Političen list za slovenski narod. Po pttStl prejeman Tel J 4: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. T adaialstraeiji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Štev. si. V Ljubljani, v soboto 10. aprila 1886. Letnik XIV. 4E= Državni zbor. Z Dunaja, 9. aprila. Zatiranje Nemcev, ali kali? Včerajšnja seja državnega zbora je bila burnejši, kakor ktera koli dosedaj. Vzrok silnemu viharju bil je Gregrov govor, v kterem je govornik dokazoval, da so tožbe o zatiranju Nemcev na Oeskem ničeve in s trte zvite V boljše pojasnilo treba je vediti, da je v pri-četku letošnjega zborovanja poslanec Plener zbornici izročil neko peticijo, v kteri se trgovska in obrtna kamora v Hebu na Oeskem pritožuje, da so pri oddajanji poštarskih služb v nemško - čeških okrajih prezirali nemške prosilce in od 1. aprila 1885 sim 17 takih služb oddali češkim poštarjem. Ko je bilo o tej peticiji govorjenje v budgetnem odseku, so se nemški poslanci stresali od groze nad silno krivico, ki se godi nemškemu narodu, in še poslanec Lienbaeher je rekel, da taki dogodki silno neprijeten vtis delajo ne samo na vsakega Nemca, ampak sploh na vsakega Avstrijanca. Večina budgetnega odseka je pritrdila temu, da tako ravnanje ne bi bilo pravilno, ter je zahtevala, naj se reč natančno preiskuje. Pa Plener iu tovariši so se upirali taki preiskavi, češ, trgovska in obrtna zbornica je javen urad, kteremu se mora verjeti, ne da bi se še le zaukazala posebna preiskava, in budgetni odsek je res pritrdil resoluciji, v kteri se vladi priporoča, da naj odpravi zapreke, ki se kažejo pri oddajanji poštarskih služb v čisto nemških krajih na Češkem. Gregr je pa včeraj v zbornici dokazoval, da je vse izmišljeno in zlagano, kar se nahaja v omenjeni peticiji Hebske kamore. Pozvedoval je o tej zadevi natančneje in zvedel, da so bile vse službe oddane pred 1. aprilom 1885, nektere že pred mnogimi leti od liberalnih gospodov ministrov. Štirnajst dotičnih poštarjev naštel je z imeni in povedal od kdaj že opravljajo službo, samo o treh ni mogel zvedeti natančnejih reči, pa je z njimi gotovo ravno taka, kakor z drugimi štirnajsterimi. Gregr je pa tudi omenjal, zakaj Nemci ne marajo čeških poštarjev, ker se namreč nečejo vdeleže-vati veliko-nemških burk, ker nečejo zahajati v družine, ki se kinčaio le s plavicami in pruskimi zastavami, kjer na stenah ni videti druge podobe, kakor podobe nemškega cesarja in njegovega kanclerja Bismarka! Silen vriš je vstal pri teh besedah po zbornici; levičarji so na ves glas ugovarjali, desničarji pa so ploskali in opominjali k miru. Gregr je tudi omenjal, da bi bili Nemcem najbolj všeč uradniki, kakoršen je okrajni glavar Theumer, ki je pri neki pojedini napil dr. Knotzu kot najvrlejšemu, naj-zvestejšemu in najhrabrejšemu boritelju za pravice Nemcev na Češkem. Knotz pa je napil okrajnemu glavarju kot edinemu uradniku, ki cesarskemu namestniku ne liže pet. Levičarji so Gregru klicali, da je to ovaduštvo, pa po pravici jim je ugovarjal, da to ni ovaduštvo, ker je reč popisana v nekem javnem listu, ki ga je Gregr v zbornici čital. Skoraj pri vsakem stavku so levičarji ugovarjali in sikali, kar so jim pomagali tudi poslušalci na galeriji; poslanci na desnici so opominjali k miru in od predsednika zahtevali, da naj galerije izprazne ali vsaj posvari, pa dr. Smolka je mirno stal na svojem mestu, ne zmenivši se za šunder in vriš. Enkrat samkrat je segei vmes, pa ne da bi bii zdiv- jane levičarje posvaril, ampak da je govornika opomnil naj ostane pri stvari. Čez vse silen vriš in ropot, sikanje in ugovarjanje pa je nastalo v zbornici in galeriji, ko je Gregr sklepal svoj govor, rekši, da nemški gospodje bolehajo za fiksno idejo (da ni vse redno v možganih), ali pa, da se poslužujejo orožja, kterega bi ne smel noben pošten mož rabiti tudi proti svojemu najhujšemu sovražniku ne, namreč goljufije iu laži! Za Gregrom je govoril voditelj kupčijskega ministerstva baron Pusswald, ter potrdil, kar je Gregr povedal zastran omenjenih poštarjev, in ravno to potrdil je tudi sekcijski načelnik Dewez, ki je s Pusswaldom vred dokazoval, da se je pri oddajanji služb gledalo edino le na zmožnosti in na število službenih let. Moč vseh teh dokazov bila je tako silna, da si Plener, ki je zadnji govoril, ni več upal trditi, da bi se bila pri oddajanji poštnih služb Nemcem krivica godila in je moral marveč pripoznati, da peticija Hebske kamore pretiruje, vendar pa je pel staro pesem, da se Nemcem na češkem huda godi. Večina državnega zbora pa ni hotla verjeti besedam Plenerjevim, in je to tudi dejansko pokazala, ker je zavrgla pri glasovanji od budgetnega odseka nasve-tovano resolucijo. Pri tako burnih sejah nikdar ni brez žaljivih besed in osebnih napadov, zarad kterih predsednik govornike opominja in kara. Taka je bila tudi včeraj; Gregr bil je od predsednika posvarjen zarad koneč-nih besed njegova govora. Kose je Strache oglasil k stvarnemu popravku in Gregra imenoval denun-cijanta (ovaduha), bil je zarad tega pokregan od g. predsednika. Galerija je ploskala, ko je Strache Gregru očital, da je ovaduh in nepoboljšljiv psovalec nemškega naroda, pa za galerijo bil je g. predsednik slep in gluh. Še strastneje kakor Strache razsajal je Knotz, ki je stvarno popravljal, da Theumer njemu ni tako napil, kakor