ftfiV. 266 TRST, v sredo 22. septembra 1909. Tečaj XXXIV ; _ IZHAJA VSAKI DA* —■ eb aedeijsh Is praznikih sb 5., «k psnstolJUk th 9. z]«tra|- TcsamKne itcr. s« prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ mnogih Sebak&rn&h t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petrm, 3PmM»jni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-mmi, Dornbergu itd. Zastarele Ste?, po 5 avč. (tO stot% mm nni se računajo na milimetre t fo-okosti l ll-1--- CENE : Trgovinske in obrtne oglase po S »t. mm, ^aasartaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po A* rt. mm. Zrn oglase v tekstu Beta do 5 vrst 20 K, vsaka jMiiirjnn vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, n«J-tmj pa 40stot. Oglase sprejema Insoratai oddelek uprav« ^S&mogU". — Plačuje se izključno le upravi „fidineeti". Otasllo političnega društva „Edinost za Primorsko* V edinosti fm moć I NAROČNINA ZNAŠA leto 2A K, pol leta 12 K, 3 mesece Q K; na ti ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira, ■aroimiaa m tzd&nj* „ESIHOSTI" stan« : — letno K 5-20, pol Ista Z SO ■ " Tli dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank^ vana pisma se ae sprejemajo In rokopisi as ne vračaj« Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo lista. UREDNIŠTVO: silos Gisrgie Galatti 18 (Narediti do«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastalk konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcijn lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. P«3tn«-feraRUfll?nl ra?un it 841652. TELEFON 31 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Sesizacijoneina aretacija« i GORICA 21. — Včeraj, v ponedeljek zvečer eta biia aretirana in odvedena v zapore odvetnik dr. Raimund Luzzatto In bivil dri. poslanec Alfred Lenassi. Enega so aretirali na ulici, druzega v stanovanju. Ti aretaciji sta v zvezi i krahom banke p o p o 1 a r e. Lenassi je bil nje predsednik, Luzzatto pa pravni konzulent, — Ta vest je vzbudila lilno senzacijo, io danes se po mestu ne govori o druzem, nego o tej aretaciji. Laike liberalce je zadela ta novica kakor bomba, osobito zato, ker smo na pragu de želnozborskib volitev. Med Lahi vlada fcon sternacija- Češki deželni zbor. PRAGA 21. ViSi deželni maršal princ Lobkovžc je otvoril sejo ob 12. uri opeludne. V svojem nagovora je izrazil željo, naj bi bilo zasedanje deželnega zbora blagonosno za mir in gospodarski napredek dežele. Vi Si deželni maršal je pozval zbornico, naj za konstituiranje kurij izvoli verifikacijski odsek. Pod. Pacber je izjavil v imena nemških poslancev, da se isti glasom sklepa skupnega shoda nemških deželnih poslancev ne udeleže konstituiranja kuri j. — Na to je viši dežela! maršal zaključil sejo. Prihodnja seja se naznani pitieenim petom. PRAGA 21. — Konferenca načelnikov vieh deielnozborskih strank, ki se je danes •ob 2. it pol uri pepoludno sestala, je trajala •do 4s/< are. Ker se ni moglo doseči sporazum ljenja, je bila prihodnja seja določena na petek. PRAGA 21. Po plenarni eeji deželaega zbora so se konstituirale posamične kari je. Nemški poslanci se niso udeležili, vendar so bili izvoljeni v predsedatvo kuri j. Vladne predloge v češkem deželnem zbora za pomirjanje narodnostnega spora. PRAGA 21. V deželnem zbora je vlada uložila štiri predloge, ki naj bi bili predpogoj za pomirjenje narodnega konflikta v deželi. Dežele i zbor se ima najprej baviti z ono predlogo, ki namerava spremembo deželnega reda v svrho konstituiranja deželnega odbora. Gornje avstrijski deželni zbor. LINC 2 L — Deželni zbor je bil danes otver^en. Med došlimi vlogami se nahaja tudi predlog glede določitve nemškega učnega jedka v gornjeavjirijftkiu Šolah in nemškega uradnega jezik* ▼ uradnem prometu gornje-avstrijskih avionomnih oblastnij. Dr, Wekerle v avdijenoi pri cesarju, BUDIMPEŠTA 21. „Ogr. biro" poroča z Dunaja: Cesar je danes predpolndne vspre-jel miniaterakega predsednika dr. Ifekerle v -avdijenci, ki je trajala tri četrt are. Do odločitve ni prišlo. Boji v Severni Afriki. MELILA 20. Dre koloni pod vodstvom generalor del Beal in Toward ste ob uri zjutraj cdšle, da operirate proti Beni £icarju in Frajani. — Ob 7. uri so forti pričeli stre ljati proti Beni Sicarja. Ob 8. uri sta omenjeni koloni pričeli prodirati in streljati na PODLISTEK. ASada Vaslijevrsa r Amanda. Beneška stika. „Mrak se dela, Biccardo 1" „Še opazit nisem tega, ljubica." Odložil je paleto in prisedel k nji. „In tebe sem tako ciučil !" „Saj zat« naredim vse." „Ti dušica.* In objel jo je strastno. „Riccardo 1* A on jej je izvil dolg, vroč poljub. Mi je hotel izpustiti. »Kdaj me boš slikal, jutri, Riccardo ?" „Jutri popoludne, Amanda, zopet I A pridi gotovo !* „Gotovo." Odšla je z lahkim korakom ia sreča je bila v njenem srcu. * * -* Svetil j ke so že bile prižgaae, ko je stopila aa ulico. Šla je mimo ljudij z veselimi in obupanimi obrazi. Pogledal je kdo, videl srečo v njenih očeh in iz zavisti so se mu zasvetile oči. Nad Benetke je legla juiaa noč, tiha ia sanjava. „Kako dober je Riccardo 1* Veselje jo je prešinilo in zahrepenela je zopet po poljubih, vročih in strastnih. Šla je po umazanih ulicah, mimo temnih kanalov in jn se bala prežečih sena in temnih postav, ki ao lazile za njo* sovražne preditraže. Streljanje je trajalo do 2. ure popohidne. MELILA 20. Uradno te poroča: Kolone generalov del Real in Tcward sta zasedle Cap Huerta. Sovražnik je izgubil mnogo ljudi. Španci se izgnbili samo enega vojaka, 28 jih je bilo pa ranjenih. Vojne ladije so podpirale operacije na kopnem. MADRID 21. Uradno poročajo iz Melile 20. t. m. ob 10. ari 45 min. zvečer. V zapada operujoče kolone so se polastile dreh vasi. Sovražnik, ki je bil zelo močan, je imel velike izgube. Španci so izgubili 16 mož, 70 jih je bilo ranjenih. BUSIJA. PETROGRAD 21. Sklenjeno je, da se na Kaspijskem morja osnaje iotilja topničark in torpedovk. SRBIJA, BELIGRAD 21. Glavni odsek napredne Stranke je sklenil, voditelja straake Stojana ^?ovakoviću dati na voljo, da ostane toliko £asa v koalicijskem kabineta, dokler je to po njegovem mnenja za deželo koristno. BELIGRAD 21. — Ministerski svet je sklenil plačati vse dolgove princa Jnrja ia nakazati mm letno apanažo 100.000 dinarjev. Potem zapasti princ Srbijo. BELIGRAD 21. — Prihodnjo nedeljo bo javna dražba za gradnjo nove skupščinske palače. Palača bo stala okolu 2 milijona dinarjev. _ Dunaj 21. — Grška krs£jica Olga je danes zjutraj z princem Krištofom odpotovala v Trst. Dnnaj — Cesar ie podelil državnem« kancelar j a BethmsnnrHollvrega veliki križ Štefanovega reda ter mu jei;o odlikovanje izročil osebno. Dnnaj 21. Glasom brzojavnega poročila se vojne ladije „Nadvojioda Karol", „Friderik*1, „Maks" in „Panduru dne 20. t. m. iz Aleksandrije priplule v Palo. Na ladijah vse zdravo. Celovec 21. Deželni zbor koroški se je danes sestal. Hew-York 91. Silen vihar je napravfl včeraj veliko škodo v obmorskih okrajih MiBiissipi, Louisiane in Floride. Ponesrečilo je baje tndi mnogo ljudi. Solnograd 21. Umrl je finančni ravnatelj 'dvorni svet. Anton Mroczenski vsled zaviitja strupenih gob. III. shod narodno-radikal. dijaštva. (Tretji dan in zaključek). Ljubljana 20. 