LETO XVIII. — Številka 53 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škof ja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni In odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sreda, 13. 7. 1965 Cena 40 pat ali M) starih dinai ie% Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januara i958 kot pol tednik. Od h januaif 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 19tV» kot pol tednik, in sicer ob redah in sobotah Plenum in mi Ne le komunisti, marveč sindikalne organizacije, SZDL, ZB, mladina po naših občinah že teden dni in več zelo živahno razpravljajo o ugotovitvah in smernicah 4. plenarne seje CK ZKJ na Brionih. Povsod ljudje pozdravljajo brionske zaključke in odločno stališče tovariša Tita v obrambo samouprave in svobode človeka. Toda sem ter tja pa te razprave kažejo tudi na preveliko pasivno pričakovanje velikih organizacijskih premikov ter preširoko prevračanje lastnih težav in slabosti na dosedanje slabosti posameznikov zgoraj. V nekaterih primerih v Kranju pa tudi po radovljiškem (in morda še kje) je bilo slišati besede posameznikov, češ zdaj pa vemo zakaj nismo dobivali reprodukcijskega materiala, zakaj so nam krčili devize, zakaj so ilam črtali investicije in podobno. Gre namreč za tisto ugotovitev na plenumu, da se zaradi nakazanih slabosti tudi smernice gospodarske reforme niso uveljavljale kot bi bilo želeti. Vendar to velja za delež samoupravijalcev v našem družbenem življenju. Gospodarskih težav pa ni moč odpraviti z zakoni in zaključki. Smernice brionskega plenuma, kot je dejal v Kranju tudi član komisije, ki je v jugoslovanskem merilu raziskovala in na plemi-tnu poročala o slabostih dela notranje uprave tovariš Franc Popit, so lahko samo močan vzvod za postopno in odločne j še odpravi j a 11 je slabosti preko samoupravnih organov. Glavni smisel je v tem, da bi se energičneje Ionih organizacijah, da bi od-tevali težav v samih delov-stranjevali razna reševanja pod predpasnikom preko zvez in puvsod uveljavljali načelo javnosti. V tem smislu so pretirana pričakovanja raznih hitrih izboljšav v našem gospodarstvu lahko samo škodljiva, ker bi že jutri demoralizirala one, ki so to pričakovali. K. M. Radovljiška občina za 25-letnico vstaje in za krajevni praznik Bleda Veliko spominsko srečanje v Rib ne m še nekaj dni bc poteklo in na Bledu bodo spet zavihrale zastave. To pot v čast velikega praznovanja krajevnega praznika in petindvajsetletnice vstaje. Vendar pa to ne bo zgolj krajevni praznik, marveč praznik vse občine, saj bodo v prireditvenem sporedu od 16. do 24. julija sodelovale kulturne skupine iz vseh krajev radovljiške občine. V času od 16. do 22 julija se na Bledu ter v Ribnem in na Bohinjski Beli spominjajo julijskih dni 1941. leta, ko so na Bledu akcije prvih organizatorjev in aktivistov vznemirile Nemce in hkrati spodbudile domače prebivalstvo, da se je odločalo za boj probi sovražniku. Družbenopolitične organi- »| zacije Bleda, Ribnega in Bohinjske Bele so se v sodelovanju z občinsko zvezo kulturnih organizacij odločile, naj bo letošnje praznovanje v Ribnem na prostem. Po dosedanjih pripravah sodeč in po široko zasnovanem programu bo to ena največjih prireditev v radovljiški občini v zadnjih letih. V času od 17. do 24. julija se bo zvrstilo kar osem različnih prireditev, v katerih bodo sodelovale domala vse pomembnejše skupine iz občine. Za to Dober pridelek detelfe in Irave V začetku' tega tedna so kmetovalci pričeli že z drugo ls^šnjo detelje. Pridelek bo sicer nekoliko manjši od prve košnje, vendar je tudi ta druga košnja dala precejšen pridelek zaradi ugodnih vremenskih razmer, će bo vreme še naprej tako naklonjeno, bodo kmetovalci letos deteljo lahko kar štirikrat kosili. Zelo dobro kaže tudi druga košnja trave, otava. Po drugi košnji trav bo, če bo še naprej tako vreme, precej trave ostalo v jesenskih dneh tudi za pašo. — rč Sindikati na delu Kranj, 12. julija — Podpredsednik republiškega sindikalnega sveta Slovenije, tovariš Andrej VerbiČ, je danes vodil pogovor na plenumu občinskega sindikalnega sveta Kramj o nalogah te organizacije pri uveljavljanju sklepov 4. plenuma CK ZKJ. Pri tem je poudaril, da Je prav pred sindikati veli- ka naloga na utrjevanju delavskega samoupravljanja, pri odklanjanju samovolje ter lokaiističnih in šovinističnih ostankov pri posameznikih. Navzoči so zatem omenjali več primerov podobnih slabosti v konkretni praksi, s katerimi se bodo morale sindikalne organizacije spoprijeti v svojem nadaljnjem delu. K. M. priložnost je pripravljalni odbor izdal posebno brušuro, ki (Nadaljevanje na 2. strani) Prodajalna MAJA, Kranj, Prešernova 11 Vam nudi po izredno znižanih cenah spalne srajce ženske pidžame v ženske halje s kratkimi rokavi ženske halje brez rokavov Za Vaš obisk se priporoča »Trgovsko podjetje prodajalna MAJA, KRANJ N din 13.90 20.80 20.80 20.80 Za Gorenjski sejem je doslej prijavljenih več razstavljavcev kot lani XVI. gorenjski sejem, ki bo od 5. do 16. avgusta, bo tudi letos v istih prostorih kot doslej, td je v Tekstilni šoli in šolah France Prešeren in Simon Jenko. Zaradi vse večjega povpraševanja po razstavnih prostorih pa bo še tretje razstavišče v domu Franca Vodopivca, kjer so običajni spomladanski in novoletni sejmi. Doslej udeležbo je prijavilo svojo na sejmu že več kot 150 podjetij. Izmed njih bodo najmočneje zastopana podjetja tekstilne in lesne stroke, ter razna trgovska ter obrtna podjetja. Podjetje Slovenija avto bo tudi tokrat prodajalo avtomobile »zastava«, novost letošnjega sejma pa sta zastopniški podjetji Avtotehna in Cos-mos, ki bosta lastnikom deviznih računov prodajali vozila znamke Opel in Renault. Podjetje Cosmos bo na sejmu zastopalo tudi tovarno strojev iz Beljaka, ki je že lani prikazala lahke kmetijske obdelovalne stroje. Proizvajalci tekstila Tekstilni šoli, kjer bodo bodo imeli svoje proizvode, v »mali modni reviji« trikrat dnevno prikazali najnovejše modele. Ti pa bodo kupcem na sejmu tudi naprodaj. Na sejmu pa bi rada sodelovala tudi tuja podjetja, predvsem iz sosednje Avstrije in Italije. Seveda pa bi bilo potrebno tujim razstavljavcem omogočiti prodajo njihovih izdelkov. Zato je uprava sejma že v mesecu novembru lani zaprosila državni sekretariat za zunanjo trgovino v Beogradu, da ji odobril določeno vsoto deviznih sredstev iz kvote za uvoz blaga široke potrošnje. To devizno vsoto bi lahko nadoknadili s prodajo jugo- slovanskega blaga na celov* škem sejmu, za kar je ža dosežen sporazum. Kljub) temu upravi sejma še da danes ni uspelo urediti ta pereč problem. Kot vedno so tudi letos transportna podjetja Gorenjska Kranj, Transturist Škof-ja Loka in Ljubljana transport, predvidela za čas sejma na svojih avtobusih 25 % popust za vse obiskovale«* sejma. V času sejma pa bodo tudi številne zabavne prireditve. Na večernih prireditvah zabaviščnega prostora, ki bo kot običajno ob šo'lah France Prešeren in Simon Jenko, bodo nastopali' kvartet Mag-nifico iz Skopja, »Štirje kovači«, kvartet Rudija Bardor-ferja in pevci popevk. S. Šolar Začela se je žetev. Povsod v Jugoslaviji, kjer ni bilo toče, je letošnji pridelek zelo dober. To velja tudi za naše gorenjske kraje, kjer so te dni začeli pospravljati »rumeno zlato«, »žito je zelo bogato, ni poležano in delo gre hitro izpod rok!« je ondan povedal Jernej štupar na kombajnu, ki je drdral po 9 hektarov veliki njivi Agrokombinata Ljubljana pri Komendi. Tu je pšenica sorte »san pastore«.Pričakovali so kakih 32 meterskih centov na ha, toda že povprečna merjenja obetajo okrog 40 do 45 meterskih centov, kar je zelo dobra - Foto F. Perdan V Kamniku letos modernizirali 18 km cest Med pomembnejšimi deli pri modernizaciji cest v kamniški občini, ki so v teku, je modernizacija ceste Moste — Kamnik. Pretežni del ceste je že rekonstruiran in asfaltiran. Financirali so jo s pomočjo krajevnega samoprispevka in z denarjem krajevnih skupnosti. Pri drugem delu modernizacije ceste od Strahovice do rudnika Črne 6odeluje tudi rudnik, ki je prispeval 25 milijonov starih dinarjev. V teku so tudi pri- prave za asfaltiranje ceste v Kamniško Bistrico, do žičnice na Veliko planino. Priprave dobro potekajo in vse kaže, da bodo nekaj del opravili že letos. V teku je namreč akcija za zbiranje denarja od uporabnikov in neposrednih koristnikov te ceste. V kratkem bodo začeli graditi tudi obvozno cesto v Kamnik za avtobusni in tovorni promet. Obvoz bodo gradili v dveh etapah. Podvojeni rezultati na Kamniškem Zanimiva anketa TD Bled med tujimi gosti Bled v superlativih Inozemci so zadovoljni z Bledom — 147 gostov govori o Bledu in njegovih »problemih« TD Bled je naredilo ob koncu lanske poletne sezone med inozemskimi gosti posebno anketo. Kljub temu, da smo že v novi sezoni, je še vedno zanimivo, kaj menijo inozemci o Bledu, saj se v tako kratkem času ne more veliko spremeniti. Na anketo je odgovarjalo 147 inozemcev: 80 Angležev, 10 Italijanov, 3 Avstrijci, 6 Holandcev, 46 Nemcev ter po en Izraelec in Francoz. Odgovori so nas presenetili. Splošna sodba je, da je na Bledu vse lepo in dobro urejeno. Ta ugotovitev sicer še ne pomeni, da je res tako, pomeni pa nam lahko vseeno veliko, saj pove. da tujci ne zapažajo slabosti, ki jiih mi. kot »•gospodarjih« moramo, če hočemo, da bodo gostje zadovoljni. Poglejmo kaj menijo blejski gostje. Največ (39 ali 26,53%) jih je prišlo na Bled na priporočilo znancev, 34 (23,13%) zaradi lepote kraja in okolice in le 14 (9,52 %) zaradi propagande potovalnih uradov. Komaj jc vlak nehal voziti po železniški progi v Zgornje-savski dolini, že so začeli progo demontirati. Pragove prodajajo za drva, tračnice pa so zložene na kupih ob nekdanji progi. Začeli so v Ratečah, kjer proge nI več. Je to prav? se sprašujejo ljudj^. Kaj pa, če se bo čez nekaj let pojavila potreba za železnico? — Foto Perdan Do leta 1970 naj bi kamniško gospodarstvo dvignilo vrednost svoje proizvodnje od okroglo 252 na 710 milijonov novih dinarjev To je ena izmed najbistvenejših nalog gospodarskega razvoja v kamniški občini do 1970. leta. O tem so razpravljali predstavniki industrijskih in vseh drugih dejavnosti tega območja, ko so pretresali republiške smernice srednjeročnega načrta. vodnje takrat dosegla le 2,5 milijona novih dinarjev, v letu 1970 pa naj bi prekoračila 70 milijonov. Tudi število zaposlenih se je v tem času več kot podvojilo, in sicer od 3.120 v 1950. letu na 6.834 lami. Vrednost osnovnih sredstev pa naj bi se v prihodnjem srednjeročnem načrtu povečala od okroglo 125 milijonov novih dinarjev lani na 200 milijonov v 1970. letu. Stopnja vsakoletnega povečevanja proizvodnje naj bi dosegala 15 odstotkov v primerjavi s pretečenim letom, kar je vsekakor precej. Ti zaključki seveda še niso popolni, vendar morda niso preoptimistični ob upoštevanju precejšnjega dela mlade, Kot kažejo neki podatki, je industrijski razvoj te občine zabeležil glavni vzpon po 1950. letu. Čeprav je potrebno upoštevati spremembo vrednosti dinarja v tem času, pa je vendar značilno, da je njihova vrednost proiz- Cez polovico (76 ali 51,52-odst.) nima pripomb glede ureditve kraja. Pravijo, da je zelo dobra. 