je trdil Gregr, in da se tudi njegova Knotzeva napitnica ni tako glasila. Pri tej priliki je Knotz Gregru očital, da se on poslužuje laži in zvijač, da se vede surovo, kakor mačke in opice, da se je drznil lažnjivo, perfidno in surovo govoriti o njem (Knotzu) itd. Predsednik je zarad teh izrazov Knotza poklical k redu, ko je pa še dalje vdrihal z osobnimi psovkami, vzel mu je besedo. Pa dr. Knotz je tudi potem še razsajal, rekši, da se češka malo-pridnost ne dd izbrisati, za kar je bil od predsednika v pričetku današnje seje zopet pokregan. Železnice. Pri železničnem oddelku bilo je zopet vpisanih več govornikov, izmed kterih sta Tonner in Spaček priporočala moravsko-česko počrezno, Pfeifer pa dolenjsko železnico. Njegov govor Vam pošljem po stenografičnem zapisniku; sicer ga je pa obširno objavil tudi že današnji „VaterIand". Okoli 4. uri popoludne je predsednik sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal za danes, ker sta sinoči zborovala davkarski odsek pa večina borznega odseka. V današnji seji govoril je dr. Herbst, pa ne o železnicah, ampak o obrtnijski postavi, posveče-vanji nedelj, vžitninskem davku itd. Ko bi si bil kdo drug zlasti kak poslanec na desnici kaj tacega pod-stopil, bi mu bil predsednik takoj odvzel besedo; Herbstu pa je bilo vse dovoljeno, in vsi klici, da naj ostane pri stvari, da so na vrsti železnice, ne pa obrtna postava, "bili so zastonj. Finančni minister in generalni železniški vodja sta odgovarjala Herbstu, čigar današnje razprave pa res niso zaslužile nobenega odgovora. Okoli ene ure popoludne bil je proračun kupčijskega ministerstva dovršen in se je pričela razprava o proračunu poljedeljskega ministerstva, pri kterem je oglašena cela vrsta govornikov. V sedanji seji bo dognana samo splošnja obranava, in se bode pričela nadrobna razprava še le v prihodnji seji, ki bo menda danes zvečer iu pri kteri bode priporočal Pfeifer kmetijsko in vino- pa sadjerejsko šolo na Dolenjskem. Med tem, ko je govoril poročevalec o zadnjem oddelku kupčijskega ministerstva, nastal je v zbornici šunder; poslancu Kronawettru je namreč slabo prišlo in so ga nesli iz zbornice v neko postransko sobo, kjer se je pa hitro zopet zavedel. Tudi bolezen g. Božidara Raiča se je začela boljšati. Govor g1, posl. Šukljeja v 47. seji državnega zbora dne 7. aprila pri razpravi o finančni postavi za I. 1886. Slavni zbor! Gospod, ki je neposredno pred menoj govoril, me je oprostil potrebe, ka polemi-zujem ž njim. Pojdem toraj kar k jedru (in medias res) v ta namen, zarad česar sem sem oglasil k besedi. Storil sem to iz namena, da opozarjam slavni zbor in slavno vlado na nedostatke, ki se nahajajo po sedanji politiki pri železnicah nadrobno (specijelno) za mojo ožjo domovino, za kranjsko deželo. Ti ne-dostatki so dvojni, iz ene strani, kar se tiče tarifa, po drugi strani pa izvirajo iz tega, ker je zeleznična mreža silo nepopolna in pomanjkljiva po naši deželi. Prvo vprašanje hočem opustiti; zadosti mi je, da priporočim slavni vladi, naj se blagovoljno ozira na pritožbo, ktero je navedel kranjski deželni zbor v letošnji (minuli) sesiji. Iz tega bode sprevidla, da se mora pomagati v tem oziru, da se mora nekaj zgoditi za odpravo zlegov in napak, ki izvirajo iz tarifa, ker sicer so pridelki naše dežele vničeni. Kažem samo na to, da n. pr. trgovina z lesom ne more tekmovati z ono iz Galicije uprav zarad tega, ker je voznina za les iz Galicije v Trst nižja, kakor za naš les, dasiravno smo tako rekoč pred Tržaškimi vrati. Prestopim toraj k drugemu vprašanju in kažem samo na to, da je velik del naše domovine, naj-rodovitnejši in plodnejši, Dolenjski, prišel v tako nevtajljivo stisko samo zarad tega, ker nima do dandanes nobene železnične zveze, ker je odločen in odtrgan od svetovnega prometa. Ako prisiljen na to pridem, da govorim o načrtu dolenjske železnice, mi nikakor ne pride na misel, da bi slavnemu zboru pripovedoval, kako je to vprašanje blodilo, kakor pravi Odisej, brezvspešno in zaman že 20 let. Le nekaj malega omenim. Ko bi na Kranjskem obletnico hotli obhajati po sedaj navadnem načinu, tako bi zastopstvo kranjske dežele letos lahko obhajalo dvajseto obletnico tega dneva, v kterem se je prvikrat projekt dolenjske železnice — bilo je to leta 1866 — pretresal in priporočal. Nekaj let je bilo videti, kakor da bode vendar nekaj iz te stvari. Bilo je to 13. marca 1869, ko je tedanji trgovinski minister pl. Plener predfci$ ter zagovarjal v tej slavni zbornici načrt postav^, kako se ima popolniti avstrijska železnična mreža. i . • or- -i x 4-i Med železnicami, ki se imajo po tem postavnem načrtu najprej graditi, se je navedla tudi dolenjska železnica in kakor mislim, je med vsemi navedenimi črtami edina, ki čaka izdelovanja do današnjega dne. Znano je, da je bil ta vladni predlog 29. aprila tistega leta umaknjen z ožirom na sklep sesije, ki je takoj nastopil. A kljubu temu je vendar tedanje ministerstvo z dopisom dne 8. junija istega leta št. 9251 objavilo kranjskemu deželnemu odboru, da vendar ostaja pri svojem projektu, ter hoče izpeljati dolenjsko železnico. Leta 1872 so to progo tehniško-vojaško pregledali. Prišlo pa je leto 1873, prineslo je gospodarski polom in ž njim nagli konec narodno-gospodarskega napredka, toliko po notranje gnjilih in sleparskih