9. 1909. V soboto popoluđne se je nadaljevala debata o jugoslovanskem vpraša-n j a. Ked drugimi je govoril tov« C e r n i č o trijalizma ter ga priporočal. K besedi se je oglasil Hrvat tov. Novak, ki je menil, da trijalizma že radi tega ne more zaupati, ker prihaja iz vladnih krogov. Zato moramo bili previdni. Zaključil je z besedami: Timeo Danaos et dona ferentes! Sklepno besedo je imel referent tovariš Kor u41, ki je reasumiral izvajanja deba tantov: Kasala je obstala pred majhno kočo v v ribiškem predmestja. „Mama, prišla sem!" „Dobro, da si že tu, Amanda, ker strah me je že bilo." Pove terjali sti-- „Mammina, ti ne veš, kako me on ljubi !" Zdrznila se je starka in kakor kamen jej je leglo na srce. „Mlada si Še, neizkušena. Ne varaj jim, tem mladim umetnikom, ne večaj--* Spomnila se je svojih mladih bornih dni j, in solza se jej je zasvetila aa odrtem licu. „A Riccardo ni med njiust, mama, ni! Morda ao taki dragi, tisti na galeriji morda! A Riccardo ni tak..." Na morje je lila mesečina ia ovila vse v svilen pajčolan. In sažarele so krvave luči in hrepenele za srečo. „Pri meni je bil stari Alionso. Rabi te aa neko sliko, hodila boi k njemu.* Zbudila se je pesem na gondoli in zatrepetala tja do oba: »Verrei braci ar tuei cappeli neri... Le labbia tue, gli occhi tnoi severi. • • Morir---------- „Ne, mama, ne ! Rajše k nobenemu 1* Ia sopet se je zdrsnila starka in zamr-mcala. Taka sem bila jaz, taka si ti 1 Pari, Amanda pazil11 Loč v kota pred Madonino podobo je nfcepetala io sence na stezi so ae iganile. Dasi so nazori glede pravno-politične strani jugoslovanskega vprašanja zelo različni, smo si v tem vendar vsi edini, da je skupnost možna na kulturnem in gospodarskem polju. Vsaj elementi, ki so enakih političnih nazorov, naj se združijo; n. pr. vse jugoslovanske napredne stranke. Govornik je ob tej priliki polagal Srbom, Hrvatom in Bolgarom na srce, naj se pridno bavijo se slovenskimi razmerami, izlasti z našim narodno-obrambenim boj em. Zgodilo se je, žalibog, že, da neki hrvatski dijak, niti ni vedel, da sta „Schul-verein" in „Siidmark", napadalni društvi. Zgodilo se je tudi, da je prinesel neki hrvatski klerikalni list inseratSudmarke. To so sicer redki pojavi, vendar bi se ne dogajali, ako bi se naši jugoslovanski tovariši bolj bavili z našimi razmerami. Sledil je na to referat tov. Z o r m a n a : o umetniški vzgoji. Glavne misli bi bile sledeče: Za umetniško vzgojo je treba skrbeti že v otroških letih. V to bi bila poklicana šola, da že pri otroka vzbuja estetski čut in zmisei za umetnost. To se, žalibog, no dogaja, ker manjka večkrat tudi učitelju 'umetniške izobrazbe. Naravno je torej, da slovenski dijak ne more biti umetniško globlje izobražen. Tudi naše ljudstvo ima malo ali nič umet* niškega čuta. Po njegovih sobah vise slike raznih fabriških produktov, ki nimajo zumet nosijo ničesar opraviti. Umetniški čut bo treba vzgojiti, kar je možno. Združijo se naj -v to vsi poklicani faktorji in naj posvetijo temu vprašanja vse svoje moči. Tudi v našem ljudstva moramo enkrat vzbuditi smisel za umetnost, ako hočemo biti res kulturen narod. V debati je predlagal starejšina Ribnik ar, naj bi se ustanovila nekaka zadruga, ki bi imela namen pospeševati umetnost in jo demokratizirati. •Odločno mu je nasprotoval tov. S m a 1 c. Umetnost je že sama na sebi nekaj aristo-kratičnega, se ne daja demokratizirati, najmanje pa potem zadrug. S tem je bil dnevni red iscrpljen. Radi pozne are se je čitanje resolucij preneslo na prihodnji dan t. j. nedeljo. * * Zvečer se je vršil v istih prostorih sta-rejšinski večer v proslave 40-Ietnice dunajske „Slovenije". Udeležilo se je večera veliko število starejšin, med temi državna in deželna poslanca Ivan Hribar in dr. O. R v b a f, nadalje deželni poslanci: dr. Oražen, dr. Svigelj, dr. Ivan Tavčar, dr. Triller, dr. Witfan (iz Radovljice) in dr. Kakovec (iz Štajerskega). Govorili so od strani starejšin: dr. Grošelj, dr. Kukovac, dr. Mole, dr. Rjbaf, dr. Tavčar in dr. Triller. >Od strani dijaštva so govorili t. t. Svor«, Broničko, Krivic, Hanzik in drugi. Ves večer je vladala najlepša animiranost in neprisiljena zabava. Došlo j6 več brzojavk, med temi ona čeških sveučil. profesorjev: Drtine, Foustke in Masarjka. Konec shoda. Nedeljski predpoludan je bil posvečen čitanja resolucij, iz katerih povzamemo sledeče: Dijaštva se priporoča trdno organizacijo ter temeljitost študg kulturnih, gospodarskih in političnih ved in delavskega vprašanja. Glede narodno-obrambenega vprašanja se Tako je bilo dan za dnevom, a nekega dne je bilo drugače. „Čitaj, Amanda!" Prebledela je in s trepetajočo roko prijela za pismo „---nevesta te čaka — pripravljeno — je vse. — Pridi nema doma---41 „Ah, kaj je to, Riccardo? Zakaj mi nisi prej povedal tega?" „Nisem mogel, nisem smeli Spustila je pismo in onemogla sedla na stol. — „Ne hodi, Riccardo, ne hodi !* „Moram 1" „Ali najino razmerje je bilo grešno" „Ah, Amanda, ne govori tega! Saj te tako ljubim!" „Kaj poreče mati? S čim se bovi preživljali? Izgine lepota iz obraza, Riccardo, izgine vse". „Pastim ti denar, kolikor ga tnkaj imam. Potem ti bom pošiljal. Amanda, odpustil" „Nesrečnež." In planila je skozi vrata s razdivjanim obupanim srcem. * * * „Le par centesimov sem dobila 1 Moj Bog J44 Za ječala je upognjena žena z otrokom v naročju na sredi Ponte Rossa. Svetiljke pri ograji so le slabo svetile. Malo pasantov je rilo. Šal je kdo mirne in jo pogledal zanič-jivo, brezbrižno. In čitala je v teh pogledih i „Sad greha--" ~ . * " ^ pozdravlja uitanovitev — obrambenoga društva „Branibor" in privatno ljudstvo štetje. Jugoslovansko vprašanje: Nar. rad. dijaštvo želi najožjih stikov med jugoslov. naprednim dijaštvom in poživlja eksekutivo radikalnega dijaštva, naj stopi v zvezo s hrvatskim dijaštvom, da se izvrše pripravljalna dela. Najodločneje protestira proti progajanju Srbov na Hrvatskem. V nadaljni resoluciji se zahteva takojšno ustanovitev : slovenskog vseučilišča in ustanovitev srednjih in ljudskih šol ter še posebej poživlja vse naše drž. poslance, naj vse svojesile zastavi j ovt o, da ae takoj podržavi Ciril-Metodova šola v Trstu. Nadalje se protestira proti preganjanju čeških