din išč.m za sedaj najbolj dobič-kanosno obrt. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ffod šifro »Ntijnro 285«.. 1193-16 Družabnika sprejme kvarna trk-otaže in pletenin. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurno 156«. 1(105-16 Vsaka Oe.seda ! Dui. u dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (20) Mlin na vodo z vs-m inventarji m naprodaj za 40.000 Din. Pojasnila da;e Kastelic Anton, Mirna, Sov. lil65-20 Parcela vosalna. 800 m5. 1 minute od trnovske cerkve zelo ug"d.no naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 1215-20 J Vsaki, bnseda 1 Din j za dajanje naslova aH i M šifro pa 5 Din. (33) Dobrega vina lastnega pridelka, 50 h' belega in 50 hI rde?, ga prodam po 3—1 Din. Vza m'-m tudi hranilne knjižice kot plačilo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 1075-33 Cca 500 hI vina dobrega ormošk.o-ljuti mer-skega prodam proti hru reilnim knjižicam dobrih hranilnic. Tozadevna dopise na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Ljaitomerčan«. 1157-33 Krompir za krmo droban. cca 2 vagona, po 60 para kilogram proda graščina Pogoni k — pošti Litija. Vsa-ki beeeila 1 Dui. ta lajanj« naslov« ali u šifiv. pa 5 Din (161 Odpadke od žage dobro osušene. kratko ža gane. prodaja v vsaki množini Ivan Šiška. Metel bova ulica 4. 1016 15 Vsaka t»e»ep. emjen '-a trgovino * špecerijskimi blagim aa irometnem kraju a k a , vidam v najem t»od ugod i !.ms pogoji — Pojasnila laje lastnik Joža Iag'id-4-visestnik. Visoko št -i3 «>šta Šenčur Dri Kraniu 346 19 Pisarniško opremo s telefonom prodam ta.koj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »EventueLn.0 najem loka- lov «. 1187 19 171 Tarzan jim je povedal, kaj je bU doživel in kako je bil našel rumeno kovino. Razložil jim je tudi svoj načrt, da bi se vrnili in odnesli vsaj del zaklada. Ko se je zgrnil na pusto dolino mrak, so krenili nazaj proti Oparju. O polnoči so se vrnili, in vsak je nosil na ramenih po dva kosa suhega zlata. Ko je minil trideseti dan pohoda. •>« spet prestopili mejo svoje dežele. Lep jokal zelo svetel in p-ost.oren. v I. nadstrop:u odda L. Rot, Mestni trg 5. 11S9-19 Vsaka beseda 1 Din: za da.ja.nj« naslova aH za šifro pa 5 Din. (31) Stanovanje 2 sob. kabineta, kuhinje ;n pritiklin, lepo in soinčno. ■jddam v b.Lžirn Koiezije s 1. februarjem. Vprašati v Karadž:čevi ulioi 16. visoko pritličje. 1099-31 Tris-ob. stanovanje parketira.no. s kopalni(M>, vodo v kuhinji, elektriki, plinom, vrtom in verando takoj oddam zraven Tabora. Na- ov p»'ve »glasili oddelek ,Jutra«. U00-21 Triso!). stanovanje z velikim vrtom takoj od da.m na Mirju, Lepi pot 4. 1202-21 Soinčno star.rwar.je ol>=roječe r/. 8 velikih S'"b. velike predsobe. kuhinje, sobice za -,užkl.n;i>. shrambe. kloneta, balkona ter shrambe, oddnm s 1. februarjem. Nns'ov v og a >. oddelku »Jutra«. 1211-21 S Vsaka beseda 50 par, t za dajanje naslova ali I za šifro 3 Din. (Z!-a) 9 ________ * Enosob. stanovanje iščem v b':SUn5 Evrope. — Ponudbe na og,'a,i. o.ldelek »Jutra« pod »-2 osebi čez dan odsotni«. Il'54-i21/a Ve..