26 (17,79%) jih pravi, da je ureditev zadovoljiva. Glede zabavnega življenja je bilo kar 15 različnih odgovorov. Poglejmo nekatere: zadovoljivo (43 — 29,26 %), ni zadosti folklornih prireditev 13 — 8,86%, brez pripomb 21 — 14,30%, za zabavo ni zadosti preskrbljeno 23 — 15,64 odst., ne spreminjajte ničesar ker je Bled tak kakršen je najlepši 10 — 16,80%. 77 (52,36 %) jih meni, da so gostinski lokali dobro urejeni in vzdrževani ter da so cene primerne, za »zadovoljivo« je glasovalo 43 (29,26%) gostov, so pa tudi odgovori, da so cene za usluge previsoke, da postrežba ne ustreza, da se cene ne bi smele več dvigati, da je vse preveč enostavno. O trgovini meni 45 (30,66 odst.) gostov, da so cene primerne in je dobra izbira, »zadovoljivo« 30 (20,40 %). Večjo izbiro pa s>- želi 28 (10,04 %) gostov. 79 gostov pravi, da na Bledu ni pomanjkljivosti. Pravijo: »Ne uničujte kar je karakteristično za vaš kraj. Ne kopirajte.« Največja pripomba je na hrušč motorjev v nočnem času (12 — 8,16%). Zanimivo je tudi zadnje vprašanje v anketi: »Se boste še vrnili na Bled?« 98 (66,63%) pravi, da se bodo vrnili poleti in poaimi, 40 (27,25%), da pridejo samo poleti, 2 da prideta na jesen in 1 pomladi. Le šest gostov je dejalo, da ne bodo več prišli na Bled. # Kot vidimo tuji gostje gle- # dajo Bled v najlepši luči, 0 dolžnost domačinov pa je, % da še naprej odpravljamo 0 napake, ki se nujno pov- # sod porajajo, da bodo # gostje še naprej in še bolj # zadovoljni z našim turiz- # mom. P. Čolnar Gorenjski pionirji na Stenjaku Na otoku Stenjaku, v bližini Pule, vsako leto preživljajo pionirji Gorenjske lepe dneve in si nabirajo zdravja. Življenje jim poteka po določenem programu. Povsod je red, znanje pa si izpopolnjujejo v krožkih. Zvečer se zberejo in zapojo. Med pesmimi vsak večer zadeni tudi tista »Lepo je v naži domovini biti mlad«. Slišijo jo vsi, saj je to pesem mladine In gorenjskih pionirjev, ki letujejo na Stenjaku. šele razvijajoče industrije, ki daje celotnemu gospodarstvu glavno osnovo. Kot so že pretresali srednjeročni načrt za gospodar" stvo, predvidevajo na široko razpravljati to jesen tudi o xrazvoju zdravstva, šolstva, turizma in drugih dejavnosti in sicer čim konkretneje — kaj, kdaj, kje graditi in od kod denar. K. M. Gostje iz Pnle V Kranj prihaja leto za letom vedno več mladincev na letovanje. Dosedaj so bili že več let nastanjeni v Dijaškem domu na Zlatem polju, kar je gostitelje, to je občinsko zvezo Društva prijateljev mladine stalo precej težkih denarcev. Zato so se letos skupno s komitejem mladine odločili, da bodo mladince, ki bodo prišli letovat v Kranj, nastanili na osemletki »Stane Žagar« na Planini, kar naj bi stroške precej pocenilo. Od Gumarskega šolskega centra so si izposodili ležišča, šolsko kuhinjo pa toliko usposobili, da bodo imeli stanovalci zadovoljivo prehrano. Tako je šola že v četrtek dobila svoje prve »stanovalce«. To je 36 mladincev iz Pule in Titograda, kL so prispeli v Kranj na štirinajstdnevno letovanje v okviru medmestnega sodelovanja. U Kranja pa bo v Pulo odšls na podobno letovanje 20. julija skupina 30 mladincev, šest pa jih bo 10. avgusta odšlo v Titograd. V drugi polovici julija pa bo Kranj sprejel novo skupino mladincev, in sicer 30 mladih iz pobratenega francoskega mesta La Ciotat, ki bodo ravno tako nastanjeni t osnovni šoli »Stane Žagar« na Planini. Jože Košnjek Veliko spominsko srečanje v Ribnem (Nadaljevanje s 1. strani) govori o praznovanju letošnje 25-letnice in krajevnega praznika. Praznovanje se bo pričelo v soboto 16. julija s partizanskim srečanjem OB TABORNEM OGNJU. V nedeljo, 17. julija, bodo člani dramske skupine iz Bohinjske Bistrice uprizorili partizansko dramo KO BI PADLI OŽIVELI. V ponedeljek bo večer narodnih plesov in pesmi, v torek igra DIVJI LOVEC, v sredo recital umetniške besede, v četrtek koncert pevskega zbora FRANCE PREŠEREN iz Kranja, v petek bodo nastopili VESELI PLANSARJI, v soboto bo ljudska veseloigra KAM IZ ZADREG in za zaključek, v nedeljo, bodo igralci iz Bohinjske Beli uprizorili Borovo dram; ZVEZDE Sp VEČNE. Vmft bo slavnostna seja krajevni skupnosti Bled in improvizacija napada na Ribno in Ko ritno iz poletja 1944. Po vsef hribih bodo na začetku praznovanja v soboto, 16. julij, zagoreli kresovi. Pripravljalni odbor, ki g* vodi Ivan ZUPAN-NESTOB se redno sestaja. V Ribnem ef že pričeli s postavljanjem • likega prireditvenega odra paviljonov. V priprave so i korekoč zajeli vse družbom" politične organizacije. kaže, bo Ribno pri Bledu ot teden dni najbolj privlaa in vabljiva točka za obisk«' valce. J. B. Obisk v hotelu »Grad Podvin« v začetku sezone Hotel in njegov bazen Milijon letno za vzdrževanje bazena — Hotel je dobro zaseden — Izboljšave še niso zaključene Hotel »Grad Podvin« je zaslovel po svoji čudoviti mirni okolici, kasneje po lepi ureditvi, pred letom dni po svoji samopostrežni kleti, sedaj pa privablja piedvsem tuje goste, v prvi vrsti še lasten kopalni bazeii. Posebno privlačnost za goste predstavlja hotelski bazen v velikosti 25 x 10 metrov. Te dni je hotel polno zaseden. Ko smo jih obiskali, so imeli zapisano v knjigi: 31 Holandcev, 4 Francozi, 5 Avstrijcev in 2 Nemca. Pravijo, da imajo le toliko prostora, da lahko sprejmejo nekaj nenapovedanih gostov (hotel ima 52 ležišč). Pridobili so si že lepo število stalnih gostov, ki ostajajo tudi mesec dni. Nekateri bodo prišli v Podvin že četrto sezono. Do 15. septembra je tako hotel že skoraj popolnoma »razprodan«. Podvinska samopostrežna klet dela s polno kapaciteto. Zaslovela je že izven naših meja, saj so pred kratkim dobili rezervacijo za klet iz Kolna. Voda v bazenu ima od 25 do 26° C, vendar pa je na razpolago le hotelskim gostom. Ker nimajo čistilnih naprav, morajo vodo menjati trikrat mesečno, kar precej podraži vzdrževanje (eno polnjenje stane 25.000 dinarjev — kubik vode plačujejo po 90 din). Po potrebi pa lahko vodo ogrejejo v enem dnevu za 8 do 10 stopinj. Vzdrževanje bazena stane podjetje 1 milijon dinarjev letno, vendar je cena vzdrževanja vključena v penzion-sko ceno (penzion 4.375, od 1. julija 5.000 dnevno). Z rekonstrukcijami v Podvi-nu še sedaj niso zaključili. V načrtu imajo preureditev bivšega gospodarskega poslopja. Zanimivo in razveseljivo je, da se je hotel vključil v življenje vasi. Zavedajo se, da sam hotel gostu ne pomeni veliko. Zanj je pomembna tudi privlačnost in lepo urejena okolica. Zaradi tega ureja hotel peš poti, klopi, uredili bodo razsvetljavo od glavne ceste do vasi, itd. še ena zanimivost Podvina. Povprečna doba bivanja gostov pri nas je okoli 3 dni v hotelu. Podvin je prišel, verjetno prav zaradi precej drugačnih pogledov glede svojih gostov, na za nas iz-redns številko, 6 dni. P. Čolnar r OBRAZI IN POJAVI ® OBRAZI IN POJAVI % OBRAZI IN PO Matematika je še vedno osnova vsega, će se podraži en proizvod, se podraže mnogi drugi. Včasih pripelje takšno poviševanje do precej nenormalnih pojavov. Nekaj podobnega se je v letošnjem letu pripetilo tudi na Bledu. Blejski hoteli so veliki potrošniki mesa. Ker potrebujejo za svoje goste meso boljše kvalitete, so si ga poizkusili zagotoviti od mesarskih podjetij. V prizadevanju so uspeli, vendar so mesarska podjetja za takšno »rezervacijo« boljših kosov dvignila ceno tudi do 600 dinarjev pri kilogramu posameznega sortnega mesa. Hoteli so na to morali pristati, saj je med njihovimi gosti še vedno bolj malo vegetarijancev. Seveda so se zaradi povišane cene mesa dvignile tudi cene nekaterim uslugam. To pa je privedlo do prave anomalije cen. Penzionske cene se na Bledu niso dvignile že dve leti. Tudi letos so bile objavljene v cenikih in razposlane po svetu. Zara- di tega so se jih morali hoteli držati. Niso pa bile objavljene cene po naročilu in zaradi tega so se te močno dvignile. Na ta način smo prišli v položaj, ki smo ga preizkusili v praksi: kompletno kosilo v boljšem blejskem hotelu stane okoli 6 tisoč dinarjev. Pogledali smo v cenike pen-zionskih uslug in videli, da stane celodnevni penzion npr. v »Jelovici« 6.250, v »Toplicah« 8.500 dinarjev (v obeh primerih dvoposteljna soba s kopalnico). S tem ne mislimo nikogar obtoževati. Razumljivo je, da se gibljejo cene na trgu po ponudbi in povpraševanju (čeprav je cena mesa, če upoštevamo »zamrznenje« le malo čudna). Poglejmo raje z očmi turista: Kaj se mu bolj izplača: celodnevni penzion ali le kosilo? Odgovor je jasen, vendar se pojavlja že drugo vprašanje: ali hoteli pri obeh cenah zaslužijo; se to izplača? P. Čolnar Nova samopostrežna trgovina v Kr. gori Turistični P-MARKET Predsednik skupščine občine Jesenice Ludvik Slamnik je v soboto (9. julija) odprl v Kranjski gori, nasproti hotela Pri-sank, novo samopostrežno trgovino podjetja Prehrana Ljubljana. Član delavskega sveta podjetja Prehrana jc pred otvoritvijo poudaril, da je ta turistični market v Kranjski gori letos že drugi njihov objekt v jeseniški občiini (prvi je podobna samopostrežna trgovina na Jesenicah) in da do roka (jeseni lani) ni bil zgrajen predvsem zaradi tega, ker se je zavleklo rušenje prejšnjih objektov na tem področju in zaradi dolgega postopka izselitve ene stranke, razen tega pa krajevni činitelji niso pokazali dovolj zanimanja za hitrejšo rešitev tega problema. Tudi gradbeno podjetje Sava Jesenice s kooperanti, ki je objekt gradilo po načrtih inž. Lajovica iz Projektivnega biroja Tamar Ljubljana, je zavlačevalo dela. Opremo za ta turistični market so izdelali AL-PREM Kamnik, Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka in Oprema Kočevje. Vrednost vse opreme je okrog 23 milijonov starih din, gradbena dela pa so veljala okros 75 milijonov starih din. Prodajna neto površina trgovine, bifeja in mesnega oddelka skupaj je 265 m2, skladiščnih prostorov pa je 104 m3. Kranjskogorski market je četrti Prehranin turistični market v Sloveniji. Te mar-kete v turističnih krajih gradijo iz tako imenovanega turističnega kredita (pol zveznega in pol republiške-? ga). — at Predsednik skupščine občine Jesenice Ludvik Slamnik si ogleduje novo samopostrežno trgovino v Kranjski gori Uspehi in težave tržiške industrije Pomanjkanje surovin Ce primerjamo samo vrednost industrijske proizvodnje v tržiški občini z lanskoletno, bi pomislili, da je stanje konec maja še kar razveseljivo. Do konca maja so namreč tržiška podjetja dosegla že 41,3% letnega plana; to je — v primerjavi z istim časovnim obdobjem preteklega leta — kar za 32,6% več. Količinska vrednost proizvodnje pa je precej drugačna. Samo tovarna usnja Runo je npr. izdelala 21.893 m2 usnja manj kot so predvidevali za teh pet mesecev, kar pomeni skoraj enomesečno proizvodnjo. Tudi tovarna obutve Peko beleži 5,5% manjšo proizvodnjo kot lani maja, koli- činskega plana pa nista dosegli tudi Tovarna pil niti Tovarna lepenke. Vzroki za opadanje proizvodnje so predvsem v pomanjkanju surovin. Tako je morala tovarna usnja Runo povsem preusmeriti svojo proizvodnjo na druge izdelke, ki jih včasih sploh niso poznali, opustiti pa proizvodnjo telečjih boksov in govejih hentingov, za kar so bili včasih specializirani. Na domačem tržišču nikakor ne morejo pokriti svojih potreb po surovinah, na zunanjem trgu pa so surovine