manjšin na Nižje-avstrijskem. Čehi so še posebej vsprejeli resolucijo, v kateri izražajo svojo popolno solidarnost se zahtevami narodno^radikalnega dijaštva. Po soglasno vsprejetih resolucijah se je tov. predsednik spominjal žrtev Adamiča in Lundra in jima zaklical trikratni: Slava ! čemur so se zborovalci odzvali sto;e. Na to se je zahvalil vsem onim, ki so pripomogli k vspehu našega shoda, v prvi vrsti bratom Cehom, Srbom in Hrvatom, pripravljalnemu odboru, g. županu Hribarju, mestni občini ljubljanski, cenj. damama za mnogoštevilno udeležbo in vsem udeležencem. Zaklical je: Na svidenje na IV. nar. rad. shodu in zaključil zborovanje, nakar ao vsi udaleženci zapeli „Hej Slovani". * . Tekom svojega bivanja v Ljubljani so Čehi položili vence na Prešernov spomenik in na grob septembrskih žrtev. Darovali so tudi 200 kron za obrambeni sklad družbe sv. Cirila in Metoda. __F. P. Deželnozborske volitve na Goriškem. Dr. Pajer med agitatorji. Goriški deželni glavar dr. Alojzij Pajer je stopil med agitatorje l V ponedeljek se je vršil v Zagraju volilni shod, ki ga je otvoril deželni glavar Pajer, ki je bil izvoljen tudi predsednikom shoda. Rekel je med drugim, da je prišel med volilce zato, da F ar lani operejo letos sramotni madež, ki so prizadjali volilci lani Lahom s tem, da so izvolili v deželni zbor 6 klerik. posL Rekel je tudi, da nekdaj ni bilo treba sklicevati shodov, ker da je zadoščalo, da je on namignil iz Gorica io so bili izvoljeni oni poslanci, ki jih je on predlagal, danes pa da je drugače! (Kakor se vidi je mož sam izprevidel, da ne pojde vci s starim absolutizmom 1) Na to je povzel besedo deželni svetnik (torej deželni aradnik) dr. Pettarin in je obširno razlagal program stranke. Da bodo čitatelji vedeli, kaj misli Pajer vse storiti za Farlanijo (seveda s slovenskimi denarji), naj navedemo glavne točke lega programa. Najprej se bo pospeševala živinoreja ter zahtevalo podpor od države. Skoro vse stroške naj prevzame država ! Sklene se zakon o splošnem zavarovanju goveje živine z znižanimi premijami (deželni Statut pa predvidova zvišanje). Malim živinorejcem se bodo zidali hlevi in živinozdravni-ška poslovanja prevzame država (?) Poipeša- Zakrvavelo je njeao srce ob tem pegledu in kriknilo od bolesti. „Zakaj si me zapustil, Riccardo, zakaj ?" Premaknile ao se sence na moitu, zatrepetale. „Kje so tvoje obljube, vse saameče in oživljajoče ?" Jasno je lilo na mesto, a v njenem srcu strašna noč. Kakor bi segalo tisoč rok po njej, jo je tiščalo k ograji. Zahrepeneh je njeno srce, veliko a ranjeno, zahrepenelo je po njem, ki ga je ljnbilo z vsemi močmi. Bližali sta ae dve senci. „Ab kako krasne so Benetke ob takih večerih, Riccardo I" „Da, cara, preživel sem tu najlepše dni." In vztrepetala je žena ob tem glasu. „Je-li on?" „Prosim mal dar za bolnega otroka/ Medla luč je obsijala obraz moža ob strani krasne žene. „Kaj? Ti si tu? &:scardo? Da — ti sil" Vrgel jej je hitro par centesimov. „Pojdiva hitro, blazna je 1" Obstala je kakor okamenela. „Da, on je bil — Riccardo! Blazna sem 1 Pro-kJe-ti.* Pod mostom je hušknila gondole. Pogledal jo je gondoliere in zaklel. In zamolilo je morje žalostno pesem življenja. Zatrepetala je ta pesem, morda že tisočkrat, tja po njegovih valčkih, tiha in otožna. Stran II „EDINOST" St. 26C V TrstaJ dne 22. septembra 1009 rala se bode reja prešičev, čebelarstvo In reja kuncev. Preskrbi ae za krmo. (Kakor lani, ko bo imeli seno goriški fijakarji zastonjI) Odpravilo se bo konkurenco kmetijskih pri* del kov. (Najhujšo konkurenco dela pa ravno deželna kmetija v novi norišnici!) Povspeše* val se bo ekspert domačih vin (kakor lani z znauo vinsko prepovedjo I) Is deželne trtnice se bodo dajale trte po kopni ceni. (Te trte ni«o nikjer tako drage, kakor tam !) Podeljevala se bodo v večji meri brezobrestna posojila. (Štrekljev tozadevni predlog so ravno Lahi vedno pobijali 1) Obljublja se preprečevati ponarejanje vin, pospeševati kokošjerejo, svilogojstvo, čebelorejo. Vsej to z dovoljevanjem posebnih daril. Olajša se nasajenje murb in odpravljalo se bo razne bolezni na listju. Zavarovanje proti toči se vsprejme v deželno režijo. Ob sklepanju pogodb z zunanjimi državami se bo gledalo na koristi Fur-lanije. Izdela se poseben zakon za kolone, uravna se kanale, napravi se uzorne vrtove in polja; prirejale ae bodo agrarne konference (posebno pred volitvami!) V sladke vode se vrže neštevilo ribic, in . se bo skrbelo, da se pomnože ribe tudi v morju, posebno ob Građenu (ker so tam zmagali liberalci!) Ribičem se preskrbe dobre mreže, u&unove se ribarske zadruge in trgi. Grade-ž&nom se pridobi pravica za kopanje peska. Uravnajo se reke, potoki in hudourniki (kakor do sedaj vedno pri izlivu, namesto da bi začeli z delom ob izvirku !) Na spodnji Ssči se uredi plovba. V Gorici se uredi in pokrije Eoren (pokrivajo ga že 40 let!) Furlanske ceste se izboljšajo in razširijo. Vse plača država! Leseni mostovi se nadomestijo z železnimi. Proučevalo se bo gosto mrežo prog električnega tramvaja po Furlaniji. Sistemizi-rsio se bo plovne kanale v Gradežu, Pobijalo se bo pelagro in izda se deželni zdravstveni zakon (ki ga Slovenci v deželnem zboru že 30 let reklamirajo). Spopolni se zdravniška in živim>zdravniška služba. Sanirajo se dežel, fiaance (s tem, da se nastavi še par ducatov laških uradnikov!) Skrbelo se bo za delavce in obrtnike in za ekiport pridelkov. Delavci bodo imeli svoje zdrave hiše in na starost „oenzijon* ! Izposluje se dvoletna vojaška služba in čiito malo manevrov. Ljudstvu bodo na razpolago brezplačni tajniki (kakoršen je bil žid Lu?zatto, ki je ušel v Korful) Tako obrubu ;e ta program še sto in sto drugih stvari, katerih radi pomajkanja prostora ne bomo navajali. Naj povemo še, da postane Furla-nija (kakor je rekel Pajer) „Paradiso terre-streu. Bombig je rekel, da sovražniki groze deželi, ki bi jo radi osvojili do morja 1 Bes niemo še Čitali takih farbarij v agitacij ske s?rhe, kakor je ta program dela za Furla-ni;o ! Furlani morajo biti zelo naivni in potrpežljivi ljudje, da verujejo vsem tem prismoda-rijam! _ „Veleizdajniški proces" v Zagrebu. (151. dan razprave.) Zagreb, 20. IX. Na današnji razpravi je dobil besedo dr. P o p o v i 6, da izreče svoj obrambeni govor. Položaj brambe — je izvajal — nasproti obtežbi je lahek, ker velikosrbska propaganda sploh ne obstoja. Do leta 1908 je srbska takozvana propaganda odprta knjiga. Srbski politiki so odkrito izražali svoje nazore v srbskih listih, ki niso bili n.kdar zaplenjeni radi veleizdaje. Tekom 6 mesecev smo slišali nekoliko stotin prič, od katerih pa nismo p r a v niče s ar doznali. — Jedini Nastić je hotel prinesti nekaj „novega", kar se mu je pa popolnoma ponesrečilo. Druge priče so govorile, ali je ta ali oni obtožencev dober ali slab učitelj ; in kaj da oni umejo pod velikosrbsko propagandD, je najbolje razvidno iz tega, da so govorili, da Srbi kupujejo le pri Srbib, a učitelj Borojević da je poslanca Budiiavljevića — poljubili (Velika veselost). Vrhutega treba pri pričah upoštevati tudi njihovo politično uverjenje. Skoro ▼si pripadajo ekstremni hrvatski stranki, ki direktno propoveduje sovražtvo proti Srbom. Sicer pa je neuml]ivo, ako trde priče o nekoliko tisoč druzih ljudij, da niso Srbi. Tako je bilo tu iz okraja Vrginmost, ki šteje 21.500 Srbov, 49 prič, ki so trdile, da teh 21.500 ljudij niso nikdar imenovali Srbe, dočim ti poslednji sami trdijo o sebi ravno nasprotno. Saj je možno, da je ta ali oni v pijanosti zaklical kak „živio" na Srbijo, ali, kaj sledi iz tega? In če priče trdijo, da so vsi tako vsklikali, je to očividna neresnica, ki si jo moramo tolmačiti samo po „samosugeitqia prič« Državni pravdnik je stavljal obtožence v zvezo z revolucionarnimi članki v srbskih amerikanskih listih in kraljem Petrom in Sve-tozujem Pribičevićem. To ni prav. Kajti: 1) so to listi, ki jih Srbi iz kraljestva izdajajo v Ameriki; 2) je tam tudi hrvatskih listov, ki so „revolucionarni, 3) ni niti nobeden obtožencev niti kdo drugi od tu v zvezah x amerikanskimi Usti; 4) so oni listi pisali že dolgo poprej, nego je kralj Peter zasedel prestol in ko je Svetozar Pribičević Še — v šolo hodil; in 5) je Amerika končno svobodna država. Okraj Virginmost se označa kakor gnezdo »zarote", vendar ne more državni pravdnik podati nobenega drugega dokaza o velikosrb-ski propagandi, nego oni poljub Borojevićev in Badisavljevićev ter takozvani bojkot hrvatskih trgovcev. Nadaljevanje razprave ob 3. uri popo-ludne. _ Zahteve štajsrskih Slovencev. (Dopis odličnega it&jarskega rodoljuba.) Začel se je vnovič v časnikih razgovor o potrebah štajerskih Slovencev v narodnem obziru. Dotični spisi pravijo, da naštevajo samo nekatere nujnosti. Več jih naj našte-jejo drugi rrdoljubi. Naj torej sledi nekoliko opomb. 1. Oddelki namestništva, de žel. šolskega sveta, kmetijske dražbe in deželnega odbora so stara za hteva štajerskih Slovencev. Pridejati bi jim pa tudi bila delitev deželnega f i nančnega ravnateljstva in pomno-žitev finančnih konceptnih uradnikov za to liko, da bi se finančna stvari reševale prilično tako hitro, kakor sodniške. Kako in kedaj to spraviti pred deželni in državni zbor in vlado? Najboljši čas bo pač tedaj, ko se bodo na Češkem uitanovljala okrožja kakor upravni uradi in zastopi. Tedaj bo treba paziti, da ne nastane za volitev okrožnih za stopov tako neprimeren in neuspešen zakon, kakor je štajerski zakon za okrajne zastope Pozabiti se ne sme na vile sodišče v Ljubljani, pod katero naj pridejo vsi sodni okraji, v katerih stanujejo Slovenci; in na vseučilišče v Ljubljani. Gradec je Slovencem sovražen v vsakem obziru. Višemu sodišču tam delajo Nemci celo zapreke pri odvetniških in notarskih izpitih, ki bi se naj vršili tudi v slovenskem jeziku. Po ustanovitvi slovenskega uradovanja na sodiščih nima nemško više sodišče v Gradcu več pravice do obstanka. Slovanske vseučiliščnike pa preganjajo v Gradcu na vse možne načine, odtegujejo jim podpore, pobijajo okna na društvenih prostorih, sploh zadušujejo nastop Slovencev. To se je začelo tadi na Dunaji, kakor so poka zali dogodki v mensi akademični in ustanavljanje podpornih društev samo za Nemce pod patronanco ministra Marcheta in rektorja Exneria. Hočejo pač, da naj bi Slovenci ne pohajali visokih šol v Gradcu in na Dunaji. Zato Slovencem slovensko vseučilišče! 2. Slovensko uradovanje in slovenske uradnike za Slovence povsod. K temu bomo pa Slovenci tudi aami morali pripomoči s tem, da postavimo v vse stroke zadostno število slovenskih uradniških prirastnikov. Dosti imamo slovenskega naraščaja samo v pravniških poklicih. Premalo pa v političnem službovanju, v tehnični trgovski in rudarski stroki. Tudi učiteljev in profesorjev menda primanjknje za praktične stroke. Ako torej „Slovenčeva" stranka, ki je razprostrla zahteve štajerskih Slovencev na časnikarsko razpravo, poskrbi za vstop slovenskih uradniških kandidatov tudi v vse one stroke, v katerih jih ni dosti, pridobi si veliko zaslugo za napredek in okrepitev Slovencev. Za vzgo-jitev in nastanitev slovenskih uradnikov, tehnikov in višje izobraženih trgovcev pa se potrebuje mnogo denarnih podpor za-nje v dobi šolanja in še bolj v dobi neplačane vadbe. Ropot in krik sam ne pomaga. 3. Slovenske gimnazije, realke in meščanske šole ! Popolne slovenske gimnazije v Mariboru, Celju in Ptuju, spodnje gimnazije v Ljutomeru, Brežicah, Slovenski Bistrici I Zahteva tolikega števila gimnazij, dose-daj za potrebe v življenju v mnogem oziru neprimerno urejenih, posebno spodnjih gimnazij, zdi se nam premalo premišljena. Spodnja gimnazija je za bodočega zemljedeica, trgovca, obrtnika izgubljen čas in trud. Meščanskih, trgovskih, kmetijskih in obrtnih šol pač potrebujemo. Uka v takih rečeh, ki se rabijo v dejanskem življenja. Gimnazijcev imamo že brž preveč. Ako pa si hočemo priboriti potrebnih naprav, moramo proti vladi in narodnim nasprotni kom nastopati edini. Nehati mora poprej psovanje, za-sramavanje in zaničevanje drugače mislečih rojakov. Da ena naših strank pobija narodno in goipodarsko delovanje druge — to mora biti nemožno med nami. Izraževanje drugega mnenia mora postati dostojno; pretepaško pisanje po naših časnikih mora se ustaviti. 20. september 1909 je, ko to pišemo. Pred letom se je kazalo za kratek čas, kakor da bi prišli do sprave, ali vsaj do premirja med seboj. Danes smo razdvojeni bolj, nego lani. In borimo se med seboj tako grdo, da smo drugim narodom v za-smeh in še sami jim pripravljamo, da nas pokončajo 1 Ob obletnici lanskih dogodkov treba je, da si izprašamo politično vest t Poreče nam, da smrtno grešimo zoper krščansko ljubezen do bližnjega, da se kažemo svetu brez svetovne olike in izobrazbe! In to je, kar nas izključuje iz kulturnih narodov in nam vzdržuje nee poštovan je vlade in drugih narodov. Slovenskemu dijaštvu! Vprašanje slovanske vzajemnosti in zbliževanje slovanskih narodov na vseh poljih sodobne kulture jenjava težiti le na akade-mičnih govorih in pridobiva vedno bolj in bolj konkretno obliko. Spominjsjmo se le na reorganizacijo starega slovanskega programa, čaja in gesla; spominjajmo se na vseslovanski zboru. — Poslanec Wastian je vzkliknil: kongres v Pragi, ki je dokazal, da imajo vse Tedaj doživite viharjev ! Pri nas je nemški slovanske narodnosti v svoji sredi odlične jezik poslovni jezik ! — Posl. Korošec je