podvzetij se je razbilo, ž njim pa so tudi ta opravičen, popolnoma zdrav projekt dolenjske železnice živega zagrebli. Vsi poskusi oživeti ga, bili so zaman. Zaman so bile resolucije kranjskega deželnega zbora, zaman je bilo mnogo peticij, Ktere so stavile razne občine in posamezni vdeleževalci slavni vladi in državnemu zastopstvu, zaman deputacije, ki so šle do najvišega dvora; še danes nimamo dejanske (de faeto) železnične zveze, napoteni smo na občila, o kterih moram trditi, da niso na čast omikanemu občinstvu devetnajstega veka. Projekt se je spravil v tir toliko, da se je sedaj osuoval konsorcij, da se zvrše tehniška v prvo potrebna dela, in da je kranjski deželni zbor dal v to s vrh o 5000 gld. S pomočjo slavne vlade, kteri hvaležno priznamo, je bil projekt dovršen, pregledalo se je vse, gre še za poglavitno stvar: za izpeljavo. Mimogrede moram se vrniti do vprašanja, koliko se je v gospodarskem oziru deželi na škodo bilo zarad tega silno žalostnega dejanstva, da nismo imeli dosihmal železnice na Dolenjskem. Po zemljepisni legi bi mogli misliti, da more biti trgovinski promet, vzlasti na kranjskem Dolenjskem v živem cvetji. Ker kraj leži na križem-potji dveh narodnih cesta, od kterih ena pridša od severja peljd k bregovom Adrije, druga pa vodi iz zahoda v dežele balkanskega poluotoka. Naravno bi morala tukaj kupčija cveteti, ali spodvezane so ji, rekel bi, umetno žile življenja. V velikem trikotu med Savo, Kolpo in Notranjsko Reko ni je železne ceste. Vozijo se po cestah, ktere so grajene po silno priprostem kameralnem (državnem gospodarstvu o prihodkih) načelu prejšnjega stoletja nikakor niso speljane po dolih, marveč naravnost čez hrib in dol peljejo. Tako pride, da so dejansko izpahnjene iz svetovnega prometa. To pa naravno vpliva na vse pridelke. Kmetijsko gospodarstvo se ne more razviti, ker pridelovalec ne najde tržišča za pridelek. Nič ga ne mika, da bi zemljo bolje obdeloval, ker mu to ne prinaša koristi. Z našim vinom gre na primer isto tako. Zgubili smo tržišča, ktere smo imeli prejšnja desetletja, odkar ste Hrvaška in Istra odprti trgovini po železnicah. Se celo Ljubljanski vinotrgovec bi si dvakrat premislil, preden bi šel na Dolenjsko po vino, da bi se dal mučiti osebo po potu, a blago razpostavil nevarnostim pri Drevažanji. Pač je naravno, da tudi pridelovalec vina, ker pada cena zemljišči, ne misli na zboljšanje in na razumnejše pridelovanje. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 10. aprila. Notranje dežele. Dalmacija je že zopet brei cesarskega namestnika, kterega je še le nedavno dobila. Baron Cornaro se je v službi prehladil in je zarad tega zbolel in umrl. Naslednik mu je general Blažekovič o kterem se nekaj čuje, da ga bo menda cesar tudi za civilnega guvernerja imenoval, ter še nadalje ostane ondi vojaška in civilna n&jvišja oblast v eni roki združena. So nekteri, ki trdijo, da bi bilo sedaj, odkar imamo Bosno in Hercegovino v svojih rokah, za Dalmacijo bolje, če bi se združena oblast razdelila in bi se ji imenoval poseben civilni guverner. Posebno se državni poslanci nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi obe oblasti še dalje združeni ostali. No, morajo že svoje vzroke imeti. Ako sd na dosedanje delovanje dalmatinskih guvernerjev oziroma moramo le priznati, da so če prav vojaki, vendar-le dobro gospodarili tudi na civilnem administrativnem polji. Dalmacija izvestno ni manj z Lahi naseljena kakor Istra in Primorje in vendar oadi irredenta nima v primeri z Istro nobene oblasti, pač pa svoje pravice; naj bi v Trst dali za guvernerja vojaka, kmalo bi ('tožbe e prevladi irredente vtihnile. Ali nam bo dal sedanji državni zloov lemetsko pšitavoj zarad ktere je bilo po celem cesarstvu že toliko posvetovalnih zborovanj, pri kterih so ugibali, kaj naj bi se sklenilo, da bi se ožuljenemu kmetu vsaj nekoliko kViško pomagalo. Pri nas, kakor tudi drugod je tista enketa sklenila več toček, po kterih bi se dala> pomoč dobiti. Vse te točke stekle so se skupaj v poljedelskem ministerstvu, kjer so napravili iz njih splošen skupni načrt, ki uaj bi bil za vse dežele obširne Avstrije veljaven. Ministerstvo je na to dotični predlog izročilo državnemu zboru, ob enem so se pa zaslišale gosposke in kmetijska društva ter drugi razumniki po raznih pokrajinah, ter so svoje mnenje izrazili na posebnih polah. Pri primerjanji teh se je pokazalo, da ima vsaka pokrajina naše države svoje lastne potrebe, ki so čisto drugačne od sosednih in bi toraj splošno veljavna kmetiška postava o srednjih kmetskih domovin tu koristila, tam pa zopet mnogo škode delala. Iz vsega tega sledi, da se mora večina v državnem zboru z vso silo za to pognati, da se agrarna postava prepusti področju deželnih zborov, kjer se bo v vsaki pokrajini tako sklenila, kakor bo dotični deželi bolj na korist. In to je poglavitna reč, kajti postava ima v prvi vrsti namen kmetu pomagati. Zato jo pa le tak dobro naredijti zamore, kteri ve, kje da kmeta najbolj čevelj žuli. če postava tega ne bo dosegla, potem je tudi treba ni, kajti mrtvih postav imamo že tako ali tako preveč na papirji. Tukaj mora priti kaj živega, nekaj ojstrega, ki bo gnjilo meso iz načetega telesa kmetskih posestev popolnoma iztrebilo. Za kaj tacega je pa le vsak deželni zbor zmožen. Nismo se motili