tako drage, da jih ne morejo kupovati, ker že sedaj poslujejo nekje na meji rentabilnosti. Nič dru" gačna slika ni s cenami domačim surovinam. Ta se giblje prosto, medtem ko je usnje še vedno pod kontrolo in so cene maksimirane. Ker na domačem trgu ne more dosegati zadovoljivih cen, je podjetje prisiljeno, da se veže čimveč na neposredni izvoz. Tako so v teh petih mesecih izvozili že za 110.820 dolarjev in s tem že prekoračili letni načrt za 73.2%, za kolikor so imeli sklenjeno pogodbo z Jugobanko. Jasno pa je, da takšna orientacija negativno vpliva na oskrbo domače čevljarske industrije. Podjetje si sicer prizadeva, da bi vsaj tiste razpoložljive surovine, ki jih dobijo, upo- rabilo čimbolj namensko. To jim je posebno uspelo pri cepljencih, ki so jih včasih prodajali tovarni kleja, danes pa izdelujejo iz njih vrsto novih artiklov. To jim sicer olajšuje položaj zaradi pomanjkanja surovin, na drugi strani pa so s cepljenci nadoknadili vsaj delno pomanjkanje ostalih vrst usnja. Pomanjkanje osnovnih materialov povzroča veliko glavobola tudi Peku. To jih tare tembolj, ker v veliki meri izvažajo na zapad, v to pa so prisiljeni, če hočejo zadostiti potrebam po deviznih sredstvih, čeprav pri tem ne dosegajo takih cen, kot bi jih na domačem trgu. Medtem ko se je celotni izvoz te panoge na zapad povečal letos za 5 %. je Peko zvišal izvoz na konvertibilno področje za 47%! Od celotne proizvodnje so lani izvozili 20,3 %, letos pa že 29,1%. Težave s proizvodnjo imajo tudi v Bombažni predilnici in tkalnici. Te izvirajo sicer predvsem iz pomanjkanja delovne sile, v precejšnji meri pa tudi zaradi različnih kvalitet bombaža, ker morajo zaradi njih menjati zelo pogosto mešanice, kar pa seveda zavira normalno proizvodnjo. Težave imajo tudi z oskrbo z reprodukcijskim materialom, posebno natrijeve lužine in hipoklorita. Delovne sile manjka tudi Kartonažni tovarni Ljubljana — obratu Lepenka, najvišji izpad v proizvodnji pa je povzročil okvarjeni elektromotor. Pomanjkanje materialov, neredne dobave ipd. so delale težave tudi ostalim podjetjem, vendar ne v to-r likšni meri kot navedenim. Štefan Brezavšček KULTURA IN PROSVETA 13. JULIJ 1966 * GLAS Študentski seminar IGOGRADA Mednarodni grafični simboli V okviru mednarodnega grafinčega srečanja ICOGRA-DA, ki se je začelo v ponedeljek na Bledu, je tudi mednarodni študentski seminar na temo, kako premagati jezikovne pregrade s pomočjo grafičnih simbolov. Predlog za ta mednarodni študentski natečaj je bil sprejet na kongresu v Ziiri-chu septembra 1964, prvi projekt pa naj bi vključil na- slednje osnovne informacije: vhod, izhod, kaditi prepovedano, ne dotikaj se, nevarnost, žensko stranišče, moško stranišče, požar, telefon, pošta, policija, zdravnik, bolnišnica, lekarna, informacijski urad, menjalnica, bencinska črpalka, železniška postaja, letališče, pristanišče, hotel, muzej, zgodovinski spomenik in obvezna smer. V natečaju so sodelovali štu- Prosvetno društvo v Retečah ob zaključku d?la Ob zaključku letošnje sezono je dramska sekcija iz Reteč uprizorila mladinsko igro »Sneguljčica«. Prireditev je uspela in so bili gledalci zadovoljni. Med mladimi igralci sta se najbolje izkazali Mi j a Krmeljcva v vlogi Sne-guljčice in Ivanka Bogataje-va v vlogi mačehe. V maju pa se je dramska sekcija pod vodstvom Jožeta Zupamčiča predstavila z Golarjevo komedijo »Dve nevesti«. Sicer pa je bila dejavnost dramske sekcije v letošnjem letu bolj šibka, saj so bile navedene uprizoritve šele ob zaključku sezone. Tamburaški orkester preživlja resno krizo in bo treba precej truda, da bo spet zaživel. Moški pevski zbor bo začel z vso vnemo delaiti in vaditi jeseni, ko pride pevovodja od vojakov. Krivdo za zastoj, ki je nastal v delu prosvetnega društva v Retečah ne bi pripisovali vodjem posameznih sekcij, ampak članom samim, predvsem mladini, ki ne pokaže pravega zanimanja za kulturno dejavnost. Kljub vsemu pa pričakujemo, da bo v jeseni v Retečah bolj živahno in bo novi kulturni dom, ki so ga Rete-čani vneto gradili, zatočišče mladih. I. B. dentje iz 15 držav, tudi iz Jugoslavije. Najboljši osnutki so razstavljeni na Bledu. Komisija je bila presenečena nad visokim standardom osnutkov, iz katerih je tudi razvidno, da so dali prednost takim, ki so grafično enostavni, čisto zasnovani, bolj abstraktni kot figurativni. Ti naj bi v prihodnje postali po skupnem dogovoru razumljiv jezik za vse. V drugi stopnji tega projekta se bodo lotili oblikovanja enotnega sistema za letals.ke in morda tudi druge vozne rede na svetu. Na letošnjem seminarju zt zgoraj navedene znake sta zmagala Jan OIov Sunditrom in Sunniva Kellquist iz Stock-holma, naslednji priznanji pa si delita An™!ež Jacobus le Grange iz Manchestra in Šved Rolf Erikson z Janom Olovom Sundstromom. V nekaj stavkih JESENICE: štiri slikarske razstave v enem mesecu — DOLIK, likovna sekcija Svobode Jesenice, bo v tem mesecu priredil kar štiri razstave. 1 julija so odprli v Mojstrani razstavo svojega člana Zdravka Kotnika, 2. julija so odprli na Jesenicah razstavo Dore Plestenjak-Slana, 14. julija bodo odprli razstavo v Portorožu, 30. julija pa spet razstavo na Jesenicah v počastitev občinskega praznika. DOVJE: 70 let pesmi »Triglav« — Dovški župnik Jakob Aljaž je leta 1896 spesnil in uglasbil priljubljeno pesem »Triglav«, ki se pričenja z besedami »Oj Triglav moj dom, kako si krasan!«. Pesem so zapeli prvič pod vodstvom Matije Hubada ob otvoritvi Triglavskega doma na Kredarici v višini 2515 m. Z njo Jakob Aljaž ni le kronal pomembno planinsko slavje pod vrhom Triglava, temveč je dal Slovencem pesem, na katero smo lahko ponosni, s katero se naši zbori pogosto predstavljajo, saj je simbol Slovencev. PREDDVOR: uredili bodo kulturni dom — Krajevna skupnost v Preddvoru letos končno namerava urediti kulturni dom in prostor okoli njega. Za to imajo na voljo 260.000 starih din, od tega 200.000 din za ureditev doma, ostalo pa za prostor v okolici doma. V domu bodo popravili in preuredili oder in napeljali novo instalacijo. Ker denarja ni veliko, bodo večino del opravili s prostovoljnim delom. GORENJA VAS: koncert izseljenskega pevskega zbora »Zarja« — V nedeljo (17. julija) bo v domu Partizana v Gorenji vasi v Poljanski dolini popoldne ob treh koncert izseljenskega zbora »Zarja« iz Clevelanda. Po koncertu bo vrtna veselica. Slovenska pesem in ples v Preddvoru Predlanskim je v okviru KUD »Matija Valjavec« iz Preddvora ponovno oživela folklorna skupina, ki je počivala ali občasno nastopala podnih deset let. Na pobudo njihovega vodja Cirila Šavsa so k sodelovanju pritegnili nekatere starejše plesalce, za stare gorenjske plese pa ee ie začela zanimati tudi mladina iz samega Preddvora in iz okoliških vasi. Repertoar so uspeli razširiti, tako da sedaj njihov program obsega 14 plesov. Čeprav so brez dvoma kvalitetno precej napredovali v kulturnem društvu so edina sekcija, ki deluje, ima matično društvo do njih večkrat zelo mačehovski odnos! Pohvale vredna je podpora s strani turističnega društva. Lani so nabavili popolnoma nove obleke za 13 plesnih parov. Plesalci sami so plačali polovično vrednost oblek, ostalo pa je prispevalo turistično društvo. »KUD ni prispeval niti dinarja«, nam je povedal. Ciril šavs, »in zares sem vesel, da so bili plesalci sami pripravljeni dati Iz lastnega žepa denar za obleke. Prisiljeni smo, da začnemo razmišljati na lastna sredstva za vzdrževanje!« pov po raznih krajih Gorenjske. Dobili pa so povabilo, da v letošnji sezoni nastopijo v Borovljah na Koroškem ob njihovem krajevnem prazniku. »Seveda se bomo odzvali, samo če bo mogoče, radi bi slovenske plese pokazali tudi našim zamejcem!« Jože Košnjek Dr. France Prešeren Dve tabli ob cesti pri Vrbi, ki opozarjata na Prešernovo rojstno hišo, sla sicer lepi, lično izdelani, razumljivi za Slovence, vendar tujci in tudi kakšen Jugoslovan ne vejo, kdo je dr. France Prešeren. Prav zaradi tega sta tabli pomanjkljivi — Foto Franc Perdan Kultura v popotni torbi Skupina je do sedaj fc precejšnje število imela nasto- V tržiški občini si je ogledalo komentirane filmske predstave nad 3.500 gledalcev Ko odzvoni konec delovnega dne, se delavci skupaj s svojimi interesi in željami napotijo domov in se do začetka novega delovnega dne navadno ne vračajo več. Vse tisto, kar jim želimo nuditi ali za kar jih želimo pridobiti jim moramo posredovati tja, kjer živijo: v mesto ali v najbolj oddaljene kraje komune. To so imeli v Tržiču v mislih, ko so s komentiranimi filmskimi predstavami začeli sistematično kulturno vzgojo prebivalcev odročnih vasi. Ob zaključku izobraževalne sezone na tržiški delavski univerzi z zadovoljstvom ugotav- ljajo, da so v sodelovanju s Socialistično zvezo doživeli zelo uspešen začetek sistematične filmske vzgoje, ki je hkrati tudi začetek kulturne dejavnosti v družbenih centrih sploh. Lahko celo trdimo, da sta tako filmska vzgoja delavske univerze, kot tudi družbeno politična dejavnost občinskega odbora SZDL, celo prehiteli ustanovitev družbenih centrov, da so imeli ti prej vsebino kot zunanjo obliko. To seveda ni v prid tistim, ki imajo pomisleke pred novo organizacijo dela na terenu, češ spet bomo dobili novaga proračunskega potrošnika. Letošnja uspešna dejavnost v posameznih krajih v tržiški občini je namreč dokazala, da je mogoče delati tako kot je bilo zamišljeno: vodstva družbenih centrov naj zbirajo potrebe in želje svojega območja ter o njih obveščajo občinske organizacije, ki jim lahko zadostijo, a same težje pridejo do pobud. Delavska univerza je izvajala filmsko vzgojo sistematično, po skrbno pripravljenem programu. Sodelavci so proučevali filmsko literaturo in spremljali filmske kritike, da so lahko pripravili dobre komentarje. Filmske predstave so bile večinoma sestavljene iz dveh delov. Prvi zahtevnejši je bil namenjen predvsem odraslim, poučni, zabavni ali risani film, ki mu je sledil, pa mladini. Organizatorji so si prizadevali, da je bil izbor filmov kolikor mogoče dober. Da jim je to uspelo, potrjujejo že naslednji nasilovi: Osem in pol. Od tod do večnosti, Pasje življenje, Nož v vodi itd. 0 V štirih nastajajočih druž-0 benih centrih in v šoli Q Križe, si je komentirane O filmske predstave v minu-£ li sezoni skupaj ogledalo 0 3.600 gledalcev. Razveselji-0 vo je, da so bile najbolje O obiskane predstave v naj-% bolj oddaljenem Jelendolu, 0 kar je vsekakor izkušnja, 0 ki jo pri planiranju dela 0 za prihodnje sezone, ne 0 gre prezreti. r — Ljudje in dogdki - Novo vodstvo v. Sklepi začasnega posvetovalnega kongresa, ki je precej dolgo zasedal, v indonezijskem glavnem mestu, zaščiten od elitnih enot vojske in zapriseženih vojakov, ki so v ta namen prišli iz Bandunga v Džakarto, dopuščajo zdaj že bol£ zanesljive sodbe o smernicah indonezijske politike po lanskem neuspelem poskusu državnega udara. Sklepi tega svojstvenega indonezijskega predstavniškega telesa pa seveda še ne zadoščajo, da bi lahko iz njih izluščili dolgoročnejšo prognozo razvoja političnega položaja v tej veliki azijski državi. Po besedah, ki jih je povedal general Nasution zbrani množici pred nekdanjo športno palačo Bun-ga Karna da parlament niso samo