za-može, ki jim je rešitev slovanskega vprašanja klieal: Mi zahtevamo naše narodne pravice, živijenski poklic; spominjajmo se nadalje še Med velikim nemirom zbornice je posl. vedno akutne wii«li na ustanovitev velike vse- VerstovŠek za vršil čitanje svoje interpelacije, slovanske razstave na Ruskem, kakor tudi na nakar je eden zapisnikarjev preči tal interpela-realni začetek gospodarskega stika in pro- cijo v nemškem jeziku. jektovanega vsesokolskega sleta v Petrograd ; V omenjeni interpelaciji so slovenski po-navdušen sprejem pa, ki se je priredil le-( slanci protestirali proti temu, da se je dne 6. tofioje leto češkim izletnikom v kraljevstvu junija 1909 povodom slavnosti 20-letnega Poljskem in v Galiciji ob priliki poseta1 obstanka „Sudmarke" v Gradcu okrasilo de-gospodarsko-industrijalne razstave v Censto- j želno hišo z zastavami, kar pomenja žaljenje chovi je najboljši predznak ožjega vzajemnega stika bratskih narodov češkega in poljskega, četudi za sedaj le na gospodarskem polju. — Vzajemni stik jugoslovanskih narodov izrazu je pa tako v političnem kakor tudi v narodnogospodarskem oziru vrsto konkretnih vspehov (Slovanska enota v drž. zboru, udeležba češkega kapitala pri gospodarskih organizacijah). Da pa bodo ti stiki trajni in čim blagodarnejši, zato mora skrbeti naraščaj vseh slovanskih narodnosti. Mlada generacija in dijaška inteligenca zamore postati najuspešnejša nositeljica teh vzvišenih stremljenj slovanske vzajemnosti na vseh poljih ljudske znanosti in dela. Nujni predpogoj vsemu temu pa je, da se bodoči nositelji slovanske misli medseboj poznajo, ter poznajo obenem gospodarske in kulturne razmere slovanskih narodnosti« Poset drugoslo-vanskih visokih šol in kolegijalni stiki slovanskega dijaštva na slovanskih univerzah so prve niti tesnejših vezi in vzajemnega sorod nega čustvovanja slovanskih narodov. Do sedaj so v znatno škodo celokupnosti poznali le posamezniki — in še to v izjemnih slučajih — iz autopsie ostale slovanske narodnosti, njih tugo in razmere. A vendar ni potrebno dolgo bivanje v slovanskih deželah, da odnesemo seboj pravi nazor o njih razmerah in se priučimo — kar je nnjen predpogoj slovanskih stikov — jeziku; znani so slučaji, da se je ožno naučiti v teku enega leta v Krakovu poljskega, a v Lvovu v isti dobi poljskega in maloruskega jezika« Pri organizovanih vzajemnih družabnih stikih je pa poleg tega lahko možno proučiti razmere naroda, med katerim živimo. Tak prijateljski stik narodov avstr. države in onih izven nje bi pomenil za poznejšo dobo stalno vez slovanskih narodov na podlagi osebno pridobljenih skušenj o razmerah in čutih slovanskih narodov v vele-pomembno korist celotnega Slovanstva. Poživljamo torej dijaštvo vseh slovanskih narodov na naše visoke šole v Prago in Brno, kjer bodo vsprejeti z odprtimi rokami, a pozi vi jemo obenem n»še dijaštvo, da bi v večji meri nego dosedaj posečalo drugoslovanske visoke šole ne-le v Lvovu in Krakovu, ampak tudi izven mej Avstrije [kakor so bile dosedaj v obilnem Številu obiskovane univerze v Nemčiji) v imenu slovanske solidarnosti. Za Slovansko narodno gospodarsko društvo na Dunaju: Dr. V a c 1 a v Š i 1 e n y, t. č. podpredsednik. Viharna seja štajerskega deželnega zbora. Gradec 21. Na današnji seji deželnega zbora je prišlo vsled neke v slovenskem jeziku uložene interpelacije katoliško-sloven-skib poslancev do hudih prizorov in velikega hrupa. Mod čitanjem obsežnih došlih ulog je deželni glavar gref Attems naznanil, da se nahaja med ulogami tudi interpelacija, sestavljena v slovenskem jeziku in da je dal isto prevesti na nemški jezik. Naprosil je interpe-lanta dr. Verstovška, naj prečita, če hoče, svojo slovensko interpelacijo, nakar bo dal nemški prevod pročitati po enem zapisciksr- tretjine prebivalcev Štajerske t. j. Slovencev. Interpelant je vprašal deželnega glavarja, če so bile zastave razvešene z njegovim znanjem in po njegovem nalogu in če je deželni glavar pripravljen, da v bodoče obljubi oziroma provzroči, da se take manifestacije v deželni hiši prepreči, ki direktno žalijo čut štajerskih Slovencev. Deželni glavar je takoj odgovoril na interpelacijo in rekel, da je bil od župana deželnega meita graškega naprošen, naj povodom omenjene dvajsetletnice razveii na deželni hiši zastave. Naglasil je, da s a ne more v tem razvešanju zastav videti nobene demonstracije proti slovenskemu prebivalstvu Štajerske in da kaj takega tadi ni nameraval. — Nemški poslanci so deželnega glavarja ponovno prekinili s pohvalnimi klici in so na zvršetku njegova izvajanja vsprejeli s velikim aplavzom. — Potem je zbornica prešla na dnevni red. Prihodnja seja Jutri. Madjarske zahteve In cesar. Neki madjarski list priobčuje o zadnji VTekerlovi avdijenci pred cesarjem, da se je cesar izrazil, da mu je bil stavljen predlog, naj privoli v neke reforme diplomatičnega zastopstva in gotove narodne koncesije v armadi; potem da so Madjari za aneksijo in izredne kredite. Wekerle da je odgovoril, da brez samostojne banke ne pojde, na kar da je rekel vladar: Dragi jW e k e r 1 e, vi veste, da ne morem drugače delati, ker sem tudi avstrijski cesar. Veleizdaja t Trentlnu? V Trentinu nadaljujejo hišne preiskave in aretacije. V Tridentu samem vlada silno razburjenje. Delavci nameravajo proglasiti generalni štrajk v znak protesta proti političnim proganjanjem. _ Grška kraljevska dvojica. Vsi členi grške kraljevske rodbine so odpotovali v inozemstvo. Na Grškem jo ostal samo kralj Jurij. Ako ne varajo via znamenja, pobegne v kratkem tudi on. Dnevne vesti. Imenovanja v pravosodni službi. Svetnik višega sodišča v Trstu Simon L e 11 i c h, ki ima naslov in značaj dvornega svetnika, je imenovan dvornim svetnikom, viši državni pravdnik v Trstu dr. Karol Chersich, ki ima naslov in značaj dvornega svetnika, je imenovan dvornim svetnikom, svetnik deželnega sodišča v Gorici, Matija R u t a r, ki ima naslov in značaj svetnika višega deželnega sodišSa, je imenovan svetnikom višega deželnega sodišča. Vsi trije ostanejo na svojih dosedanjih mestih. Imenovanje notarjev. Minister za pravosodje je imenoval za notarja notarijika kandidata Ivana Ifancicba v Trstu za Črei in (Jahanja Petrisa pl. Herrenstein v Pazinu za Erk. V sinočnjl seji mestnega sveta je bilo prečitanih najpreje več memorijalov. Potem se je oglasil za besedo dr. Pincherle, ki je predlagal dnevni red (ordine di giorno) v katerem se protestira proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Ta dnevni red in razloge je pobijal dr. Slavik. Pittoni je očital objms strankama narodno nestrpnost, se izrekel proti Pincherlejevemu dnevnemu redu, ter predlagal resolucijo, s katero se obsoja vlado, ker