včeraj, ko smo rekli, da predlog nemškega kluba o preosnovi tiskovne postave ni za nič. Prav to misel nahajamo danes tudi po druzih listih izraženo. Kar je listov, ki imajo sučutje s sedanjo večino državnega zbora, vsi ga obsojajo, ker le preveč na vseh straneh iz njega gleda, kaj da nemški klub z njim namerava. Foregger je v imenu nemškega kluba pobijal spri-denost današnjega časnikarstva! Ali ni to živa ironija, da se mož, ki je iskren prijatelj tistega časnikarstva v Avstriji, ktero bi moralo zarad spride-nosti in podkupljivosti najtežjo vest imeti, če bi sploh še kaj vesti imelo, sedaj oglasi in proti spri-denosti pridiguje? Pristaši „D. Ztg.", ki imajo med vsemi avstrijskimi časniki zvonec, kar se tiče pod» kupljivosti, se drznejo o časnikarski spridenosti govoriti! Vse to je tako prozorno, da konečna osodo Foreggerjevega predloga ne bo druga, nego papirni koš ali pa zaprte miznica kakega poslanca, kjer ga bodo do druzega leta ohranili, če se namreč do tlej naša tiskovna postava že na kak način ne bo predelala. Ob letu ga bodo pa zopet privlekli na dan, kakor to delajo sedaj že tri leta zaporedoma s predlogom o upeljavi nemščine za državni jezik. Razloček bo le ta, da ga bode drugo leto mesto Foreggerja predlagal morda redakter Strache ali dr. Pickert, med tem bodo nemško-liberalni listi kljubu temu Še prav pridno denar jemali za „Tekst-einschaltunge". Vnanje države. Med Avstrijo in Rumunijo bode letos trgovinska pogodba potekla in se Rumuncem nič kaj ne mudi, da bi zopet prej ko prej jo sklenili, ker dobro vedo, da se bode morala Avstro-Ogerska v prvi vrsti pobrigati za sklepanje nove pogodbe, če jo bo hotla imeti. Se preden se bode pa trgovinska pogodba sklenila, zahtevajo Rumunci, da se uravnajo živino-zdravniške točke glede goveje kuge med Ogersko in Rumunijo. Rumunci se namreč pritožujejo, da so jim Madjari v najnovejšem času grozno nagajali z govejo kugo. Kedar se je Madjarom poljubilo, pa so državno mejo uvaževanju rumunske govedi zaprli in so jo tako dolgo zaprto držali, dokler se jim je bilo konkurence bati od one strani. To bi Rumunci v bodočnosti radi odpravili. Kar pa Rumuncem še bolj pogum podžiga, da se nekako preširno na Avstro-Ogersko ozirajo, češ, Vi se morate prvi k nam potruditi, če hočete imeti trgovinsko pogodbo, na podlagi ktere bodete poceni našo živino in naše poljske pridelke dobivali, je francoski in angleški kapital, kteri se jim menda ponuja, če hočejo, da jim v dveh letih kapitalisti ustanovijo toliko obrtnih zavodov in toliko tovarn, da bodo lahko vse doma izdelovali, kar sedaj iz Avstro-Ogerske naročajo. Da je tukaj več baharije, kakor pa resnice, razvidi se že takoj na prvi pogled in si pravi politikarji v Ru-muniji tudi prav nič ne prikrivajo, da bi bila za fije' velika nesreča, če bi se avstro-ogersko-rumunska trgovinska pogodba ne ponovila ob pravem času, kajti med obljubo tovarne ustanoviti in taistih izdelke tudi že imeti je navadno silen presledek. Preganjanje Slovanov se je Nemcem že vtepati jelo doma in na tujem. Na tujem jim izgone Poljakov povračujejo s tem, da Rusija laganja Nemce iz njenih iztočnih pokrajin; kar jih bode pa ostalo, silila jih bo, da se porušijo. Posebno so pa v najnovejšem času jeli ruski časniki prav pogosto in v ojstrih člankih kazati na nevarnost, ki Rusiji proti od nemške strani s tem, da je vedno več Nemcev naseljenih po ruskih mejnih pokrajinah, ter od ruske vlade zahtevajo, dat naj pravočasne? ftaj proti temu vkreue. Vlada si dobrega svčta ni c&Ia dvakrat ponavljati, temveč je takoj, pri korenini začela in Nemeem vsako stalno naselovaaje po obmejnih pokrajinah naravnost prepovedala. S- tem je pa zopet pri nemških Berolinskih listih ogenj v strehi, ki polni svete jeze pišejo, da je naselovanje nemškega kapitala in nemške inteligence Rasom 1& na korist. Skoda se pri tem te nemški obrtmiji in nemškemu poljedeljstvu dela, ker se dotični kapital in dotična delavna moč na tujem porabi za konkurenco nemški' industriji. Na Nemškem jim menda po pisavi Berolinskih listov soditi, tudi že čisto navadnih poljskih in tovarniških delavcev primanjkuje, kar bode na zmožnost konkurence zopet jako vplivalo. Tu se pa Nemcem ravno prav godi. Kaj pa jim je bilo treba izganjati Poljake, ki so jim poljsko delo za majhen denar radi opravljali. Od druge strani se jim pa ti izgoni tudi še na ta način vtepajo, da so se poljaški Slovaai zarotili nobenega pridelka in nobenega blaga, ki ga lahko drugod dobe, ne več iz Nemškega naročiti. V Galicijo in na Rusko-Poljsko je bil izvoz nemških pridelkov in industrijalnih izdelkov jako živahen in vse to je sedaj prenehalo. To pa ni še vse. Izgnani delavci so prijeli vsi za delo v svoji uovi domovini v Galiciji iu na Ruskem in bodo s tem konkurenco Nemčiji nasproti le pomnožili. Tako je! Vsaka krivica se večinoma že na tem svetu maščuje. Kdo je kriv, da se sme Grška celemu svetu vstavljati? Po nazorih „lColn. Ztg." nihče drugi nego Rusija in ruske spletke na Balkanu. Rusija je po nazorih tega lista svoje rovanje in podpiho-vanje po celenvj BjaJkanji. h krati pričela. Grkom je namreč obljubila, 'da če prav se bodo ruski vojni parniki demonstracije v Sudski luki vdeležili, vendar proti Grškej ne bodo streljali. Da je to Grkom zadosti zatišja, je očividno, zato so pa tudi