-?>e stanovanje v pritličju aH I. nadstropju iščem v sredini m*«ta. Ponudbe na og'.i.s. oddelek »Jutra« pod »Štev. S88«. 1207-21/a Sobo s kuhinjo z električno razsvetljavo, v ceni 200—250 Din iščeta m.ada zakonca z 1 otrokom. Ponudbe na rglasni oddelek »Jutra« p«d šifro »Mirna II«. 315-21/e VJ> | Vs&ka beseda 50 oa-r; i za dajanj« naslova ali | za šifro 3 Dia. (2»-«i Opremlieno sobo e posebn;m vhodom in štedilnikom. brez posteljnega perila, za stalno išče skromen zakonski pat. najraje v bližini cestne eektri&ne železnice ali kolodvore na bližm ji periferiji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam naprej 150—250«. 1217-23/a Vsaka beseda 50 par. za da ianje naslova ali za iifro 3 Din. (23) Gospoda ali gdč. sprejmem takoj na stano vanje v lepo s^obo z elek trik« in posebnim vbodom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1173-23 OprenUeno sohr> z električino razsvetljavo i,n posebnim vbodom oddam za 250 Din v Gra-daški ulici 8, 5 minut od univerze. 1180-23 Sobo z 2—3 popeljani; oddam v sredini mes*a. Nas'ov pove oglasni oddelek »Jutra-. 1182-23 cobalti'.ca in klavir. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1223-23 Veliko prazno sobo ulično, oddam takoj na Mestnem trgu. Naslov po ve ogiasini oddelek Jutra 1224-23 Sostanovalko sprejmem za 100 Din v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1216 23 iiliSSSSi)^ »saKa beaeroča Jože Strgar. Miklošičeva e. 13. 1130-31 Šifra »Zmožnost« 41331-1 Vrnite na oglasni oddelek »Jutra« nerešeno spričeva lo na ime Gombač Rozalija 1188-31 Glasbila Vsaka t>e»«'«kreci.ia. Dober začetek. Dunaj 46. Erzsi. E'oktromotor;e. Eno-sobno. EhH;cher Karakter. F;n. "i-adnik. Fran!o. Februar 333. G. L. 46. Gra-folo?. Gro«sverdienst. Ga šner-ček. Gotovina. Gnoj. Gotovo. Hišnik. Hranilna. H'ša 17. Jadran. Januar Inženjer. K. L. M. Koneesita. Kmetska posn. 'ilniea. Kavcija Din 5iWl. K'avir. K svoji hčerki. Kobal. Kuharic«. Kodelie-vo. Kurjač. Kreditna Ln kal. Lepa soba Lafen dom Lepa bodočnost. Le po življenje. Ljubljančan 20—28 fet LjubT:ana gotovina. Lahko »akoj Me-dicinka Mlad vrtnar. Moratorij. 1 ma"-ec. Mteka' ski stroii. Mir. Herklin. Mirna stranka. Ne*j>ore zum v zakonu. Nova hiša. Neodvisen. Nnmismatika. Natakarica. Ne čakaj Novost. Nedo'žna • zabava. Nesrečno živ! jenNastop takoj. Oficir 33. Othello 35. OruiJc Katica. Obrt, Potrebno 500. Poznanstvo. Pošten in priden. Polna ?a-anci:a. Plačam takoj. Podjetje .V K). Poklmkar Ana, Podje-tna. Poštena in zanesljiva 4.". Poštena :Ti hitra. Pogodba. Peštena 30. Prijatelja. Pridna in poštena 202. Red.l,. Resna 'jubezen. Rabim, Resno 52 Radio 3000. Res ljubezen ne izkoriščanje. Srečna IvodočriosT. Sredijio mesta. Stalno 'n točno. Sralna služba. Solidno ie'o. Srčne želje. S'u?o. Sta en 20. Sreča Te išče. Sofi. Snažna. Šivilja. Siguren zaslužek. Stroj. Športni čevlji, Svfer s kavcijo. Tehnika. T-:i :na l jith.vn. Takoj.