je storila tozadevni ukrep brez sporazumljenja obeh narodnosti. Obenem predlaga, naj municipalni odbor tržaški prevzame inicijativo za sestavo komisije iz zastopoikov obeh narodnosti, da bi se doseglo sporazumi jenje glede vseh narodnostnih in kulturnih spornih vprašan;. Obema predgovornikoma je odgovarjal dr. Mrach. Njemu in Pittoniju zopet dr. Ryb«ir, ki je poklical razgrajajočo galerijo energično k redu. p„„oT Zon»š„nnl P*ce »i i" bSe PriTOlieDie Ita"JaD0T ZS "01e W « AKem. kulto^potrebe pincherli.ja z je ?!.fU, d. le. portopanje vrteče »J« b-| gUlo^i^ija^ko.libPeralne Teiioe .prejet. - jev. — Dr. VerstovŠek se je izjavil pripravnim, da sam prečita slovensko sestavljeno interpe lacijo, izjavil je pa v imenu svojih klubovih tovarišev, da ne bodo vedno sami čitali svojih interpelacij, češ, da je to stvar zapisnikarjev in ne poslancev. (Klici pri Slovencih: Tako jel Protestni klici pri Nemcih.) Posl. VerstovŠek je še naglašal, da je slovenski jezik drugi dež. jezik in da se ga mora zato uvaževati tudi v deželnem zboru. Prosil je deželnega glavarja, naj skrbi za to, da se v bodoče ta stvar uredi. (Pohvala pri Slovencih. Hrup in protestni klici pri Nemcih.) Posl. VerstovŠek je nato pričel čitati interpelacijo v slovenskem jeziku. Na klopeh nemških poslancev je takoj nastal velik nemir in ponovno smejanje. Slovenski poslanci so proti temu protestirali in zahtevali od dežel« glavarja, naj napravi mir. Deželni glavar je ... .. .----- pUgte let Kolikor .e tl^m" £ tanju te interpelacije v ^ »crpaob«* v.»keg. iocidente oeveioi doe.oi Wurmbrandtom uložena slovenska interpela-, rec1, . _ . _ aoomft ... cija, ki so jo interpelantje sami prečitali in' Natančneje poročilo prinesemo jutn. ■o jo potem zapisnikarji zbornice priobčili. To so vam mejnarodnl socijalisti 1 Prc- zbornici s nemškem prevodu. — Prosil je jeli smo: poslance, naj se drža tudi danes tozadevnega V nedeljo večer se je v prenapolnjenih postopanja, vozovih isterske železnice vozilo z velike na- PosL VrstovŠek je potem nadaljeval v rodne slavnosti v Dekanih na stotine tržaških čitanju interpelacije ali takoj so ga nemiki Slovencev. poslanci zopet prekinili z mej klici in smehom.1 V nekem vozu je seđela šestorica iz Ko-— Nastal je velik hrup, ko je posL Kukovec pra v Milje vozečih se iz šivalnih obrazov — (slov. liberalec) zaklical Nemcem: Se boste kakor so se sami „ponosno* nazivali — soci- slonečega na čutu in teoriji modernega zna-1 že morali privaditi slovenskemu jeziku v dež. jalnih demokratov. T Tista i dsie 22. septembra 1909 »EDINOST« 5t. 2«6 Stran TM Kakor hitro so te psevdo „ internacij o-calne" duše aliiale, da se Slovenci z živio-klici poslavljajo od DekanSanov, so takoj začeli na vse grlo kričati ono izzivalno pesem „skladatelja" Vincija „Harameo" s katero se goni „grde" Slovence v Solkan, ker „Gto-rizia benedetta, tatto tutto e taljen". Neki navzoči slovenski možak, je izzi* vače vprašal, je-li bil kedo njih že kedaj v Gorici in se prepričal o italijanstvu ? 1 A iz* zivači niso dali odgovora na to, temveč so se začeli prav surovo pridušati, da oni so proti nacijonalni politiki in da se bore proti vladi in proti kapitalizmu. „Torej, ako ste res socijalisti^ zakaj pa nas tako grdo provocirate s takimi žaljivkami, zakaj se ne vedete pošteno, kakor se ima ? I" je vprašal družbo drug slovenski gospod. Na to so začeli zaporedoma trditi, da to ni nobeno izzivanje, sicer da sc pa oni Itali-jani in kakor taki-selpotegujeio za italijanstvo Mili, Trsta, Gorice i. t. d. Eden isrivačev je pričel na to deklamirati neko anarhistično peEem, kjer je rečeno da je bilo pod Franoozi kosila in večerje, pod Habiburžani da ni ne tega in ne onega. Ko so internacijonalni anarhistični izzi-vači v Miljah izstopili, so naprej vozečim se Slovencem kazali — roge ! Res, lepo vzgojuie; nadvse nscijonalno vstrpljiva, človekoljubna in vse narode (?!) ljubeča socijalna demokracija avofe sodruge I Sreča je bila rei za te provokaterje, da so sa nahajali mej mirnimi in trezmini ljudmi, kar drugače bi znali odnesti na svojih glarah — zasluženo plačilo. C. kr. policija in slovenščina, Včeraj je prejel g. dr. Brnčić, kakor podpredsednik „Delavskega podpornega društva" neko nemško vabilo, da se ima ob tej in tej uri predstaviti na policiji. Dr. Brnčić se je javil na oddelku, kamor je bil pozvan, a je takoj odločno proteitiral proti temu, da so mu poslali nemško vabilo. Dotični uradnik se je opravičeval, da ne umeje slovenski. Dr. Brnčić mu je odvrnil, da uradnik, ki ne ameje slovenski, sploh ni sposoben za službovanje v Trstu. Uradnik — menda koncepist Brodsky — se je ponovno opravičeval ter prosil dra. Brnčića, naj vzame vsaj privatno na znanje to, kar mu ima povedati. Dr. Brnčić je odvrnil, da je sicer pripravljen privatno razgovarjati v ka-teremsibilo jeziku, ali službeno noče govoriti drngače nego slovenski; na to je obrnil uradniku hrbet in odšel. Priznavamo, da na policiji ne morejo poznati narodnosti vsakega Človeka, ali „Delavsko podporno društvo" je notorično slovensko društvo in dr. Brnčić je istotako notorično znan Slovenec, oziroma Hrvat, kar je pri nas isto. Zato moramo grajati najodločneje, da so si upali poslati dru. Brnčiću nemško vabilo. G. ravn. Manussi naj izvoli vzeti na znanje, da z uradniki, ki ne znajo našega jezika, se ne moremo zadovoljevati, tndi če slučajno notijo — poljsko ime. Slovenski govoriti se ne sme! Kakor nam poročajo, se postajenačelnik v Rocolu upa braniti podrejenemu osoblju govoriti med 3eboj slovenski! Ato je to rei, prosimo dotičnike, ki so tlišaii take prepovedi, naj nam stvar opišejo s&taniko, da potem vkrenemo potrebno proti dctifnemu zagrižeccu. Poštnimi vežbeniki so imenovani abitnri-ject trgovske akademije Ivan Kersovani in sledeči abiturijenti srednjih šol: Fran Pettok, Jast Gh«rsel,2 Ivan Koller, Enil GoljevŠček, Matevž Žužič, Mihael Valenčič, Blaž Ukušič in Andrej Dnša. 200X'000. Za Ciril Metodov obrambeni skiad so se zopet priglasili naslednji: 367. Akademično fir. društvo „Sava* ; 368. Sku-pioa naprednih dijakov; 369. P. M. uradnik v Ljubljani; 370. Omizje „Giista" v Barkov-jah; 371. Gornje gradsko učiteljsko družbo ; 372. Pikel Ivanka, Gorica ; 373. Dr. Krautova Anica. Kamnik; 374. Valenčič Iran, Trnovo; 375, Češki akademiki povodom III. nar. ud. dij. shoda v Ljubljani; 376- Koašek-Apatova rodbina, — Trojane — Vransko; 377. „Učiteljsko društvo tolminskega okr&;aa ; 378. Podruž. družbe sv. Cir. in M. v Kozjem, Slovenskim trgovcem je razposlal odbor „Trgovsko-izobraževainega druStva" sledečo tkrcžnico: Kakor Vam je že gotovo znano, se trudi naše društvo da prihodnjim trgovcem preskrbi kolikor možno priložnost, da se priuče