taki, kakor nobeden in se za glas skupne Evrope nič več ne zmenijo, enako tudi ne za ukaze turškega sultana. Bolgarom pa Rusija sedaj zato tako polena pod noge meče, da bi ostali Balkanski Slovani sprevideli, da brez ruske pomoči nič ne morejo, z Rusijo v zvezi dalo bi se pa vse doseči. Posebno pa naj bi si to Srbi dobro zapomnili, ki sedaj svojega izveličanja od Avstrije pričakujejo Za nje je ni pomoči, kakor pri Rusih in to še le potem, če se avstrijskemu vplivu odpovedo in se Rusom popolnoma zaupajo. Nekaj tacega se po Srbiji tudi že čuti in se bodo jeli polagoma odmikati avstrijskemu vplivu. Prišel bo čas, modruje „Kol. Ztg." dalje, ko bode Avstrija daleč od Belega grada premišljevala neumnost svojega poslanca Khevenhtillerja. Avstrija namreč bi morala vedeti, da ji Rusija Srbije ne bo nikdar prepustila. O tem se grot Kalnoky lahko prepriča, če prebere tisto diplomatično pismo, ruskega ministra Giersa, ki ga je prejel v prvih dneh meseca dec. 1. 1885. Dalje „Kol. Ztg." Rusiji očita, da si hoče zasesti Bolgarijo in da hoče pregnati kneza Aleksandra, ker misli na ta način popraviti politične kozle, ki jih je v poslednjem času v svoji orijentski politiki napravila. Da Rusi na tak napad ne bodo molčali, se pač samo ob sebi razume. Odgovor bode pač jako zanimiv. V Londonu je 8. t. m. Gladstone predložil v parlamentu irsko postavo in jo priporočal v tri ure trajajočem govoru. Odkar parlament stoji, ni še bilo toliko ljudstva tam zbranega, Izvzemši en sam časopis „Daily News" so vsi časopisi zoper Glad-stoneta. Prihodnjemu irskemu parlamentu se ima izročiti kontrola nad vso upravo na Irskem, privzemši pravosodje, davkarstvo in pobiranje davkov je poglaviten zadržaj tega nasveta. Volitve na Španjskem so dokočane. kakor je že telegram povedal in so za kraljico Kristino jako ugodne, kajti zmaga je na strani ministerstva Sagastovega, ktero je kraljici udano. Prijatelji ministerstva dobili so veliko večino sedežev v državnem zboru, če tudi ne tolikošeje. kakoršnje so pričakovali. Nadjali so namreč 325 sedežev, a dobili so jih le 310, kar pa tudi popolnoma zadostuje, da bodo lahko vladali. Volitev je bila jako živahna, kar je zanesljivo znamenje krepke opozicije, kajti le tam, kjer je opozicija močna, opazuje se tudi živahnost pri volitvah. Dokaz temu letošnje dopolnilne volitve v Ljubljani, pri kterih ni bilo opozicije, zato pa tudi živahnosti ne. V Madridu so izvolili 6 rai-nisterijelnih poslancev z 2600 do 3000 glasovi; republikanski prvak Salmeron je dobil 1193 glasov in jeden konservativec 1124. Trije drugi republikanci so dobili skupaj 400 glasov. Znamenito je pri vsem to, da ima republikanska ideja ravno v glavnem mestu Madridu tolikanj zaslombe. Izmed znanih polikarjev so zopet voljeni Castelar, Ca-novas, M arto s in general Lop e z Domiuguez. Meseca maja snidejo se korteži (parlament) in njihovo prvo delo bo, da proglase Alfonzu XII. naslednika. Izvirni dopisi. Iz Gorice, 8. aprila. Da so se "naši šodeželani, kterih škili večina čez mejo, prenaglili, ko so proglasili našo Gorico, avstrijsko Nico, kot laško mesto, kaže nam izmed mnogih vzrokov ta, da so imena goriških prebivalcev večinoma slovenska ali vsaj slo- venskega debla. Dasi se nekteri trudijo svoje slovensko ime v italijanskega (se ve, da le po obliki) spremeniti, ne morejo vendar zabraniti, da bi ime ne ohranilo svojega prvotenega pomena in znaka. Vsak izobražen človek mi pritrdi, da je tako počenjanje brezvestno in trapasto pa tudi razžaljivo. Saj mi Slovenci se nismo niti za časa nenarodnih šol v tem obziru tako pregrešili, kakor naši sosedje; a tudi ne trpimo, da bi se z našimi imeni tako ravnalo, kakor dela neka živalica z mehom. Koliko povodov in razlogov svoje nevolje imamo, kažejo nam slednja (a to niso vsa), ktera se čitajo po uličnih zidovih nad prodajalnicami. Komu hočemo pripisovati to krivdo, ali nevednim trgovcem, večidel slovenskim, ali pa slikarjem, bolje mazačem, kteri so predlanskem po ukazu viših oblastnij, da mora zapisati vsak trgovec svoj priimek nad svojimi vrati, delali z imeni le po svoje. Veliko takih trgovcev se mi je pritožilo, da so se njih imena proti njih želji in ukazu kvarila in pačila. Toraj ad rem; pa le objektivno, ker tako, kakor sledi, čital sem in si pravilno prepisal o dani priložnosti: Fiegel, Pallik, Pallich, Cargnel, Sierk, Bressan, Bisiach, Bisiak, Breschiak, Oaus, Lusnig, Fonn, Muravitz, Muraviz, Cociancig, Coppag, Seitz, Brancovig, Cumar, Pausic, Stanig, Comel, Makutz, Macuz, Pussig, De-Blas, Michelus, Culot, Macovitz, Jamschek, Bresausig, Stepanzig, Podbersig, Gregorig, Sbogar, Bresigar, Perincig, Truschnovitz, Baudas, Castelliz, Vidig, Miserit, Vollerig, Presern (sicl), Urbansig, Riavitz, Drascich, Repig, Meiar, Filippig, Kassutta, Grusovin, Sauli, Rosanz, Gregorig, Gerne, Malnig, Michellitsch, Lazzar, Strechel, Caffo (Kafol), Rea (Reja), Bergbinz, Jellencig, Gorkig, Braida, Lip-pizer, Pauletig, Braunitzer, Česciutti, Battig, Battiggi, Dussa (Duša), Goriup, Peressel, Celoucig, Sillich, Plesnitzer, Vidng, Branovig, Cossar, Mosettig, Periz, Cernitz, Kranc, Mateusig, Taucer, Matteuz, Paulin, Sussmel, Qualig, Pirz, Zuzig, Mervitz, Marussig, Juch, Pogatschnig, Struchel, Bratus, Musig, Zei, Gabrieusig, Gaberschich, Novig, Oblesciak, Kaffau in drugi. Pri tej