tisti, ki zasedajo v palači, ampak tudi ljudje na ulici, lahko sklepamo, da bodo glavne politične temelje začeli v deželi šele postavljati v prehodni dobi do razpisa parlamentarnih volitev. Začasni posvetovalni kongres je sklenil, da odvzame predsedniku Sukarnu iz rok vodstvo izvršne oblasti. Novo vlado bo sestavil general Suharto, .ki je praktično že spomladi dobil ta pooblastila. Sukarnu ostane pri sestavi vlade samo še posvetovalni glas, nima pa več nobenih pravnih pooblastil, da bi lahko vplival na odločitve vlade. Kongres se je izrekel tudi proti njegovemu dosmrtnemu predsedniškemu položaju. Sukarnu so praktično ostale samo še časti, ostal je »veliki vodja revolucije«, v svoji retorični obrambi, da ne mara biti kralj, pa je pred kongresom ostal do konca neupoštevan. S sklepi začasnega posvetovalnega kongresa je najbrž eno poglavje v indonezijskem političnem razvoju zaključeno. Oblast je po vsemu sodeč prišla v roke tistih političnih sil, ki so obranile Indonezijo v lanski pučistični noči. Težnja je sedaj, da bi se te sile utrdile z nestrankarsko in uradniško vlado, ki bi bila maloštevilčna in sposobna popraviti težak gospodarski položaj v deželi. Politično razdedinjenje predsednika Sukarna ima najbrž globlja družbena ozadja. Prej ali slej so točne tiste ocene, da je Sukarna in njegove politične težnje čas prerastel in je zaradi tega tudi odigral politično vlogo. Posebno še to velja, če vzporejamo nekatera njegova stališča v zadnjem razdobju. Seveda ne gre pri tem prezreti, da mu je bilo marsikaj podtaknjeno, kar ni najbrž zraslo na njegovem zelniku. Zanesljivi znaki pa so, da Se je Sukarno upiral nekaterim pobudam, ki jih je Suhartova vlada sprožila in za katere je imela množično podporo ljudstva. V prvi vrsti velja to za načrt Adama Malika in za konec vojaške konfrontacije z Malezijo. Kot drugo obte-ževalno dejstvo prištevajo Sukarnu odpor do ponovne vrnitve Indonezije v OZN. Pri teh zunanjepolitičnih vprašanjih je Sukarnova politična ost dokončno otopela, ker se je postavil nasproti težnjam vlade, vojske in njenih političnih zaveznikov. Razhajanje med proizvodnjo in potrošnjo gradbenega materiala Plačane vrste za cement IV irliii sv viti Pričakujejo, da bo nova indonezijska vlada sestavljena v naslednjih štirinajstih dneh. V ta namen se je mandator za sestavo nove vlade general Suharto pogovarjal z predsednikom Su-karnom in z drugimi političnimi voditelji. Pričakujejo, da bodo nekateri ministri v sedanji vladi še ostali na svojih položajih, čeprav se bo število ministrov verjetno precej skrčilo. Na Brionih se nadaljujejo pogovori med indijsko predsednico Indiro Gardhi in predsednikom Titom. Razgovori potekajo v prisrčnem ozračju. Večji del pogovorov je bilo posvečenih politiki nepovezovanja in njeni krepitvi v procesu urejanja mednarodnih odnosov in v boju za ublažitev mednarodne napetosti. V četrtek bo objavljeno skupno sporočilo o indijsko - jugoslovanskih pogovorih na najvišji ravni. Septembra se bodo sešli v Alžiru najvišji predstavniki arabskih držav, kakor je izjavil generalni sekretar arabske lige Hasuna. Proti sestanku sta se izrekli samo Siri ja in Tunizija z utemeljitvijo, da ti sestanki omogočajo reakcionarnim elementom, da pod krinko arabske solidarnosti preganjajo napredne elemente in prapre-•čujejo integriranje arabskega sveta in združevanja bogastva arabskih dežel. Potrošnik X v Kranju: »Dve noči sem čakal za cement in še zdaj ga dobim tako malo in najdražjega!« Prodajalec: »Zakaj si ga niste preskrbeli pozimi, ko nismo imeli kam s cementom!« Tu sta navrženi dve resnični ugotovitvi o današnjem trgu s cementom, ki kažeta na neskladnost med proizvodnjo in potrošnjo. Cement res ni blago vsakdanje potrebe kot kruh, mleko itd. Vendar je precej ljudi, ki pri vzdrževanju svoje hiše, mnogi pa tudi za nove gradnje morajo imeti cement. do tega blaga. Hkrati pa smo tudi zvedeli za preprodajo, za ceno nočnega čakanja in podobno. Pač to, kar se vedno dogaja ob vsaki potrošniški mrzlici. Toda v zadnjem času je do cementa zelo težko priti. Pred trgovino Merkur v Kranju, nasproti Stare pošte, so skoraj vsako jutro dolge vrste čakajočih. Nekateri pridejo čakat že zvečer ter s stolčkom in deko tam prebdijo noč, da bi zjutraj prišli na vrsto. In ob tam se dogaja celo to, da to nočno čakanje v vrsti prevzamejo upokojenci ali kdo drugi, ki mu ni nujno zjutraj na delo. Seveda za dogovorjene tisočake. To je že javna skrivnost. Ob takih težavah ni čudno, da se med potrošniki rojevajo objektivne in neobjektivne kritike, zlasti na prodajalce in trgovino. V najboljšem primeru pa to povzroča slabo voljo pri ljudeh. Ko smo se pogovorili z nekaterimi čakajočimi v vrsti smo zvedeli marsikaj. V glavnem o težavah in sitnostih, ki jih imajo, da pridejo V trgovini pa smo zvedeli ostalo, seznanili so nas z vzroki teh težav, ki tudi za njih niso, kot so povedali, prav nič prijetne in niti dobičkonosne. Prva stvar je v tam, da je potrošnja izrazito sezonska, proizvodnja pa stalna, enakomerna. Pozimi ni bilo nobenih vrst za cement. Toda po pogodbi bi ga morali prevzemati. Iskali so možnosti vskladiščanja v Hrastju in v halah bivših vojašnic ob cesti JLA. Pa so ugotovili, da bi to pomenilo večje stroške, povečalo kalo in — podražilo blago. Tako so morah celo odpovedati 200 ton cementa iz Umaga. Za trgovino Merkur je prispel tovornjak s cementom. Kdo bo deležen teh vreč? Včasih se zgodi, da ljudje čakajo vso noč in zjutraj — cementa od nikjer — Foto Perdan Merkur oskrbuje s cementom 16 gradbenih podjetij in 49 prodajaln po vsej Sloveniji. Samo gradbena in komunalna podjetja ter razni servisi so za letošnjo sezono prijavili svoje potrebe za okrog 22.000 ton. Hkrati pa so predvidevali ustrezne količine tudi za široko potrošnjo. Toda že kmalu spomladi se je pokazalo, da predvidevanja niso bila pravilna. Reforma in ob njej skrčevanje investicij ni še zmanjšala gradbenih teženj. Zaloge so hitro splahnele. Redna proizvodnja ne zadostuje. Hkrati pa je hudo zakasnel že uvoz iz Madžarske. Nastalo je pomanjkanje in vrsj,^* Drugo kar omenjajo pri potrošnji gradbenega materiala je močna sprememba v strukturi cement — opeka. Današnji graditelji močno opuščajo klasično opeko ;2 gline in uporabljajo žlindri-ne bloke, ker so cenejši. Samo iz jeseniške železarne so letos kupili več kot 3.000 ton granulirane žlindre za izdelavo takih blokov. To uporabljajo podjetja in tudi privatniki. In na trgu se dogaja, da je klasične opeka vse več. primanjkuje pa cementa. Take in druge so težave, o katerih smo slišali pri kupcih in prodajalcih. Želeti ja le, kar so tudi pri Merkurju povedali, da bi se s predvidenim uvozom v kratkem stanje izboljšalo. In plačo ne vrste za cement bodo sama izginile. K. M. Velika gasilska slovesnost v Preddvoru V okviru praznovanja dneva borca so imeli v nedeljo v Preddvoru . veliko slovesnost, s katero je gasilsko društvo Preddvor v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo proslavilo 70-letnico svojega obstoja. Na gasilskem domu so odkril L spominsko ploščo dvema članoma društva, ki sta padla med narodnoosvobodilno borbo. Osrednji dogodek praznovanja je bil svečan sprevod v katerem je sodelovalo več kot 400 uniformiranih članov gasilskih društev, pionirjev, mladincev in mladink iz kranjske občine in iz koroškega kraja Bilčovec, 40 zastavonoš s prapori, pred-dvorska folklorna skupina v narodnih nošah, ter godbe na pihala iz Kranja, Tržiča in Boro vel j. Ob tej priložnosti je predstavnik gasilske zveze Slovenije izročil gasilskemu društvu, ki je poleg kranjskega najstarejše v občini, gasilsko odlikovanje v prvi stopnji. FRIZERSKI SALON NA JEZERSKEM Za letošnjo poletno turistično sezono so na Jezerskem poskrbeli, da bo ponovno pričel obratovati frizerski salon« ki ga več kot leto dni niso imeli. Tak lokal je za turistični kraj izredno potreben," saj se zadržuje dnevno tu tudi po več sto gostov. PANORAMA « PANORAMA # PANORAMA O PANORAMA # PANORAMA Q PANORAMA * PANORAMA « PANORAMA GORE Sl^I IN UUDJE ____ GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE O GORENJSKI Kkaji Košnjti sušenfe sena v okolici Kranju ■ i* (Nadaljevanje številke) j. Pridelek sena ih merijo kmetj^V^ vendar je voz fjjp-na in težko^\,a mora iz yeWv: 1) velikost V02\^\st loj ter (dolžina): 'ih krajih različna: ^a bolje naložiti ^'o-ži, drugi manj; ge trave z do* \e_ ga travnika se --^\a_ loži na voz, ker ir_ še naklada, Všc, slabše trave; <)^h-ko pelje bolj* Aoz kot pa le en rv,a kmet dva kon^Več naloži kot tisti, >,.-,_ ga; 5) velikost r_.;i_ ko odvisna tudi.\v_ nika in od kvf, ^ kozolca ali do -]e travnik na ravnCbot do kozolca po ;^tu. se lahko nalo^Več kot če je po's je travnik v bregt irva merilo za količino sena je uporaben le v okviru vasi ali nekaj vasi, kjer je velikost voza približno enaka, kjer so travniki po kvaliteti zemlje in po legi približno enaki itd. V letih po vojni pa je voz kot merilo količine pridelanega sena težje uporabljati tudi zato, ker so se postopoma pojavljali večji vozovi z gumijastimi kolesi, na katere se lahko naloži več sena pa še prevoz je lažji z njimi. Razlike v velikosti gumira-delnov pa so še večje tudi v manjšem geografskem prostoru kot pri lojtrskih vozovih, razen tega pa celo v kranjski okolici vsi kmetje dolgo gumiradelnov niso imeli, še danes pa so poleg njih v uporabi tudi starejši lojtrski vozovi. Pa še ena velika razlika je med leti pred vojno pa še prvimi leti po vojni in med danes: zaradi boljšega gnojenja travnikov, zaradi uporabe umetnih gnojil in gnoj- ritve na intenzivno živinorejo in sploh zaradi intenziviranja kmetijske proizvodnje je danes pridelek sena s travnikov veliko večji kot včasih. »Danes se pridela sena več kot še enkrat več!