šti.:a ženitev 2. Tka!ni mojster. Takoj ITI. Temperamentna Takoi. Tainopt -trogo 7.a ■'amčena. Tovariš. Tra;en dohodek. Točen 222. Točen plačnik 200. Tako-išnje p'ačilo "5. rdobn-o žirije-nje. Udobnost, Ugiidno, I'godna prilika II- Vestna ;n dohra. Vesten plačti"k. Vezilja. V:sokošo'k:i. Va jenl;a 15. Vstrajna. V:nsta' sodi. Višinsko sonce. Zdravo. Zmerne obresti. Zmožno in zanesljiva. Zasigu--ana bodočnost. Zanesljiva in samostojna. Zaupanje 2 7/ma. Zadnvo. juosi 33. Za nosit.iv 10.000. Živahna n pridna. Cenitev. lo.onn. 67 1S0.000. 1. 300. 212. 25. -rfVl-700, 130.000. 1032-193:) 130.060. Repertoarji Vsaka besieda 50 J-tom in e'ektr;ko. oddam eni ali dvema so'idn:ma osebama z ali brez h'a ne v Čiri:-Metodovi uH? ? ?« Premiera. Nedelja. 14.: Veseloigra >???«. Šentjakobfani uprizorp v eoboto in nede lio ob 20.15 izberno veseloigro v 5 dejanjih >? ? ?« (Das Rlaue vom Himmel). ki io je spisal Hane Chlumbers. Veseloigra ie bil3 v prošli sezoni :orana z ogromnim uspeho-m v gledališčih v Rerlinn in na Dnnaiu. Polna ie duhovitih zami^lekov 'n zelo zabavna. Sodeluie ves ansambel odra- Prpdnrodaia vstopnic pri dnevni blagaini v Mestnem Jo mu od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek. 13. ob 15.: Maks in Moric. Otroška predstava. Sobota. 14.: Zaprto. (Gostovanje v Murski Soboti.) Nedelia. 15 ob 15.: Zemlja smehljaja. Znižane cene. — Ob 20.: Pri belem konjičku. Iz gledališča. »Maks in Moric«, zeio zabavna otroška isra s petjem, plesom n godbo, ki ie ob nedeljski premijeri do zadn;ega kotička. se bo ponovila danes ob 15. Preskr-bite si pravočasno vstopnice! — »Bog maščevanja« prihodnja dramska premera drame židovskega pisatfla Schaloma Ascha. se bo uprizorila v kratkem. Delo je zelo globoko in učinkovito. Režira VI. Skrbinšek. GLEDALIŠČE V MI RSK1 SOBOTI Sobota. 14.: Spreobrnitev Ferdinanda Pišto-re. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora Prvo oficielno gostovanje mariborskega gledališča v Murski Soboti bo 14. t. in. ob 20. v »Sokolskem domu z Langerjevo komedijo »Spreobrnitev Ferdinanda Pištorec, ki spada med naiboliše sodobne češke komedije ter je gledališče ž njo gostovalo po vseh večjih krajih z odličnimi uspehi. 253 novih žrtev svetovne vojne Na b-oj šču iz svetvvne vojne blizu Arra-sa v Franciji so pred dnevi našli 131 trupel francoskih in 122 trupel nemških vojakov Koms ia. ki so jo oblastva poverila s pregledam mrličev, je dognala stovetrost 48 Francozov in 15 Nemcev Neznane vo-lake bodo pokopal- v skupnem grobu. Lepa zimska JABOLKA 1804 Din 2,- pri GOSPODARSKI ZVEZI OMsstveno dovoljena Vsled likvidacije firme razprodajamo našo veliko zalogo manufakturnega blaga izpod nabavne cene. Izkoristite to priliko in si nabavite blago, dokler traja še zaloga. 1549« OBLAČ1LNICA »ILIRIJA« Ljubljana, Mestni trg 17, I* nadstr OGLEJTE SI ZALOGO! .GLEJTE SI CENE! Urejuj* Davorin Kavljen. izdaja 2a Konzorcij >Jutra« Adoil Kibnikai. /ia Narodno tiskarno d. d. Jtot uakarnarja Frant JezerSeu. Za inaerauu aei je odgovoren Aioj* Movalu Va v LjuDiiant