priložnosti nisem krstnih imen v poštev vzel. A toliko bodi mi pripuščeno opomniti, da se imena ne krajšajo, kakor n. pr. Area, Jio, Aio, Fce, marveč tako, da se zapiše prvi zlog s slednjim so-glasnikom, n. pr. Ant. Mart. Štef. itd. Ker se pa v italijauskem jeziku končujejo krstna imena, kakor vsi drugi samostalniki zmirom na kak samoglasnik, prilagajo toraj k začetni črki samo končnico, da le ima ime italijanski značaj. Če se že po tem pravilu ne morejo krajšati imena, bodisi zarad pičlega prostora, ali zarad estetike in simetrije, zadostuje tudi sama začetna črka (pri krstnih imenih namreč). Ali žalibog take nepravilnosti se ne nahajajo samo pri nas, ampak tudi drugje in morda celo tam pri vas, sredi slovenskega svetil Komor je toraj draga čast svojega imena, naj ga vsaj pravilno piše in izgovarja in naj navedneže v tem obziru poduči in k temu naganja, da delajo očitno svojemu imenu čast in spoštovanje. Kdor svoj priimek pači, ruši svojo čast in veljavo. Oe je ime nemško, naj se piše nemško, Če italijansko, piše naj se italijansko, in če je ime slovensko, pišimo ga slovensko. Toraj tudi v tem obziru: Vsakemu svoje. Ker se v našem mestu slovenski jezik slabo spoštuje, rekel bi v vseh krogih prezira, bi človek mislil, da bi bil skoraj trdno prepričan, da so Lahi v svojem jeziku trdni in drugim narodnostim v izgled. A temu ni tako. Tu ne govorim o znanji to-skanščine posameznih (se ve da le peščice, ktera je je zmožna), ampak le čuditi se moram, kako morejo biti prilepljeni javni plakati po ulicah v taki italijanščini, da se človeku kar gnjusi. In ta javna naznanila pridejo iz magistrata, kteri strogo pazi, da se vse le v italijanščini objavlja, ker slovenščine ne more trpeti. Večkrat je videti, kako naznanilo poleg italijanskega jezika tudi v nemščini in celo v .francoščini, a slovenski mu je barbarski jezik; stavjm, da bi magistrat kaj naznanil rajše v kitajščini, kakor pa v slovenščini. Da spoznate, kako so italijanski jezik tukaj goji, razvija in rabi (povdarjam italijanski jezik, kajti mesto občuje večinoma v brezveljavni furlanščini), evo Vam prepisan plakat: „Duraute el Mercato se sende ogne Pezzo a soldi 7 alla Piazza grande in Caso sendi due de 16—23 Marceo."— če razumite to klasično italijanščino, ste pa že nekaj vredni. Nad tem naznanilom se je spodtikal celo laški časnik „L' Ecco" v št. 22. 1. I., kteri je še dostavljal, kar prestavim: „Če se malo sprehajaš po naših ulicah, naletiš na štacune „dei inanisscalchi"; od tu zamoreš kreniti k „orlogiajo#f ali tudi, če ti bolj ugaja, v gostilno „A11 Tritmftfnte", ali „AI Boscheto", kjer dobiš „del buon vinno" ali „del!a ribbola del Collio", da si pomočiš grlo grenko „del Tabako, ali Tabaco, ali Tobaco in dei cigari". Če se hočeš med nami stalno naseliti, obrni se „alla corte di S. Illario" ali drugam in dobiš „dove si afitanno stanze con mobilie, o seuza". Če ti je mraz, stopi v šta-cuno „di manifature, dove si acetta qualanque com-missione e si vende anche al ingrosso, tutto a prezzi mittissimi". Če imaš ptiča, kupi si „degli uovi di formica fresci" itd. Kakor je videti, glede ortografičnih in jezikovnih biserov je Gorica bogata. Srečni smo meščani, da dobimo v kratkem učiteljsko stolico za italijanski jezik. Ali prihodnji profesor iz Abruzzov mora seboj vzeti par „štrigljev", ker jeden mu ne bo zadostoval. Kaj ne, da znajo v Gorici prav dobro z motovilom (matiko) streljati? Zdaj pa naj sodi vsak sam, kakošen jezik v Gorici vlada. Videant consules! Od Pohorja, 7. aprila. (Podporna družba.) Danes bomo malo stanov našli, kteri bi se ne zbirali v korist posameznim udom svojim. Samopomoč, to je tako rekoč postalo geslo današnjega časa. Duhovniki Lavantinske škofije so že v svojem času ustanovili „družbo za doslužence", kedaj se je začela, ne vem, to pa znam, da se je pred dvanajst-letjem omladila pod imeuom „družbe duhovnikov Lavantinske škofije". Če primerjaš oba imena, boš se prepričal na prvi pogled, da si je družba s prenovljenjem zdatno razširila svoj delokrog, s tem pa tudi privabila večje število podpornikov. Odbor je te dni razposlal račun za leto 1885 Iz istega se vidi, da jo društvo imelo premoženja 48-423 gld. Število udov je narastlo za 10, tako jih sedaj 261. Od teh jih je podporo sprejelo 34 v skupnem znesku 2403 gld., in sicer 10 po 100 gld., 6 po 80 gld., 4 po 70 gld., 3 po 60 gld., 1 pa 50 gld., ostala desetorica je dobila skupno 413 gld., iz ustanove Nj. Prevzvišenost kneza in škofa. Ravnokar omenjena ustanova ima svoj prvotni namen: podpirati doslužene profesorje bogoslovja, kteri bi ob času onemoglosti dobivali le po 210 gld. iz zaklada verozakonskega. Toda v naši vladikovini še tega nismo doživeli, ker se vsaki profesor pri prvi priložnosti umakne iz učilišča bodi si med vrsto kanonikov ali na deželo med župnike. „Te profesorje naj bi vzporedili z onimi po gimnazijah", piše na str. 22 učenjak Slovenec na graškem vseučilišči v svoji knjigi pod pod naslovom: „Zur Reform der theologischen Studieu in Oesterreich. Graz, 1873." Dopisnik še iz „izvestja" naj pristavi, da se je lani začela staviti društvena hiša na Dobrni in „da je upanje, da bode do meseca junija letošnjega za-vsema dogotovljena". Nedavno je neki stari deficijent v nekem čeho-slovanskem dnevniku objavil, da že dobiva plačilo na podlagi nove postave, ki je „kongruo" povzvišala. On sedaj namesto letnih 210 gld., dobiva 225 gld., vsled tega tudi na mesec pride nekoliko krajcarjev več, kakor v prejšnjih letih. Priložil je prošnjo, naj bi to naznanilo blagovoljno priobčili še drugi časniki. Vrstice prebravši sem jaz, zanašaje se, gospod vrednik, na Vašo postrežljivost, sklenil, da Vas ob prvi priložnosti opozorim na prošnjo starega defici-jenta, onemoglega duhovnika. Te skrbi se pa lahko znebim ravno danes, ko sporočam o skraja imenovanem podpornem društvu. Domače novice. 