« mi je povedal oče. Kmetje danes vejo, da se z mlekom in s pitanjem lahko dobro zasluži, da pa je to odvisno od tega, kaj in koliko krme ima živina, zato se potrudijo, da s travnikov dobijo čimveč krme. Včasih, ko še niso imeli gnojničnih jam, je šla gnojnica vsa v nič, danes pa vso zvozijo po travnikih, zato so tudi redi pri košnji včasih taki, »da jih ne moreš zmešati«. Za primerjavo nekaj podatkov o pridelku sena na kmetiji s približno 6 ha obdelovalne zemlje (čeprav sem že zgoraj zapisal, da je to zaradi različnih razlogov težko primerljivo): včasih so ga pridelali približno 7 voz, danes pa ga j 20 voz. Res je, da ima ta '■ kmetija danes nekaj več zem- \ 1 je, ker jo ima nekaj v najemu, toda tudi vozovi so bili včasih manjši. Na enem travniku s površino 32 arov se pridela dva voza sena, na drugem, ki meri 50 arov, ki je dobro zagnpjen in na ravnem, pa »štiri fejst voze«. Nekateri kmetje pa so tudi včasih imeli velike veze, na katere so za nakladanje sena dali daljše, okrog 5 m dolf*e lojtre. pa še tako so jih dali, da je bil voz širši. Na tak vez je šlo tudi 1500 kg sena, uporabljali pa so ga lahko seveda samo po ravnem svetu. Ko so voz sena pripeljali domov, so ga pri kozolcu I včasih vedno zvrnili; danes, j z gumiradelni, se to ne dela J več, v kozolec se zlaga kar ' z voza. Včasih pa so najprej odvezali žrd in jo vzeli z i voza, nato so pod kolesa na tisti strani, kamor se je zvr-I nilp, dali nekaj sena z voza, da se kolesa ne bi polomila, potem pa so voz zvrnili. Ko so s travnika, ki so ga listi dan ko;ili, vse pripeljali do- mov (navadno dva ali tri voze), so — proti večeru ali že zvečer — začeli skladati v kozolec. Včasih so bili za to delo navadno potrebni trije ljudje: eden je skladal v ko-zoice. eden mu je podajal, tretji pa je nametoval seno s kupa bliže h kozolcu. Ce ni bilo ljudi, je šlo tudi z dvema: eden je skladal, eden podajal. Kup sena namreč ni bil tako blizu pri kozolcu, kot se danes voz, s katerega se podaja, lahko zapelje, zato je bil eden, ki je seno nametoval bliže, potreben, če so hoteli, da je šlo delo hitro od rok. Vozove so namreč zvračali tako, da so jih zapeljali čim bliže h kozolcu, potem pa so jih zvrnili od kozolca stran. Ce je bila 6ila in dovolj ljudi, sla lahko tudi dva skladala: eden spodaj v kozolcu, eden zgoraj, na pručki. Seno se podaja z vilami z že'ezn'mi rogi ji, najbolje s takimi s tremi rog-lji. Skladanje v kozolec je moško delo; navadno sklada gospodar, podajajo pa mu otroci ali žena ali kdo drug. Tudi v kozolcu mora biti seno lepo zloženo, ravno prav na J debelo, da se dobro suši in i da kozolec ni prehitro poln. I V štant, ki je bil Včasih širok okrog 4 m, danes pa so novi nekoliko širši, tja do 5 metrov, se sklada v treh vrstah od spodaj navzgor: prvi dve vrsti sta široki po približno 1,80 m, zadnja pa le 0,40 m. Sklada se najprej na spodnje late s tal, za zgornje late pa mora tisti, ki sklada, zlesti na stol (pručico), ki je obešen na lati. (Povsod ne skladaj t tako; o tem bomo še pisali.) Ko je štant naložen, ga je treba še ograbiti, in sicer navadno le s tiste strani, na kateri se sklada, na zadnji strani ga skoraj ni treba. Tudi ograblina se nazadnje še zloži med late. (Nadaljevanje prihodnjič) A. Triler Dopisujte v našo rubriko! V soboto in nedeljo 6. in 7. avgusta dan hmeljarjev4 v Braslo včalt pri Žalcu Hmeljarstvo v Savinjski dolini ima že nad 100-letno tradicijo. Za o so se letos odločili, da bodo dali obiranju hmelja tudi turistični značaj. Organizator letošnjega praznovanja je TD Bra-s ovce, eno najdelavnejših v občini. Povrhu tega pa so Bra-slovče obdane z nepreglednimi hmeljišči, kar bo dalo prireditvi poseben čar. Praznovanje se bo začelo v soboto, 6." avgusta, ko bodo po obrobnih vrhovih zagoreli kresovi, ob 20. uri bodo izvolili hmeljarskega starešino, najzaslužnej šim hmeljarjem pa bodo podelili priznanja. Izvolili bodo tudi »hmeljarsko princeso«, katero bodo v nedeljo skupaj s starešino, predstavniki družbene in kooperacijske proizvodnje, predstavniki raznih organiza- »Sveta opica« umrla Več kot sedem tisoč užaloščenih pogrebcev se je udeležilo kraljevskega pogreba neke opice, o kateri menijo, da je utelešenje opičjega boga indijske verske sekte Ha-numainov. Opica je prišla iz pragozda v mesto boga Hanu-mana. V bližini tega svetišča ee je opica te dni dotaknila jnekc električne žice in je žalostno poginila. Meščani mesta Crangadra bo zbrali s prostovoljnimi prispevki denar za ceremonijo sežiga posmrtnih ostankov te opice in so sklenili, da bodo njej na čast zgradili svetišče. cij in kmetov iz spodnjega dela Savinjske doline peljali v sprevodu skozi mesto. V hmeljarskem muzeju v Žalcu bodo odprli razstavo hmelja in hmeljarske opreme, poleg tega pa bo na sporedu tudi tekmovanje ».štangerjev« in obiralcev hmelja. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad pa bo v nedeljo popoldne ob braslov-škem jezeru piknik in veselo rajanje. Kvalitetno Laško pivo bodo obiskovalci pili iz lončenih vrčkov, za ples pa bo igral ansambel »Rudi Bar-dorler«, pe!a pa bosta Peter in Bcrla Ambrož. J. K. Gina in Skoflč ločena Vest, da sta se Gina Lolio-brigida in Milko Skofič ločila, je potrdil igralkin odvetnik Emanuelc Golino. »Za zdaj sta ločena samo praktično, toda kmalu se bosta pred sodnikom tudi legalno ločila. Sin Milko bo ostal pri materi v njeni hiši. Zakonca sta se sporazumela, kako naj bi v bodoče potekalo otrokovo življenje,* je izjavil. O svoji soglasni ločitvi nista niti Gina niti Dr. Skofič hotela dati nobene izjave. Gina je pred dnevi končala snemanje nekega italijanskega filma, nakar je s sinom odpotovala v Ženevo, Milko Škofič pa je odpotoval na Sardinijo. Ko sta se pred nekaj več kot 12 leti poročila, sta tve-Ijala za idealen par. Gina je nekoč odklonila celo neko izredno ugodno ponudbo ve- likega producenta Go\varda fjouahesa, samo da se ji ne bi bilo treba .ločiti od mola. Pozneje sta se pričela drug drugemu i.dtujevati in vsaj najbližji prijatelji so vedeli povedati, da sta se praktično že ločila. Navijač pred sodiščem Občinsko sodišče v Novem Sadu je dobilo te dni nenavadno odškodninsko zahtevo. Svetislav Stankov iz Novega Sada toži Savo Košarica in zahteva za hudo poškodovano glavo, za prestane bolečine in strah, odškodnino pet tisoč novih dinarjev. Stankov navaja, da je bil hudo poškodovan na stadionu Vojvodine med nogometno tekmo Vojvodina : Radnički Niš. Ko je Vojvodina zabila gol, je Košaric v deliriju navdušenja zamahnil z roko, v katerem je držal pivsko čašo in treščil Stankova po čelu in nosu. Zaradi hude poškodbe je moral Stankov ležati tri dni v bolnišnici. poti hujši klaf i^ i niCG) zaradi precejšnje usme- I_________________ f MIHA KLINAR: MESTA^ in RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA « MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA CFcean sredi Moskve Moskovski arhitekti so končali projekt za gradnjo nenavadnega objekta, ki ga bodo sestavljale tri zgradbe in več globokih bazenov. Gre za oceanarij, prvi velikanski akvarij v SZ, v katerem bodo umetno ustvarili življenjske razmere, ki vladajo v južnih svetovnih morjih. Glavna zgradba, ki jo bodo postavili v nekem moskovskem predmestju, bo dolga 300 metrov, v njenem bazenu pa bodo gojili prebivalce oceanskih globin. V treh ločenih bazenih bodo ustvarili razmere (temperaturo, slanost itd.) tropskih oceanskih področij kot tudi svetovnih morij zmernega in arktičnega klimatskega področja. Skozi velika stekla bodo znanstveniki in obiskovalci lahko opazovali življenje in razvoj flore iz morij vseh klimatskih področij. Tudi Šteli se s takim občutjem vSvtopnicć.h in išče hodnik , s številko glavne sodne dvorane, Vhe nahruli neki policist j in jo potem odpelje tja, kamor i . Velikost dvorane jo začudi. \se ji zdi čudno, da ni sama. Dvorana je nabita z gleo^Vinarji, kakor da bodo ! sodniki obravnavali in sodili naj^, stoletja in nc navadne ovadbe proti preprosti in ubogi»e nikomur ni skrivila niti lasu. Ti ljudje v ozadju so iw kakršni so časnikarji in drugi, ki jih nesreča soljudlii aji fcj s to nesrečo kratkočasijo druge v časopisih H S sodišča ali Stolpec sramote. Marsikaj je, kar spravlja Š'4lenje, a najbolj to, da so jo posadili med štirinajst dru|>i obtožencev. Pa ne da bi jo obtožnica, tfi veljavnih zakonih morala prejeti, a je ni prejela in jevizn.a, dol/ila sodelovanja pri nudenju pomoči ujetnikom Xyi neznanimi ljudmi? Ne, to je nemogoče, še nikogwidela. Ne pozna te žene, ki sedi levo poleg nje, in ki se ji i na obrazu in po obleki pozna, da njeno življenje ni lahtvWna svoje desne sosede, ki je pravo nasprotje prejšnje, ^nakitu, negovanosti rok in obraza je prava dama. Kljub Hcdi na isti klopi z drugimi, ki čakajo na sodnike, kažf» zaničevalnim pogledom, da se ima za nekaj več. Tu je šeiVjši železničar in še neki drugi ^starejši moški. Vse druge ^ ki se ]ih štefi ne more natančneje ogledati, ker nekdo Ju obtožene« vstanejo, od drugih pa zahteva tišino, ker priK zbor. V dvorani nastane tišina. P*če začno z delom. Dama poleg štefi gleda s prezironU obtožence, marveč tudi sodnike, ki so si jo drznili poklii'. .. Ob branju obtožnice štefi spozna, da je družba obtoženih precej pisana in da obtožnice dolže vsakega obtoženca za posebno dejanje. Postopek z vsakim bo kratek, čc bo hotelo sodišče končati sojenje v uradnem času. Komaj četrt ure bo prišlo na vsakogar ali pa se bo razprava zavlekla pozno v popoldanske ali celo večerne ure. »Agata Knecht!« pokliče sodik. Ženska levo od štefi se le s težavo dvigne. Noseča jc. Po poklicu je dekla na nekem junkerskem posestvu v bližini Landshuta. Junkerski veleposestnik je moral svoje hlapce in podložne kmete dali cesarju, cesar pa mu je v zameno poslal enako število ruskih ujetnikov, med njimi tudi nekega Grišo, ki je posegel v usodo priletnega in nelepega dekleta. Ljubila ga je, saj ji je kot prvi in edini prebudil že skoro zakrnelo in nikoli poprej uresničeno ljubezensko hrepenjenje. Zanosila je z njim. čez tri mesece bo rodila. Njega so poslali nazaj v ujetniško taborišče, njo pa je junkerski veleposestnik odpustil in jo ovadil sodišču. Zdaj je tu in sodnik jo vprašuje, če se je kot nemško dekle zavedala sramote, ko se je spečala z ujetnikom. Noseča dekla gleda v prazno mimo sodnika in molči. Sodnik pa še vedno trka na njeno vest z vprašanji. »Se niste zavedali, da je prepovedano imeti kakršnekoli odnose z zajetimi sovražniki?« »Griša ni bil sovražnik! Ljubil me je,« se obtoženka s sodnikom ne strinja. Niste pomislili, da vas lahko razmerje z ruskim ujetnikom pripelje na zatožno klop?« »Ljubila sem ga. In še vedno ga ljubim.« »Sramota!« završi med občinstvom v dvorani. »Zakaj jo sploh izprašujete? Obsodite jo!« »Obsodite jo!« zavrešči tudi neki hripavi ženski glas. Štefi se zazdi, kakor da je taščin. Nehote se ozre in išče med občinstvom. Res, tašča je tu! Sedi poleg neke ženske, ki se štefi zdi znana, kakor da jo je nekje že srečala, vendar jo po imenu ne pozna. Ne ve, da je to priča, ki jo je tašča pripeljala na sodišče, da dokaže »zločin« svoje snahe. Med občinstvom še vedno kričijo posamezniki in zahtevajo kazen za nemško dekle, ki je pozabilo na svojo nemško pripadnost. x Sramota!« »Mir! Mir!« zahteva sodnik in tolče po mizi z lesenim kladivom, nato pa mračno pogleda obtoženko: »Vidite, tudi ljudstvo vas obsoja!« »Naj me obsojajo,« jc dekli vseeno. »Griša je bil prvi, edini, ki me je ljubil. Za naše fante pa sem bila vselej pregrda. Zaničevali so me.« »Saj so tc lahko!« »Grda je kakor coprnica!« Sežgatibi jo bilo treba na grmadi! Zakaj za take kurbe ne uvedete starih srednjeveških kazni?« »Mir!« zahteva sodnik, nato pa vpraša ubogo dekle: »Torej priznate, da ste se spečali z Rusom.« »Nisem se spečala.« »Torej vas je vzel s silo?« »!sle, vdala sem se mu iz ljubezni.« »Torej priznate krivdo? Se čutite krivi?« »Ničesar nisem zakrivila. Mati bom. Otroka bom imela.« »Otroka? Ha! Pankrta! Ruskćga pankrta!« »Sramota!« »Tišina!« trka sodnik s kladivcem, ker meni, da je obtožba dokazana in da se porota lahko za trenutek umakne in izreče sodbo. In res, že čez minuto se vrnejo. »Po zakonu ste krivi. Sodišče vas obsoja na pet mesecev strogega zapora s postom in trdim ležiščem,« izdrdra sodnik obsodbo in zaporno povelje. Stražnika sta že tu, toda dtkle noče v zapor. Upira se! Vpije, da ni ničesar zakrivila. »Odvedite jo!« »Ne, ne! Ali ste res brez srca? Naj otroka rodim v zporu? Naj pride na svet kot kak razbojnik?« »Na to bi pomislila, ko si se kurbala z ruskim krivovercem!« To je taščin glas, ga spozna šteti. Zares, ta ženska je kača, ki sika sovražno zlobo na vse, ki ji niso enaki. 