potrebnih znanosti, da bodo mogli napredovati i a tadi v vedi konkurirati s trgovci drugih n&rcdaosti. V ta namem je odprlo društvo že pred leti nekako trgovsko šolo. Enako drugim letom se bo poučeralo tudi letos v dveh oddelkih. V prvem oddelku se bodo poučevali predmeti ljudske Šole: slovensko spisje, računstvo, zemljepis, zgodovina, prirodopis, prirodoslovje in lepopis. V drugem oddelku se bo pa poučavalo trgovsko-obrtno spisje, knjigovodstvo in ma-uično pravo. Zavedni trgovci, apeliramo na Vas, da storite svojo dolžnost kakor namestniki sta-rišev, ter da svoje vajence in pomočnike upišete, oziroma, da jih kakor skrbni gospodarji nagovarjate, da se vsi vpišejo v to šolo. S tein, da se nauče kaj koristnega in potrebnega, jim daste kapital, ki ga ne morejo uikd&r izgubiti, Vam pa bodo hvaležni sami in ž njimi ves slovenski narod, ker jim na ta način pripomorete do boljše bodočnosti, narodu pa daste bistrih, delavnih in značajnih mož. Opozarjamo Vas, da se prične pouk s 1. oktobrom in da je Že skrajni čas. da se vsak vpiše v šolo in sioer pri blagajničarju v „Tr-govsko-obrtni zadrugi" med uradnimi urami. Prva Jugoslovanska dirka, ki jo priredi tukajino kol. društvo „Balkan" v nedeljo dne 96. t, m. ob progi Ljubljana—Opčina oblju-buje izpasti prav krasno. Zanimanje za to dirko ne vlada le v športnih, ampak tndi v ostalih narodnih krogih. I slasti je naše „športmane" razveselil prihod hrvatskih dirkačev Rutznerja in Menige, ki sta povsodi na dobrem glasu, in s katerimi bodo tekmovali poleg ostalih Hrvatov tudi slovenski kolesarji. Prihod dirkačev na cilj bo gotovo takoj po 9. uri zjutraj, kjer jih vsprejme fanfara T. k. d. „Balkan", jurija poleg mnogih kolesarjev in tudi drug 9 občinstvo. Popoludne ob 3. uri bo v „Narodnem Domu" pri sv. Ivanu velika vrtna veselica, kjer se razdele dirkačem nagrade. Na veselici sodelujeta iz posebne prijaznosti pevska zbora „Čitalnica" pri sv. Jakobu ter „Vrdelskega Sokola". Svirala bo domača godba. Opozarjamo že danes naše občinstvo, naj prihiti mnogoštevilno pozdravit zmagalce prve jugoslovanske dirke ! —x— „Kmetijska družba za Trat in okolico" odda na rejo dva para prašičev plemen j ako v; en par v zgornjo, drugi pa v spodnjo okolico. Kedor bi želel jih sprejeti na rejo in ima za to primerne pro*tore, naj se oglasi v družbini pisarni ulica Galatti 12. II. od 10.—11. ure predpoludne, kjer poizve dotične pogoje. Slovanska knjigarna In papirnica Josip* a Gorenjec v Trstu, ul. Valdirivo 40 je založila opravilne zapisnike (protokole za ekshi-biranje) za urade in društva in to v slovenskem jeziku, kar do sedaj še nismo imeli. Protokoli se doba vezani v koiigo s 150, 120, 100 ali 80 listi format 25/40. Na zahtevo se postreže tudi s knjigo z več ali manj listi, kakor s 150 oziroma 80 listi. — Naši slavni uradi in društva naj vporabljajo sedaj izključno slovenske tiskovine, da bođemo tudi o tem neodvisni od naših nasprotnikov. Imenovana trgovina ima tudi v zalegi Sle vensko nratiko za leto 1910 po 24 vinarjev. — Prepodajalci dobe tudi primeren popust. Vsa naročila na omenjene tiskovine in pratiko sprejema slovanska knjigarna iu papirnica Josip-a Gorenjec v Trstu, ul. Valdirivo 40. _ Tržaška mala kronika. Ranjeni vsled eksplozije šrapnela. „ Trije delavci fivrdke Weiss & Freitag so v partiji stare šare, izvirajoče iz Llojd. arsenala, našli nabito granato in nabit šrapnel. Eden izmed delavcev je bil tako nepreviden, da je hotel izprazniti Šrapnel z dletom io kladivom. Strelivo se je razpočilo ob veliki detonaciji. Vsi trije delavci so bili več ali manj težko ranjeni, zlasti na očeh. Umrl med vožnjo. — L1oydov patnik „Trieste", ki je pred rčerajšnjem zvečer pri-piul sem iz Indije, je imel med vožnjo slučaj smrti v ladiji. Umrl je v Rudečem morju ladij ni pek Iran Fabisn, star 51 let, iz Štanjela radi samozastrupljenia z alkokolom. Po pomorskem običaju so truplo pogreznili v morje. Uiom. Predvčerajšnjem zvečer je bil izvršen ulom v stanovanje gospe Amalije Petrič v ul. Valdirivo št. 12. Neznani lopovi so iz silema odprtih Skrinj vkradli gotovine K 840, razne vrednostne stvari in vložno knjigo za 10. K. Oellkl kinematograf HTl^tTTiT^T? Tž TRST - ulica Belvedere 19 - TRST Od srede 22. do petka 24. septembra 1900: Ob mesečnem evitn, fantastična slika. Kmetje, drama. Dva osla, komično. Zaključna slika, komično. Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot. - Otroci in vojaki 10 stot. TRST, ul. M Cavaoa 2 m 'Cement - Portland I „SAIiON A" I Družbe „SPALATO" Anonimno deln. druStvo eementa Portland SALONA. letni prolzrodi: 1B.000 «nžon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK Leogi Feir, M :: Pisarna :: I Zaloga Cementa ul. Carradori 16 Riva Grumula 2 Telefon 605. Telefon 23-30 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■ .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. • Postrežba točna is na don. Dr. ft Zdhorsky ■■■ Trst unco Tom Manta ----IL nadstropje . . ORDINUJE od 10. -11: pred. In od 3. - 4. pop. Odprla se le u ulici vinc. Belimi 13 (zraven novega so. Antona) : zaloga mannf. blaga: DE ANGELI & KEBER (PREJ AfiEHTi PRI TURDKI SERAF1H1) Preskrbljena je z bogato Izbero perila, pletenin, blaga za ženske obleke, čipk, raznih potrebščin, kakor tudi drobnih predmetov po Jako zmernih cenah. Postrežba točna. Motorje 0 Motorje najboljšega sistema, železne blagajne, stavb, potrebščine mline in stikalnice za grozdje in. sadje in vso drugo že-Ieznino dobavlja == po najnižjih cenah ===== M slovenska trgo X*TJ CPTTPTr1 & vina z železnino f A. O i U IT JLVd£3i V LJUBLJANI — Marije Terezije cesta 1 — v LJUBLJANI Čudovito nizko cone s-s a dvokolec, šivalnih strejev, vtakavrst-alh gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo i**S^m Batjelu, Gorica Stolna ulica 3—4. Prodaja tudi na obroke. - Ceniki franke. JJ u GIUSEPPE TABOURET inžener In pooblaščeni civilni geometer Trst, ulica degli Armeni 16 sprejema izdelovanje načrtov in delitve zemljišč, kakor tudi likvidacije, cenitve, nadzorovanja in oddaje del kakor tudi proračune. ■ — m Objava. Vsled stalne preselitve na jug se prod* lepa enonadstropna Vila v prijaznem zdraviliškem kraju spodnje štajerske 2 minute od kolodvora, pod zelo ugodnimi pogoji. V vili se nahaja 12 večji del opremljenih sob, 2 kuhinji, velika klet (pripravna za vinsko trgovino) dalje lep iepotični, senčni, sadni in zelenjadni vrt, izvirna voda na dveh krajih. — Vsako natančn^še pojasnilo pri lastniku Alojzij Kratijo, Vila, Oa-roia, T.iW trg, Spodnje Štajersko. !!!! Ugodna ponudba !!!! Za Tirol, Fredarlsko, Gorsjeavstrljsko, Bolnograiko, Štajersko, Koroško, Primorsko, Boao^ in Hero. je avstr. patent „Umetni Marmor Karalyt" (1909) ie