98 as (Občili zbor trgovinskega podpornega društva) bode jutri dopoludne ob 11. uri v mestni dvorani na rotovži. Na dnevnem redu je: a) letno sporočilo; b) sporočilo pregledovalcev računov; c) predlog ravnateljstva, da se dva prava člana imenujeta častnima članoma; d) Izvolitev revezijskega komiteja za 1.886, ki bo obstal iz treh računskih revidentov in dveh namestnikov; e) vsakojaki predlogi društvenikov. (Umrl je) danes v Mariborski bolnišnici železniški uradnik, g. Viljem Lukeš, ki je nedavno na Pragarskem po nesreči pod vlak prišel, in mu je taisti nogo stri, ktero so mu zdravniki odrezali. Ranjki je služboval poprej v Zalogu in na Rakeku, in je bil povsod prav priljubljen. Danes opoludne zapel mu je v Ljubljani mrtvaški zvon, kajti Lukeš je rojen Ljubljančan. - — (Gospod poslanec Raič), kteremu se je že na bolje obrnilo, je dne 9. februvarija 1827 rojen pri svetem Tomažu, to je sosednja fara Ljutomeru. Duhovnik je od dne 31. julija 1850. Kaplanoval je v Ljutomeru, potem bil profesor na gimnaziji v Mariboru, sedaj je župnik pri sv. Barbari v Halozah, južno od Ptuja. (Vabilo na XXI. redni veliki zbor „Matice Slovenske") v sredo 28. aprila 1886. 1. ob 4. uri popoludne v dvorani Ljubljanske čitalnice. Vrsta razpravam: 1. Prvosednikov ogovor. — 2. Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od l.jan. do 31. dec. 1885.1. — 3. Volitev treh društvenikov, kterim je v zmislu § 9. a. društvenih pravil presojati in potrjevati odborove letne račune o novčnem gospodarstvu. — 4. Proračun za 1. 1887.*) — 5. Dopolnilna volitev odbornikov. — Po § 12. društveuih pravil imajo letos izstopiti iz odbora gg.: dr. Anton Jeglič, Karol Klun, Franc Košar, dr. Josip Poklukar, dr. Jurij Sterbenc, Karol Šavnik, Ivan Tomšič in dr. Josip vitez Tonkli. Razven teh izstopita iz odbora letos tudi še gg. Simon Gregorčič in Janko Kersnik, ker sta bila na XVIII., oziroma na XIX. rednem velikem zboru voljena le na tri, oziroma na dve leti. Voliti je tedaj vsega skupaj 10 odbornikov. V odboru pa še ostanejo, in sicer izmed Ljubljanskih odbornikov gospodje: Peter Grasselli, dr. Antou Jarc, Anton Kržič, dr. Franc Lampe, Franc Leveč, Josip Marn, Maks Pleteršnik, Andrej Praprotnik, Luka Robič, Feliks Stegnar, Josip Šuman, Ivau Vavru, Ivan Vilhar, Matej Vodušek, Anton Zupančič, Vi-libald Zupančič in dr. Jernej Zupanec; izmed vnanjih odbornikov pa gospodje: Matej Cigale. Andrej Einšpieler, Franc Erjavec, Franc Hubad, Ivan Majciger, Andrej Marušič, Božidar Raič, Andrej Senekovič, Luka Svetec, Franc Šuklje, dr. Ivan Šust, Franc Wiesthaler iu Mihael Žolgar. Vsaj 16 odbornikov mora po § 12. društvenih pravil navadno bivati v Ljubljani. Izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pii volitvi odbornikov in istotako pri volitvi treh računskih presojevalcev (3. točka) se vštevajo tudi volilni listki tacih društvenikov, ki sicer niso mogli priti sami k zboru, ki so pa vendar volilne listke poslali odboru z lastnoročnim podpisom, tako, da ni suma zaradi kake prevare. — 6. Letno poročilo o odbo-rovem delovanji v dobi od 1. aprila 1885 do 31. marca 1886. leta. — 7. Posamezni nasveti. V Ljubljani 10. aprila 1886. Za prvosednika: Odbornik in blagajnik: Josip Marn. Ivan Vilhar. & * si> LV- uuiaunu Dopoludne oblačno, tu pa tam nekaj solnea; popoludne liko dežja. Srednja temperatura gorkote 13-4° C., za 4'4° nekoliko nad normalom. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 10. aprila. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gl. 25 kr Sreberna „ 5# „ 100 „ (s 16% davka) 85 „ 35 „ K% avstr. zlata renta, davka prosta . . 113 „ 90 „ Papirna renta, davka prosta . . . 101 , 65 Akeije avstr.-ogerske banke . . 878 „ — „ Kreditne akeije............294 „75 „ London.......125 „ 90 „ Srebro.......— „ — „ Francoski napoleond......10 „ —'/» •> Ces. cekini.......5 „ 93 Nemške marke......61 . 70 . za z dvema napevama, zložil Ignacij Hladnik, (1) se dobivajo v ,,Katolidlti Bukvami" po <"»<> kr. Čisti znesek je namenjen za dijaško kuhinjo. V Kovorju pri Tržiču bo o sv. Jurju služba orgljarja in cerkovnika izpraznjena. Kdor želi prositi, naj so pismeno ali ustmeno pri ondotnem cerkvenom predstojništvu oglasi. (1) Fri J. Krajcu, založnik v Novem mestu, je prišla na svitlo knjižica : »Delavski prijatelj". Nauki, ki sodelavcem v sedanji dobi posebno potrebni. Spisal France Podgornik. Cena 20 kr. — Dobiva se pri založniku in po vseh knjigarnah. Bolezni vsake vrste, posebno pa bolehni živci, epi-lcpsija, slab žolodec, zvonenje in trganje po ušesih, slab posluh, bolezen v glavi, migrena, bledica in hromost ozdravljajo se na slavnoznani zasobni kliniki ,,Freisal" v Solno-gradu. Pri bolnikih, ki so bolehali na pljučih in pri naduš-Ijivih dosegli so se ondi že v štirih tednih čudoviti vspehi. Kdor želi več zvedoti, obrne naj se na omenjeno kliniko in priloži marko za odgovor. (12) Tlmetne (21) >j m ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. ♦ooooooooooooooooot 0 Proti kašlju in hripavosti Q so 0 Antikatarrhalične salicylne pastile najboljši pripomoček. One so najvspešneji sredstvo vbra-niti se davici-difteritiki, proti vsim pljučnim, prsnim in vratnim boleznim; neobhodno potrebne za vsacega pevca ali govornika; posebno pa za ves p. n. učiteljski stan, kojeinu čil in sonoren glas najbolje služi. — Ena škatljica 20 krajcarjev. Gumasti bonboni .... 