10 Kriki nesrečne dekle utihnejo za stransikmi vrati. Na njenem mestu pa že stoji železničar, ki ga tOŽiteij v uniformi pehotnega feldvvebia obtožuje, da jc na progo, ki so jo popravljali ujetniki, odvrgel škatljo z jabolki. Železničar ne zanika, občinstvo ga psuje, sodniki pa ga obsodijo na tri mesece zapora. Taka kazen lahko doleti tudi njo, če ji bodo dokazali, da je pomagala s hrano ruskim ujetnikom .razmišlja Štefi. Ona bo seveda vse zanikala. Sicer pa o tem najbrž ničesar ne vedo in jc tu bržkone samo zaradi suma, da je tisto nedeljo vrgla čez ograjo ujetnikom kruh; zaradi suma, ki ga je tašča bržkone izrabila za svojo ovadbo proti njej. Ko bi bilo samo to, bi ji obtožbe nc bilo težko zanikati. Morala bi pripeljati s seboj Ludvika ali Bronhilde kot priči. In še marsikoga drugega bi lahko pripeljala, saj so tudi drugi vedeli, da je bila tisto nedeljo že od ranega jutra pri Secbacherjcvih na Bronhildini poroki. Pravzaprav bi morala vseeno pripeljati koga s seboj, da bi v primeru obtožbe zaradi tistega dejanja obtožbo lahko Lakoj zanikala, stari kači pa enkrat za vselej '/uprla kačji gobec. ^354995^0^5797519442914568 8 PANORAMA 13. JULIJ 1966 * GLAS Kmetijski obrat Bled je najboljši v Sloveniji po proizvodnosti mleka Letos bodo namolzli 600.000 1 mleka — Nekatere krave dajo 6.500 1 mleka letno — 18 delavcev in 230 glav živine na Blejskih Blatih »Vime kot sodček!« je vzkliknil France, ko sva ogledovala kravo Anko, ki jo je iz hleva pripeljal veterinarski tehnik Justin Zorko, da bi jo slikala. Krava Anka je dala v 327 molznih dneh 6481 litrov mleka s 4,16 odstotkov tolšče in je verjetno po molznosti najboljša krava na Gorenjskem. Obrato-vodja tovariš Gregor Potočnik pa je povedal, da je v hlevu še večje število krav, ki dajejo letno čez 6000 1 mleka. Ker pa je ta obrat najboljši po proizvodnji mleka v Sloveniji, bomo tokrat zapisali nekaj več o delu tega kolektiva. Krava Anka daje letno 6.500 1 mleka Turisti - izletniki! ODSLEJ TUDI V KRANJSKI GORI NOV TURISTIČNI MARKET živiia blago široke potrošnje bife menjalnica 10% popust pri nakupu nepre-hrambenega blaga s tujo valuto parkirni prostor odprto neprekinjeno od 7. do 20. ure ob nedeljah pa od 8. do 12. ure REHRANA EXPORT - IMPORT LJUBLJANA Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ .-prejme za čas XVI. Gorenjskega sejma — več natakarjev in točajev — več prodajalcev sladoleda Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Maistrov trg 11, od 11. VII. do 25. VII. 1966 vsak dan od 7. do 9. ure. Iz dveh majhnih ekonomij so pred osmimi leti na Blejskih Blatih ustanovili novo podjetje, ki ga danes poznamo pod imenom KZ Radovljica — Kmetijski obrat Bled. Takrat so začeli z arondacijo zemljišča, zidavo h'eva, senika, silosa in gnojne jame. Ti objekti so postavljeni v največje močvirje, zato so bile investicije dražje. Prvotno je bilo zamišljeno, da se sezida hlev odprtega tipa za 400 glav živine. Vendar se kolektiv s tem ni strinjal, zato so sezidali klasičen hlev zaprtega tipa za sto glav živine. Zaradi lažjega dela, večje storilnosti in uspeha obrata je kolektiv 1964. leta zgradil še en hlev za sto glav živine, ki bo letos dograjen in napolnjen. Danes ima obrat 230 glav živine črno-bele pasme, od tega 120 krav molznic, 90 plemenskih telic in 20 glav druge živine. Oosnovna dejavnost obrata je proizvodnja mleka. Lanskoletna proizvodnja znaša 494.000 1 mleka od 108 krav, kar je povprečno 4.370 I litrov mleka s 3,89 odstotkov i tolščobe na kravo. Pretekli mesec je povprečno 100 krav molznic dalo 48.000 1 mleka ali povprečno 16 1 mleka na kravo. Ker se bo število krav povečalo, bodo letos predvidoma namolzli 600.000 1 mleka, drugo leto pa že 850.000 litrov. Po proizvodnosti mleka je bil obrat predlanskim najboljši v Sloveniji in šesti v Jugoslaviji. Kaj pa lani? Obrat jo ostal še vedno najboljši, samo lanskoletno povprečje proizvodnosti mleka na kravo je bilo izračunano .skupaj z obratom Poljče, kjer je povprečje nižje, zato je tudi skupno povprečje nižje, dočim je predlanskim ^statistika prikazala posebej obrat Poljče in posebej obrat na Bledu. Ali so te krave rentabilne? Kaj je dražje, mleko ali krma? Zapisal sem, da je letos povprečje 16 litrov m reka na kravo, stroški krme za tih 16 litrov mleka pa znašajo 1.200 din. Ker za liter mleka dobijo (z regresom) povprečno 135 din, ostane kolektivu od vsakega litra okrog 55 do 60 din čistega dohodka. Občutil sem, da na Blatih delajo pridni ljudje. Z velikim veseljem so razkazovali krave, jih klicali po imenihj govorili o načrtih. Čeprav V teh poletnih dneh zanje ni počitka, nisem opazil utrujenih obrazov. Nasprotno, vedre in nasmejane; ljudi, ki ljubijo delo v prirodi in delo z živino. Poslovil sem se od 18-član-skega kolektiva, ki skrbi za 230 glav živine, upravlja s 180 ha obdelovalne zemlje in 50 ha pašnikov. To pa ni majhna stvar, zato njihov elan v delu občudujem. JOŽE VIDIC Najboljša aroma v praženi kavi pražarne „£oka" Na Jesenicah se je izgubila deklica hima? Na Jesenicah že deveti dan zaman iščejo štiriletno deklico Kje je štiriletna Fehima? Kam je izginila? Ali so jo ugrabili ali se je pripetilo kaj drugega? To so vprašanja, na katero ne vedo odgovoriti starši, sosedje, niti organi LM. Družina Alibabič stanuje v baraki pod Mežakljo na cesti Prvega maja št. 28, v bližini kamnoloma. Oče in mati, ki delata v Železarni, imata o-sem otrok, pri njih pa stanujeta še mati in sestra od matere male Fehime. V soboto popoldne je šla mala Fehima s staro mamo in večjo skupino otrok na pobočje Mežaklje po suhljad, okrog 600 metrov od stanovanja. Zvečer okrog 7. ure so se vrnili. Čez eno uro pa so opazili, da male Fehime ni nikjer. Mati je bila v službi v Železarni, oče pa je pri sosedu gledal televizijo. Iskati so jo začeli pri sosedih in okolici, ker pa je niso našli so o tem obvestili organe LM. Oče in mati sta v temni noči hodila po pobočju Mežaklje in klicala malo Fehimo, vendar je nista našla. V nedeljo 3. t. m. jo je iskalo okrog 30 ljudi, naslednji dan pa okrog 70 ljudi. Ker teče v bli- žini stanovanja Sava, so gasilci Železarne Jesenice pregledali strugo Save vse do Javornika. Do sedaj so bila vsa poizvedovanja zaman. Nihče o njeni usodi ničesar ne ve. Ljubljanski radio že več dni obvešča, da se je na Jesenicah izgubila štiriletna deklica, vendar ni do sedaj nobenega zanesljivega sledu. Prvo vprašanje je, če se je Fehima sploh vrnila iz gozda. Stara mati trdi, da se je vrnila. V roki je imela steklenico, v kateri je bila voda. To steklenico so drugi dan našli v gozdu. Sestra od žene trdi, da se je Fehima vrnila in da ji je ona dala kos kruha. Tudi sosedje trdijo, da se je Fehima iz gozda vrnila. Vendar vse te priče niso zanesljive iz preprostega razloga, ker je Fehima rojena kot dvojček in je sestrici Bar-jami popolnoma podobna, celo oblečeni sta enako. Pri osmih otrocih v družini pa se je sestra lahko zmotila.- To velja tudi za sosed« Petletni bratec trdi, da se jo sestrica vrnila in da j« on odšel z njo na cesto, okrog 150 metrov od stanovanja in da sta se igrala ter skupno vrnila v bližino stanovanja. Ali je petletnemu otroku verjeti, je drugo vprašanje. Zelo majhna verjetnost je, da je deklica zašla v vodo. Sava je tam namreč plitva^ ker je zajezena od železarne, po drugi strani pa je pristop k Savi za otroka skoraj nemogoč. Celo, če bi padla strmini, po kateri je veliko kamnov, kopriv in raznih padkov, ne bi padla v vodo, ker je do Save še nekaj trov po ravnini. Jože Vidic P. s. # O tem primeru smo # pozanimali v ponedelj« % 11. julija dopoldne i 0 postaji Ljudske milice | # Jesenicah, kjer so % povedali, da z iskanj« # Fehime Alibabič nadalju # jejo, vendar jo doseda # še niso našli. "Upanje, % bi jo našli še živo, # povsem minimalno. J. K. B^++:.:+//^32$46////^^ 1397 JULIJ 1966 * GLAS SPORT Z MK puško - Franc Cerne Občinsko prvenstvo Kranja v malokalibrski puški tošnjega občinskega prvenstva v streljanju z MK orožjem ^ je udeležilo 11 strelskih družin s 43 člani in 30 mladinci. Jlezultati, ki so jih dosegli strelci, predvsem člani, so precej ^oljši od lanskih. Povprečje najboljše četvorice, ki bo predstavljala ekipo na republiškem prvenstvu v Ljubljani, je celo ako visoko, da lahko pričakujemo popoln uspeh. * Letos je presenetil Franc hierne, ki je z malenkostno prednostjo premagal favori-JjJiranega Franca Peternela, Jateri se je tik pred prvenstvom vrnil z mednarodnega vekmovanja v Švici, kjer je ^ streli-«-«u « '• ' ---'-o Mštolo dosegel 588 (od 600) drogov, Kar je u^sc o- ur-ifcavnega rekorda. Tudi na ob-pnskem prvenstvu je bil naj-^Ijši v streljanju s pištolo, Eidar je imel v Vinku Fre-u resnega nasprotnika, pd vseh nastopajočih jih je ji2 izpolnilo predpisano normo za nastop na republiškem prvenstvu. i REZULTATI — ČLANI — MK puška — Ekipno: 1. Bratstvo-Edinstvo 961, 2. Na nedeljski mednarodni veslaški regati v Luzernu je zasedel naš osmerec odlično drugo mesto za ekipo SZ. Na tretjem delu tekmovanja za državno prvenstvo v cestno hitrostnih dirkah v Banja Luki je zabeležil Kam-ničan Štele zopet prepričljivo zmago v kategoriji do 50 ccm. Drugi je bil Bsrnetič, tretji pa Kralj. V nedeljo je bilo na Jesenicah tradicionalno tekmovanje skakalcev v vodo za merao-rial »B. Ziherla«. Vrstni red ekip: 1. Ilirija, 2. Ljubljana, 3. Medveščak, 4. Jesenice. Na tretjih medrepubliških dirkah v krosu z motorji, slovenski tekmovalci niso imeli sreče. Tržičani so zasedli naslednja mesta: 4. Rendulič, 7. Rotar, 10. Ahačič. Iskra 927, 3. Sava 857 krogov; Posamezniki: 1. černe (Iskra) 258, 2. Peternel (Sava) 257, 3. Naglic (B. E.) 254, 4. Frelih (B. E.) 254, 5. Lombar (Preddvor); MK pištola: 1. Peternel (Sava) 254, 2. Frelih (B. E.), 3. Prestor 234; MLADINCI — Ekipno: 1. Slavec Ivo-Jokl 791, 2. Iskra 726, 3. Sava 538; Posamezniki: 1. Kropar (SIJ) 237, 2. Zupane (SIJ) 213, 3. Bitenc (B. E.) 210. B. Malovrh Končano radovljiško prvenstvo v nogometu Tudi tu klubastvo Pred dnevi se jc končalo nogometno prvenstvo občine Radovljica. Ekipa Iskre (O-toče), ki je bila močno okrepljena, je premagala prvaka Ljubno s 3:1 (0:1) in tako zasedla drugo mesto. Presenetljiv je poraz Bohinjcev v Bohinju v srečanju z Verigo (Lesce) 3:2. Ob koncu naj zapišemo, da so se že v tem najnižjem tekmovanju pokazale različne slabosti, ki tarejo naš nogomet — klubastvo. Precej pri- merov je bilo, da so posamezna moštva hotela izsilili zmago tako, da so se okrepila z igralci Preddvora, Nakla, Tržiča itd. Vsekakor bo potrebno v prihodnje na te pojave bolj paziti, kajti šport le ni — mešelarjenje. LESTVICA Ljubno Iskra Veriga Bohinj Begunje 8 6 0 2 11: 9 8 4 2 2 16:12 8 4 1 3 21:14 8 3 13 18:13 8 0 2 6 6:27 Janez Justin Po pionirskem plavalnem dvoboju Slovenija : Štajerska Odlični rezultati Slovenija : Štajerska 67 : 53 Na nem mednarodnem plaval-srečanju pionirskih reprezentanc Slovenija : Štajerska, ki je bilo v soboto v Bad Glcichcnbcrgu je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Reprezentanco Slovenije so predstavljali v glavnem plavalci kranjskega Triglava. REZULTATI — Pionirke — 100 prosto: 1. Maver (St.) 1:13,1; 100 prsno: 1. Svarc (SI) 1:30.2; 100 delfin: 1. Zoubek (St) 1:33,0, 3. Virnik (SI) 1:35,3, 4. Smid (SI) 1:35.3; 100 hrbtno: 1. Bcčjak (SI) 1:25,4, 2. Kraljic (SI) 1:29,6 (izven kon- kurence); 4x100 prosto: 1.' Štajerska 5:20.6, 2. Slovenija (Kramberger, Virnik, Zupančič, Markovič) 5:27.7; Pionirji — 100 prsno: 1. Sorli (SI) 1:28.8, Slavec (SI) 1:36.8 (izven konkurence); 100 hrbtno: 1. Cvetkovič (SI) 1: 22,7, 2. Velikanje (SI) 1:24.5; 100 prosto: 1. Potočnik (SI) 1:06,7; 100 delfin: 1. Sorli (SI) 1:25.3, 2. Milovanovič (SI) 1:25,3; 4x100 prosto: 1. Slovenija (Čargo, Stružnik, Gelb, Potočnik) 4:41,5, 2. Štajerska 4:59,7. pc Gasilsko društvo Bitnje pri Kranju priredi v nedeljo, 17. julija s pričetkom ob 15. uri TRADICIONALNO VRTNO VESELICO Za ples in razvedrilo bo igral in pel iz RTV Ljubljane.znani kvartet »ŠTIRJE KOVAČI« Če bo vreme slabo, bo prireditev j naslednjo nedeljo. Prioriteta kranjskega športa v praksi Razgovor z ing. Leonom Zupanom, predsednikom sveta za telesno vzgojo pri skupščini Kranj Sprejemanje prioritetnega vrstnega reda športnih panog je vzbudila v Kranju precej razpravljanj in ugibanj. Ob razpravah o tem smo zapisali, da je vsa stvar preveč načelna in premalo povezana s prakso. Ker so se sedaj stvari že precei razbistrile in dobile konkretnejše oblike v praksi, smo prosili Leona Zupana, predsednika sveta ja telesno vzgojo, da nam odgovori na nekaj vprašanj. 