za oddati. - Ta proizvod je najboljši nadomestek "za najfinejše vrste naravnega mf&moija in je posebno pripraven za stenske obloge, vloge pri pohištvu, namizne plošče itcL - Iščemo zastopnike za omenjene dežele. :—: Uzorci na razpolaganje. :::: tvoraioa umetnega kamenja LJTJBLJA5A : Dunajska oesta. ZAJEC & HORN ai| I|1 ms 1 j SI ij iiii ■11 lis lili Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio) Podpisani naznanjam slavnemu občinstva, da squ) uklipil dobrOZliailO tTgOViflO gospoda O. Hutter-ja. ■ ■ ■ Ta trgovina je krasno opremljena in vedno preskrbljena se vsakovrstnim KJE* svežim in prekajenim svinjskim mesom. Dobe se vsakovrstne delikatese in posebno za turiste razne konserve, kakor gulaš, sardine, goska, zajec, srna in vsake vrste divjačina itd.; najfinejši sir, kakor gorgonzola, emen-thater, llptauer, holandski in ovčji sir; izvrstni salami: ogrski in furlanski; GRAŠKE In PRASKE gnjati; dunajske in kranjske klobase: najboljša slanina (ipeh) in pristna svinjska mast.— Vsaki dan bodo zaklani najboljše vrste praliči in se bo torej lahko postreglo s prve vrste rebrci, If^iSStT Posebno priporoča izvrstni buffet, kjer se dobe vedno gorka in mrzla jedila, vedno sveže DREHERJEVO PIVO in razni naj fin. likerji. Poleg tega imam na razpolago vsake vrste vina : to so od vipavske vinarske zadruge : Risling, zelen, burgundeo in navadna vina. Ob enem Imam podpisani zastopstvo omenjenih vin za Trst in okolico. Nadalje držim prve vrste istoka, dalmatinska vina in KRAŠKI TERAN. Bogata zalsga buteljk domačega In tujega pridelka. — Postrežba točna in na zahtevo na dom. Krčmarjem, hotelirjem in drugim razprodajalcem ■ primerno znižane in zmerne cene. Za obilen obisk se priporoča ESNEST PEOAN. Stran IV EDINOST" St. 266 V Trstu, dne 22. septembra 1909 RESTAURACIJA PASSEOIO BAN?' ANDREA St. 36 Toči Izvrstno piv«, vino I. vrste. Dobra kuhinja. Velika dvorana in posebna P E«fffnnfi lastnik gostil, soba za društva .\ 1- LljUVtl .. „ALLA STELLA". ■BaMHBHBBBBiBI^B MU AliTlCHl CflHPI ELISI":: TRH HBE Padel v kanal. Desetletni Ernest Magržč, stanuioč na Verdeli šf, 1008, je včeraj zjutraj tik »rbske cerkve padel v kanal. Nek mornar ga je spravil iz vode. Fant se ni nič poškodoval. Junak noža aretiran. V Korminn je bil predrčeraj&njem aretiran postreiček Ivan Grillo, ki je, kakor smo poročali nedavno z ncžem težko ranil delavca Karla Berto-letti. Koledar In vreme. — Danes: Mavricij muč, — Jutri: Tekla dev. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne H- 24.° C. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: lepo, večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. V začetku lepo, potem motno. _ Društvene vesti. Telovadno društvo TRŽAŠKI SOKOL v Trstu Naraščaj ima prvo telovadno uro v sredo 22. t. m. H tej telovadbi se labko vpišejo dečki in deklice od 4 do 12 oziroma 14 leta in sicer se vpisujejo dečki v sredo ob 3 uri, deklice pa ob 4 in pol v telovadnici. Tržafika gledališča : POLITEAMA ROSSETTI. Danes odmor. Jutri opera „Wertheru. — Prihodnji četrtek se vprizori Catalanijevo opero wWalJy"t Nar. delav. organizacija. priredi v nedeljo dne 26. septembra t. I. ob 10. uri predpoludoe v prostorih „Narodnega doma" v Trstu Velik shod delavcev c. Itr. javnih skladišč. Dnevni red: „Gibanje v prosti Inki in stališče N. D. O. Tovariši! Važnost dnevnega reda je naj boljša vspodbuja 1 Dolžnost vsakega delavca je, da pride na ta shod. * * * Konsumna zadruga v ulici Miramar 9, te ne more otvoriti radi raznih zaprek, danes 22. t. m. Otvoritev iate se prenese na jutri v četrtek. * * * Za jutri v četrtek 23 septembra t. 1. ob 3 uri zvečer so vabljeni vsi odborniki in 2aupniki Lloydovega arsenala, tehničnega zavoda in d Javnice sv. Marka na zelo važen sestanek. Naj nihče ne manjka. * * * Včeraj zvečer so imeli tovariši skupin Llcjdovega arsenala, tehničnega zavoda in delavnice sv. Marka, sestanek, na katerem ■e je sklenilo prirediti dne 26. t. m, veliko veselico s vinsko trgatvijo v prostorih „Kon-snmnega društva v Bojanu. Tovariši I agitirajte za to delavskv stalnost 1 Vspored te veselice priobčimo jutri I Darovi. — Za možko podružnico družbe sv. Cir. j in Metoda v Trstu je nabrala o priliki po-' roke gospice Tonice G rum z gosp. Jos. £dler v nedeljo dne 19 t. m. gospica Kristina Grmu K 12,77. Novoporočencema želimo obilo sreče, gospici nabirateljici pa obilo posnemovalk in posnemovalcev I Denar brani uprava. _ Vesti iz Goriške. x Elektrotehnični tečaj v Goriei je skončal v soboto. Obiskovalo ga je 20 slušateljev z dobrim vspehom. z Nezgoda. V Tolminu zaposleni delavec Jurij Hhuioka z Beke je bil pripeljan v tak. bolnišnico radi težkih poškodeb, ki mu jih je povzročil hlod, ki se je bil odtrgal od neke zgradbe in padel nanj. Vesti iz Istre, Nenrlk Sienkiewicz, zn*ni poljski pisatelj, je dospel v zdravilišče v Lovrani. Zasebna učttniea v Kopru. Iz Kopra ĆC9 39. 9.: SvVte%Jfo učiteljišče te preseli v Gorico. S e v o (i & p r e in i n o i n j i m tudi slovenska v a ti n i ca. N-^i rodoljubi so žo dclga leta promiS:jeva.i, kako bi ludi po odhoda učitsljišča ohranili nnii deci učilnico ? ! Državne oblast; imajo že več let dotično prošnjo; ni pn upanja, da bo v kratkem rešena. Istotako se nimamo ničesar nadejati od strani dežele v tem prg-edu. Ostaja nam še samopomoč. Od tajništva obeh družeb sv. Cirila in M toča ima g. Ahtik že precej ugodne oigovcre. Na temelju teh in glede na že izvršen odhod učiteljišča je po n&sretu g. dra. Obrneta povabil koparske očete na sestanek dne 18. t. m. Gosp. dr. Č e r n e je slikal naše šolske razmere ter je naglafial, kake šanse imamo za pridobljenje slovenske učilnice in kaj bi kazalo ukreniti! G, A h t i k je .navedel, da ima že 2 leti vpisanih kakih 120 otrok slovenskih roditeljev, mej tem, ko je drugih okolu 80 otrok, ki jih on ni zapisal, prijavljenih naravnost službenim potom državnim oblastim, ker so očetje v službi v kaznilnici. Število dece je torej ogromno. Ker so tudi drugi pogoji precej ugodni, pcdpora obeh družeb sv. O. in M., podpora posojilnice in izdatna podpora rodoljubov vstga okraja (na kar upamo), bilo bi možno, da takoj vstanovimo zasebno učilnico. Nad 60 zbranih očetov se je soglasno izjavilo, da želijo tako učilnico, ter da so pripravljeni po skromnih močeh se žrtvovati, da se uresniči ta plemenita namera. V izvršenje tega je bil izvoljen poseben odbor. Naši možje so se razšli v gorečem navdušenju, zahtevajoči takojšno otvoritev učilnicp. Upamo torej, da nam bo v kratkem možno vpisati svojo deco v slovensko šole. Delo vodi do vspeha 1 MALI OGLASI je raiunajo po 3 siot. besedo; mastno besede se ratunajo enkrat »ei pristojbina stane 40 Plača se takoj.