1 škatljica 10 kr. Pastile iz sladovega cvetu „ 10 „ jr Pastile iz sladkega lesa „ 10 „ Q Salmijakove pastile ... „ 10 ,, 0 dobivajo so vedno sveže v lekarni Piccolija, „Pri angelju", v Ljubljani ua Dunajski cesti (6) in se naročila po pošti proti povzetju takoj izvršujejo. ooooooooooooooooot Dr. Kiesov izumil je staroslavno in vednoveljavno Avgshrsko esenco življenja, ktera je posebno dobro domače zdravilo za bolezni v želodcu in vse druge iz tega izvirajoče neprijetnosti, kakor so: če človeka glava boli, če se mu ne ljubi jesti in piti, če ga slabosti napadajo, če slabo prcbavlja, če se mu zapira, če ga peče gorečiea ali če ima krc v želodcu, če se mu dela zgaga, tu top. NdiuUmariu. če je liipohonder, če ima zlato žilo. Esenca življenja je najbolj varno sredstvo proti mrzlici, krvavi griži in koleri. (10) Prava je le tista, ki ima zgorenjo znamko. Dobiva se na drobno po vseh boljših lekarnah, na debelo pa pri vseh boljših droguistih (materijalistih) in pa pri J. G. Kiesovem v Augsburgu (na Bavarskem). Naznanilo. V zalogi podpisano bukvarno dobiva so knjiga: Marija moja kraljica ŠMARNICE. Spisal Anton Žgur, župnik v Loškem Potoku. 7j dovoljenjem Ljubljanskega knezo-skofijstva. 340 str. Obseg: Marija, moja luč; moja zvezda; moje solnee; moja pesem; moje bukve; moj vrt; moja jed; moj škit; moj biser; moja beseda; moje drevo; moje veselje; moje zrkaio; moja sestra; moj studenec; moja nevesta; moja podoba; moja cvetlica; moj prstan; moje orožje; mojo sidro; mojo pribežališče; moje prebivališče; moja trdnjava; moj turen; mojo zdravilo; moja pot; moja čudodelnica ; moja srednica; moja mati; moja krona; moja kraljica. — Pridejana je sv. maša, molitve, katere naj se z maš-nikom vred opravljajo po vsaki tihi sv. maši, lavretanske litanije, molitve k presveteinu Rešnjomu Telesu, k sveti Devici Materi Mariji, k svetemu Jožefu, za vso potrebe, Litanije vseh svetnikov, molitve po litanijah, molitev h križancinu Jezusu, tri božje čednosti in sv. križev pot. Cena letošnjim „Šmarnicam" je ta-le: Vezane v pol usnji.....— gld. 90 kr. „ vse v usnji.....1 „ — „ „ „ „ „ z zlato obrezo 1 „ 20 „ Po pošti 10 kr. več. Kdor jih 12 skupno naroči, dobi one za nameček. Tvarina je dobro obravnavana in prav koristna. Ker ima mične izglede in dogodbe, bode se knjiga gotovo vsakemu priljubila. „Katoliška Bukvama" v Ljubljani, stolni trg štev. 6. (1) T e 1 e g- r a mi. 5000 kosov blaga iz prave čiste Brnske volne zu spomladanske in letenske gospodske obleke, črne, rujave, sive, temnorujave, rumenkaste, čokoladaste, modro in pisane, vrh tega v vseli modernih barvah po sledečih skoraj na pol zastonj cenah: Vsaka obleka fine vrste velja le 3 gld. 75 kr. in posebno fina 4 gld. 75 kr., iz najfineje ovčje volne le 6 gld. 25 kr. Za vsako površnjo suknjo velja blago fine vrste 3 gld. in najfineje 4 gld. 25 kr. Vsako blago je najmanj še enkrat toliko vredno. To blago je tudi prav posebno priročno za ženske in moške dežniške plašče, in za spalne suknje. Razven teh imamo v zalogi tudi še nekaj tisoč blaga iz grfoendene volne za gospodske obieke mr prava čista volna po najnovejših uzorcih temne kakor tudi svitle barve. To blago, ki je poprej pri tovarnarjih veljalo po 15 gld., prodajam jaz v kosovih po S 1«*. za celo obleko zadosti veliko. Za največjega moža se narode iz tega blaga lahko suknja, telovnik in hlače. Nihče toraj naj ne zamudi ugodne prilike za napravo lepe in poceni obleke, kajti dobiček je na strani icupovalea, zgubo je imel že poprej tovarnar pri konkurzu. Da sem na strogo solidni podlagi, javno tukaj izjavljam, da vsakemu takoj denar povrnem, komur bi poslano blago ne ugajalo. Vsak si ga toraj lahko brez skrbi naroči. Ob enem je dobiti ravno tukaj še več tisoč j>opotiiilx pledov po 3 gld. 50 kr. iinih in po 5 gld. 50 kr. najiluejih v sivih, pisanih in sploh v vseh barvah. Ti pledi so med brati najmanj še enkrat toliko vredni, o čemur so bo vsak, kdor ga naroči, takoj prepričal. Le-tl pledi so nezmerno veliki, široki iu debeli, toraj se se celo strgati nc dajo. Razpošilja jih proti povzetju ali predplači pri c. k. trgovinskem sodišči vknjižena firma J. H. Rabinowicz izdelovatolj modnega blaga iz ovčje volno (2) Wien, III. Hintere Zollamtsstrasse 9. častitim svojim kupovalcem in vsem drugim, ki kaj v mojo stroko spadajočih reči potrebujejo, naznanjam, da sem danes svojo listin v Slonovih ulicah v lastni hiši štev. lO—12 otvoril, ter jih k obilnim naročbain na oljnate in suhe barve, firneže, lake itd. prijazno vabim. ADOLF HAUPTMANN, tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov. nsgisipsgi V Ljubljani, 3. aprila 1886. DU^isieIJ^S IOUM&IB čaSpa GnTfcfia m/ vini len.« vna gižlSiB 3ISM5