1. Kaj je bilo po sprejetju prioritete športov v Kranju, konkretno narejenega v praksi? Vsi prioritetni športi imajo trenerje, ki so plačani pri ObZTK. Moram povedati, da zaradi tega nc bo prizadet noben drug šport. Denar za trenerje je zadržala zveza, tako da ti klubi ne bodo imeli možnosti, da bi zaradi po- manjkanja denarja opuščali dejavnost. S prioriteto je dana tem športom v prvi vrsti večja obveznost. Trenerji niso plačani za določene klube, marveč za določen šport. V določenih pogojih bodo morali biti na razpolago tudi za delo izven ozkega okvira klubov.« 2. Atletika, plavanje in mednarodnega jahalnega turnirja, ki je bil v soboto in nedeljo na Bledu — Foto Perdan smučanje so prioritetni športi. Se bo to poznalo tudi v te-lesno-vzgojni dejavnosti na šolah? »Cer se to nc bi poznalo tudi v delu na šolah, nc bi imelo pravega smisla sprejemati posebnih deklaracij. Po zadn,iem sklepu skupščine je to za vse tri športe lepo urejeno. Skupščina je sprejela zahtevo po obveznem plavanju v vseh petih šolah v občini. Pri tem bodo morali sodelovati: trener, ki ga bo plačevala ObZTK, profesor telesne vzgoje in Zavod za vzdrže-anje športnih objektov. Podobno je bilo pri atletiki. Po sklepu skupščine se bodo morala vodstva šol (in ne le profesor telesne vzgoje) močneje vključevati v akcije. Ker je atletika osnova, bo atletski trener sodeloval neposredno pri pouku, ko bodo obravnavali atletske discipline. Za šole to ne bo velika obremenitev, ker bo imela vsaka šola ob določenem času na razpolago trenerja. Poleg tega bodo organizirana pregledna tekmovanja med šolami, kar bo pomenilo precejšnjo afirmacijo panoge med mladino. Glede smučanja je skupščina sprejela sklep, da se mora vsak učenec v času osemletnega šolanja udeležiti vsaj enega smučarskega tečaja. Težave bodo vsekakor zaradi opreme. Razmišljamo o tem, da bi organizirali izposojevalnico smuči .Tudi v tem špor- Vse za vašo prehrano i v prodajalnah Kranj tu bo prišlo do najtesnejšega sodelovanja med plačanimi trenerji in šolami. Seveda je razumljivo, da bo še vedno veliko odvisno od iniciative profesorjev, vendar pa bo popolnoma odpadla bojazen o tem, kdo bo plačal trenerja za sodelovanje v šoli. Kot sem rekel: ObZTK plačuje trenerje za doloreno panogo in ne za določen klub. P. Čolnar Prodam Prodam 10 Až panjev čebel. Ogled popoldan. Potoče 7, Preddvor 3272 Poceni prodam šivalni stroj »Pfaff«. Podboršek Leni, Zl. polje 6, Kranj 3273 Prodam motor NSU prima 150 cem v dobrem stanju. Kcrn, Sr. vas 69, Šenčur 3274 Prodam dobro ohranjeno NSU primo 150 ccm. Ogled ob nedeljah do 12. ure. Dor-farje 36, žabnica 3275 Prodam večjo količino semenske repe. Zg. Brnik 32, Cerklje 3276 Prodam rabljeno strešno opeko (bobrovec). češnjevk 2, Cerklje 3277 Pralni stroj »HIMO« prodam za 50.000 S din. Kranj, Valjavčeva 12, stan. 3 3278 Prodam kravo, dobro mle-karico. Sr. vas 9, Golnik 3279 Piščance za zakol prodajam. Naklo 4 3280 Prodam dva grmiča (limonina) primerna za terase ali vrtove. Križe 50 3281 Prodam seme rdeče detelje. Podreča 27, Medvode 3282 Prodam kravo, ki bo v kratkem teletila. Sp. Duplje 60 3283 Prodam seme rdeče detelje. Erzar, Poženk 17, Cerklje 3284 Prodam kravo s teletom ali brez, ki je tretjič teletila. Jamnik 7, Kropa 3285 Predam posnemalmik in nekaj jesenovih desk 32 mm. Naslov v ogl. odd. 3286 Prodam magnetofon na baterije in elektriko. Ropert, Dvorje 51, Cerklje 3287 Prodam pol-avtomatski pralni stroj, dobro ohranjen. Va/.cha, Kranj, GradnLkova 1 3288 Prodr.m dvosedežni moped. Sp. Duplje 52 3211 NOVO cementno strešno opeko dobre trdnosti (vzdrži odraslo osebo) dobite takoj ali najkasneje v 10 dneh. Vovko, Bizovik 69, Ljubljana 3236 Prodam skoraj nov moped Colibri z garancijo. Zglasite se pri Franceljnu hotel Jelen Kranj 3296 UPRAVNI ODBOR DELAVNE SKUPNOSTI »TOSO« KRANJ RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA 1. konstruktor I 2. 3 strugarje 3. 2 vajenca — strugarja 4. 1 vajenec — rezkalec POGOJI: pod tč. 1 — dokončana srednja Tehnična ali slična šola in najmanj 5 let prakse v konstrukciji, pod tč. 2 — priznana kvalifikacija, pod tč. 3, 4 — uspešno dokončana 8-letka. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prijave sprejema kadrovski Oddelek »TOSO« KRANJ. Prodam Topolino C, Kranj, Narlnikova 5, Labore 3289 Kupim Kupim en in četrt m3 I vrstnega macesnovega lesa. Turk Borut, Roška 19, Ljubljana 3290 Kupim 890 kom žlindrinili zidakov 43x25x25. Naslov v oglasnem odd. 3291 Kupim mlatilnico samo na boben. Prodam gumi voz. Mlakar, Bukovica 4 3294 Fej^tiTindi^ KRANJ Vrsar, Rovinj, Pavlina in Etna so nove strukturne tkanine Kupimo 3 in pol m3 suhih hrastovih desk, nekaj 3 cm, največ 5 cm, nekaj 10 cm. Kovor 23, Križe 3295 VLOGA KREDIT: ckb STAN OVAN JE Ostalo Gasilsko društvo Mošnje priredi v nedeljo, 17. 7. 1966, s pričetkom ob 15. uri v prostorih Kulturnega doma v Mošnjah VESELICO z bogatim srečolovom. Zabaval vas bo kvartet iz Hrušice. VABLJENI! 3292 Stanovanjska zadruga Sava Kranj sprejme delavce. Interesenti naj se javijo na grad-bilišču, Kranj — Labore 3293 OBVEŠČAM! Da bom imel zlatarsko delavnico od 15. 7. 1966 do 15. 8. 1966 zaprto. Rangus Blaž, Kranj, Rcginče-va 16 3226 »BOJ POD TRIGLAVOM« je nova knjiga, ki je izšla v založbi Krajevnega odbora Zveze borcev Gorje pri Bledu. Cena za njo v prodaji je N din 49. Knjiga, ki obsega 572 strani velikega formata s 350 slikami, obravnava predvojno življenje, borbo za obstoj med vojno in povojni razvoj Gorij in okolice. Ljubitelji Gorenjske, predvsem Pokljuke in Mežaklje, vsi, ki vas privlači zgodovina NOB, zlasti pa še prebivalci Gorenjske izkoristite priložnost in pošljite svoje naročilo KRAJEVNEMU ODBORU ZVEZE BORCEV GORJt PRI BLEDU do 23. julija t.L Gospodarske organizacije, ustanove, naročajte knjige za svoje kolektive in knjižnice. AVTOMOBILISTI! MOTORISTI! nudimo vam nove možnosti za oskrbo na vaših potovanjih, ker je TRGOVSKO PODJETJE PETROL odprlo nov bencinski servis NA GORNJEM JEZERSKEM Obratovalni čas vsak dan od 6—13 ure In 15—20 ure. Vsem voznikom motornih vozil se priporočamo in jim želimo srečno vožnjo. Prosim tov. iz Makedonije, ki se je peljal z avtobusom 11. 7. 1966 zvečer 15 minut pred 10 iz Ljubljane do Kra- nja, da se javi zaradi prtljage, Boško Stojinovič, montaža »Metalne Ljubno — Po* nart 3297 Združenje šoferjev in avtomehanikov Jugoslavije PODRUŽNICA KRANJ, čestita vsem svojim članom k prazniku 13. julij, ter jim želi še naprej srečno vožnjo brez nezgod. OPEKARNA MEGRAD VODICE NAD LJUBLJANO Zaradi vedno večjega povpraševanja po naših kakovostnih opečnih izdelkih smo na željo strank uvedli v prodajnem oddelku delovni čas tudi v popoldanskem času in sicer: vsak torek in petek od 6.—18. ure. Izdelujemo prvovrstno zidno opeko navadnega formata fco kamion opekarna in prometni davek 0,37 N din Bh 4 zidake fco kamion opekarna in prometni davek 1,47 N din cementni bloki dimenzije 20 X 20 X 40 2,00 N din Na željo stranke razvažamo po zelo ugodnih cenah opeko na gradbišče z lastnim kamionom. Priporočamo se za naročila! Zahtevajte ponudbe! ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in sina POGAČAR IVANA iz Radovljice se prisrčno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti mu poklonili toliko vencev in cvetja. Posebno zahvalo izrekamo družini Cajhen za vso požrtvovalnost, družini Markelj in č. duhovščini. Žalujoči: žena Slavka, sir Ivanček, oče, mati, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo. Kolesar težje poškodovan Na Prešernovi cesti na Bledu se je v ečtrtek (9. julija) zgodila težja prometna nesreča, pri kateri je bil težje poškodovan kolesar Mulej Marko. Voznik osebnega avtomobila W 551-665 Jilk Herbert je vozil po Prešernovi cesti proti gostilni Union. Pred upravo KZ Bled je na cesti stal tovornjak Cestnega podjetja iz Kranja, mimo katerega je osebni avto vozil s hitrostjo 50 km na uro. Nasproti se je pripeljala skupina treh kolesar- jev, od katerih je Mulej nenadoma zavil na sredino ceste, avtomobilist pa se mu zaradi stoječega tovornjaki ni mogel izogniti, tako da j« bilo trčenje neizbežno kljub močnemu zaviranju. Kolesar je pri trčenju padel na po krov avtomobila, odkoder s« je odbil na cestišče, kjer j« obležal nezavesten in težj« telesno poškodovan. Prepev Ijan je bil v jeseniško bolniš\ nico. Na vozilu je škode 7\ okrog 1.600 N din. J. K. 9143^101785097^^376^257691609^15366775019701920107 Y%+%/%%/$+/%++/$P%%//^^ ^^+/+/:.+++^+/./+//^^A 73510230578225438614419630690137208201087673 73341660575^57^5795057255^^47^081320 994895431516374237594^^^98^790^075087322257625307316617967 RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dao ob 5., 4., 7., 8.. 10. 12. 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.03., 7., 9., li, 13., 15., 17., 22„ 23. in M url ter radijski dnevnik ob 19.30 ari. SREDA — 13. julija 8.05" Glasbena matineja — 9.00 Mali bonton — 9.15 Kaj bo peli naši otroci in mladinski zbori v šolskem letu — 9.30 Godala v ritmu — 10.15 Igra pianistka Zdenka, Novakova — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 O-poldanski obisk pri skladatelju Blažu Arniču — 12.30 Kmeti jski nasveti — 12.40 Belokranjske in gorenjske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni inter-mezzo — 15.30 Iz češkoslovaške folklore — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Na obisku pri skladatelju Georgeu Ger-shwinu — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz naših študijev — 18.50 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 So-ročinski sejem — opera — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.30 Literarni nokturno — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana ČETRTEK — 14. julija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje .od strani do strani — 9.13 Lepe melodije — 9.45 Moj dežnik je lahko balon — glasbena pravljica — 10.15 Pojo solisti zagrebške opere — 11.00 Turistični napotki za 1uje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Enajst solističnih zasedb brez solističnega klavirja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igrajo domače pihalne godbe — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Paleta operetnih melodij — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Brahmsov kemor-noglatbeni večer — 23.05 Plesna glasba PETEK — 15. julija_ 8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Instrumentalni trio v dveh zasedbah — 10.15 Domače vi-že — domači ansambli — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Vinccnza Bel- linija — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 V narodnem tonu — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert lahke glasbo — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo 15.30 Od vasi do vaisi — 15.45 V svetu znanosti — 1G.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zabavni in plesni orkestri naših radijskih postaj — 18.50 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Ruske narodne pesmi v zborovskih izvedbah — 20.25 Lažja orkestralna glasba — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz sodobne1 ameriške simfonične literature SREDA — 13. julija RTV Ljubljana 18.43 Poročila RTV Beograd 18.45 Srečanja borcev Evrovizija 19.20 Svetovno nogometno prvenstvo Chile : Italija RTV Beograd 20.15 TV dnevnik Evrovizija 20.30 Chile : Italija RTV Beograd 23.15 Propagandna oddaja RTV Ljubljana 21.30 37° v senci 22.20 Zadnja poročila Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Zagreb 18.25 Informativna oddaja TELEVIZIJA RTV Beograd 21.20 Zadnja postaja RTV Zagreb 22.50 Informativna oddaja CET RTEK - 14. julija RTV Ljubi jama 15.30 Tour dc France 18.40 Poročila 18.45 Potujte z nama RTV Beograd 19.15 Po poteh Jugoslavije RTV Ljubljana 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Zabavno-glasbena oddaja RTV Zagreb 21.30 Lirika Charlesa Baudelaira RTV Ljubljana 21.40 Ce pride katastrofa 22.00 Nastopa Mal Wa!dron 22.20 Zadnja poročila Drugi spored (na kanalu 9) RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spored JRT 19,40 TV prospekt . 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Oddaja italijanske TV Ostale oddaje (na kanaJu 9>-RTV Beograd 18.25 T V novice 19.40 Propagandna oddaja RTV Zagreb 21.40 Informativna oddaja PETEK — 15. julija RTV Ljubljana 18.40 Poročila RTV Skopje 18.45 Narodna glasba 19.00 Reportaža Evrovizija 19.20 Svetovno nogometno prvenstvo Brazilija : Madžarska RTV Beograd 20.15 TV dnevnik Evrovizija 20.30 II. polčas Brazilija : Madžarska RTV Beograd 21.15 Propagandna oddaja RTV Ljubljana 21.23 Sonce in senca — film 22.50 Zadnja poročila Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Zagreb 18.25 Iniormaitivna oddaja 21.20 Indiskretnost — film ; RTV Beograd 22.50 Informativna oddaja SPO R E D KINEMATOGRAFOV Jesenice »RADIO« 13. julija poljski barv. CS film ROKOPIS IZ SARAGO-ZE I. DEL 14. julija amer. CS film NAD DANOM 15. julija jug. film PO ISTI POTI SE NE VRAČAJ ( Jesenice »PLAVŽ« 13. julija amer. CS film NAD DANOM 14. do 15. julija francoski film GERMINAL Dovje - Mojstrana 14. julija amer. CS film MORILCI IZ SAN FRANČIŠKA Kranjska gora 14. julija poljski barv. film ROKOPIS IZ SARAGOZE I. DEL 15. julija amer. CS film MORILCI IZ SAN FRANČIŠKA Kamnik »DOM« 13. julija sovjetski film KRVAVA ZVEZA ob 20. uri 14. julija sovjetski film KRVAVA ZVEZA ob 17.15 uri Duplica 13. julija amer. barv. film DR. JERIJA ČAROBNI NAPOJ ob 19. uri 14. julija amer. barv. film DR. JERIJA ČAROBNI NAPOJ ob 20. uri Kranj »CENTER« 13. julija jap. ban'. CS film SAMURAJ PIRAT ob 16., 18. in 20. uri 14. julija jap. barv. CS film SAMURAJ PIRAT ob 16., 18. in 20. uri 15. julija i tal. barv. CS film KARTAGINA V PLAMENIH ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 13. julija amer. barv. CS film STRELJANJE POPOLDNE ob 18. in 20. uri 14. julija ital. barv. CS film SAMSON PROTI NASILNEŽU ob 18. in 20. uri 15. julija jug. film SVETOVLJAN ob 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 13. julija jug. film SVETOVLJAN ob 20. uri SVET OSNOVNE ŠOLE JANEZA BOBNARJA CERKLJE NA GORENJSKEM razpisuje: 1 MESTO HIŠNIKA 1 MESTO HONORARNEGA UČITELJA za angleški in nemški jezik, P ali PU ali študent Pogoj za sprejem pod 1: izprašan kurjač z ustrezno prakso in izučen v kovinski ali lesni stroki. Za to delovno mesto je predvidena 2-mesečna poizkusna doba. Prijave pošljite na Svet osnovne šole Janeza Bobnarja Cerklje na Gorenjskem. Komisija za urejevanje delovnih razmerij podjetja KOMUNALNI SERVIS KRANJ razpisuje naslednje prosto delovno mesto: 1. STROJNIKA — za upravljanje LIPKERJA Poskusni rok en mesec. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. SVET ŠOLE OSNOVNE ŠOLE J LESCE razpisuje, po 114. čl. statuta* prosto delovno mesto ANGLISTA Kandidati morajo, poleg prijave in dokazila o strokovnosti, priložiti še kratek življenjepis. Osebni dohodki po pravilniku o OD. Razpis velja do 25. 7. 1966. Za opremo stanovanja dekorativne tkanine JEKSTILINDU KRANJ T)USj Z avtobusom do Aljaževega doma Poročali smo žc, da je cesta V Vrata popravljena in usposobljena za promet. Tako od 15. junija dalje vozi ob sobotah in nedeljah iz Mojstrane do Aljaževega doma tudi avtobus. Ob sobotah odpelje iz Mojstrane ob 14.55 in 17.05, od Aljaževega doma pa ob 15.45 in 19.30. Ob nedeljah pelje iz Mojstrane ob 6.55. 9, 11.05, 14.55 in 17.05, od Aljaževega doma pa ob 8., 10.20, Izlet v Kamniške planine Planinsko društvo Kranj organizira dvodnevni izlet v Kamniške planine za to soboto in nedeljo z odhodom iz Kranja v soboto popoldne. Smer: Jezersko, češka koča (prenočitev), Grintavec, Ko-krško sedlo, Kokra. Hkrati ob tem bodo kranjski izletniki prisostvovali otvoritvi obnovljene Zojzove koče na Kokrškem sedlu, ki bo v nedeljo ob 10. uri. Prijave in informacije v PD Kranj. KM. 12.20, 15.45 in ob 19.30. Vožnja do Aljaževega doma stane 200 starih dinarjev, do Pe-ričnika pa 90 dinarjev. Avtobusi bodo vozili celo sezono do 15. septembra. Lahovčani so se odločili S samoprispevkom kmetovalcev, obrtnikov in zaposlenih delavcev si bodo uredili cesto skozi vas Na zboru volilcev, ki je bil v Lahovčah to nedeljo, 10. julija, so se pogovorili o denarju za asfaltiranje ceste skozi vas. Te ceste je 900 metrov. Vzdrževanje je precej zahtevno. Stalno se jezijo kmetje, ki tod prevažajo z vozovi, v vasi je že 21 avtomobilov, prah uhaja v hiše itd. V nedeljo so se dokončno odločili, da bodo to cesto' asfaltirali. Hkrati bodo uredili tudi kanalizacijo. Predvideva- Zakaj ni ziriu? V Kocjanovi ulici v Straži-šču se je 22. junija zgodila huda prometna nesreča. Fič-ko je strmoglavil v globino 40 metrov na nezavarovani j poti tik nad železniško postajo. Ne bi razglabljali o vzrokih nesreče, navedli bi le nekatera dejstva. Pred dvema letoma, je bila cesta zavarovana z betonsko ograjo, katero je zob časa toliko načel, da so jo morali podreti, seveda z obljubo, da bodo zgradili nov varnostni zid. Zidu pa še danes ni! Ne vemo zaikaj, ali se odgovornim ta cesta ne zdi nevarna, ali pa uživajo ob pogledu v globino 50-tih metrov? Kocja-nova ulica je povrhu tega sedaj še zelo prometna zaradi popravila nekaterih cest v Stražišču in zaradi preurejanja kanalizacije. Povrhu tega pa je posuta še s peskom, tako da so zavorni učinki mnogo manjši kot bi bili na normalnem cestišču. Gradnjo novega zidu so zahtevali prebivalci že na mnogih zborih volivcev, toda kaže, da so naleteli na gluha ušesa. Ponoči pa je cesta še zelo slabo osvetljena, kar nevarnost močno poveča. Sprašujemo se, ali huda nesreča ni bila dovolj velik opomin?! Na srečo se ni naj-kritičneje končala. Skrajni čas je, da se ugodi zahtevam voznikov, ki vozijo po tej cesti in prošnjam volivcev. J. Košnjek jo, da bi za ta dela potrebovali 150.000 novih dinarjev in seveda potreben gradbeni material, udeležbo pri fizičnih delih in podobno. Gramoz so že napeljali. Sprejeli so sklep, da bodo za dobo štirih let prispevali kmetovalci in obrtniki po 4 odstotke od davčne osnove, zaposleni pa po 2 odstotka od čistega dohodka. Na istem zboru volilcev so bili tudi iz sosednje vasi Vopovlje. Tudi oni so se odločili za ureditev ceste v njihovi vasi pod istimi pogojL K. M. Zdravstveni dom pred dograditvijo Zdravstveni dom v Kamniku je tik pred dograditvijo. Odprt bo 27. julija ob 18. ari — na predvečer občinskega praznika. Imenoval se b« zdravstveni dom dr. Julij* Polca, ki je bil partizanski zdravnik in je padel kot ta* lec. Okolico doma so pretekla soboto asfaltirali in dogradili tri dohode. Smrtna nesreča v Medvodah lTZT°ZTTr T * ŽC'"""'.- bod. Pobili -ovc o,k.r. k, rani™' * " M "° '° Z*"* °° °"d ■""»'' « ««*•* petka do nedeijc prejšnji teden DreDeliaH n,.i,a ».n. a. ». dilo DodJetu lir «r Prepeljala neka milanska firma, špediterske usluge pa je nu- podjUje Intereuropa Koper. Naš fotoreporter Je prevoz silkal Kranju — Foto Perdan V soboto (10. julija) se je pred tovarno »Color« v Medvodah zgodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 29-letna Ela Poren-ta. Nekaj pred sedmo uro se Strela zanetila požar Na Štefan j i gori pri Cerkljah je 8. julija ob 14.40 udarila strela v gospodarsko poslopje, zgorela pa je tudi slamoreznica s puhalnikom, mlatilnica, čistilec za žito, nekaj desk in okoli 20.000 k;j sena. Škoda še ni ocen;e>na. J. K. Viou nosi -vzrok nesreče 8. julija se je po Koroški cesti v Tržiču peljal z motornim kolesom znamke NSU-max KR 13-941 voznik Niko Šlibar s soootnikom Jožem Sajnicem. Peljala sta se v smeri proti Ravnam. Zaradi prevelike hitrosti jih je na nepreglednem ovinku zaneslo s cc-sle, nakar sta zadela v pločnik in zletela v zid bližnje hiše. Težje poškodovanega šlibarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, Sajnicu pa je bila nuđena zdravniška pomoč na Zdravstveni postaji v Tržiču. Oba sta kazala vidne znake vinjenosti. Na motornem kolesu je bilo za 200 N din je Porentova peljala z voznikom Darijem Štabe jem v Ha-tu 750 proti Ljubljani. Pred tovarno »Color« je voznik najprej zbil po cesti 7-letne-ga Marjana Vencla. katerega je vrglo več metrov naprej in je obležal hudo ranjen, medtem ko je osebni avto zaneslo v obcestni drog. Trčenje je bilo tako močno, da je Ela Porenta kmalu po nesreči umrla, voznik pa je bil le lažje poškodovan. i. c škode. J. K. URADNI VESTNIK GORENJSKE daja in tiska CP -Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekači račun pri SDK v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije in ekonomske propagande 21-835. 22-152, naročniški oddelek ' in tiskarna 21-190. 21-475, 21-807 Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cc«a posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d., is nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo IIIIiHIIII Obiščite i6. tradicionalni GORENJSKI SEJEM V KRANJU od 5. do 16. avgusta 1966 570^769^57199^2600 799^^ 829773739^ 698924085960678225680620415325^3 999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999