LETNIK XLVII
$Lo\>ensk<\
DRŽAVA
Slovenska država včeraj, Slovenska drinva danes, Slovenska driava Jutri. VEDNO SLOVENSKA DRŽA V A AMEN!
Prosto po Vladi mir ju Pregeljn na Svetovnem Slovenskem Kongresu v LJubljani, 26. (unija 1991.
PQK
11A
APRIL-MAJ-JUNIJ 1997.
šT.4,5,6.
LUDVIK JAMNIK UMRL
1921-1997
Ludvik (Luka) Jamnik je bil rojen 1. septembra 1921 v Mirni pe£i na Dolenjskem v deset članski družini, ki je darovala sbvenski Cerkvi duhovnika-profesorja verouka na gimnaziji Osnovno Šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo v Novem mestu, nato je šel v Ljubljano in se vpisal na juridiČno fakulteto. Tam je napravil tudi izpite prvega leta in se vpisal v drugo leto. Istočasno se je pridružil Marijini kongregaciji, (Akad. kluba STRAŽA), katere duhovni vodja je bil dr. Lambert Ehrlich. Italijanska uprava je redno poslovanje univerze ukinila tako je bil pok. Ludvik presiljen pretrgati svoje Študije.
V času ideološke razdvojenosti se je pridružil protikomunistični strani Bil je član originalnega domobranskega pevskega zbora in skupno s Tonetom Muhicem edini še živeči član tega zbora. Maja 1945 je skupno s ostalimi kolegi zapustil Ljubljano in se začasno namestil v Anrasu, v Vzhodnih Tirolih. Od tam se je preselil v Italijo in se na Univerzi v Firencah vpisal na ekonomsko fakulteto. Po kakem letu se je od tam preselil v taborišče v Bologno in v Bobgni nadaljeval Študij iz ekonomije, vendar ga je ponovno prekinil po odhodu v Kanado. Tu je zelo vestno in vzgledno opravil dolžnost enoletnega kontrakta na kmetih v Južnem Ontariju. Pozneje se je preselil v Toronto, se poročil in v zakonu postal oče šestim otrokom. Za te je nadvse skrbno in ljubeznivo sam skrbel po rani smrti svoje žene Jožice, tudi doma iz Dolenjske.
Ostalo življenje mu je bila večna skrb za družino, kateri je bil o&», m mati. Ko so otroci nekoliko odrasli in so mu bili v pomoč pri družini, se je poleg trdega dela udejstvoval v slovenskih kulturnih organizacijah, SPB društvu TABOR, v pevskih zborih in dramatskem društvu.
Vsa leta je sodeloval pri časopisu "Slovenska država, zadnjih 10 let pa nosil na svojih ramenih levji dele? tega bremena, kot urednik. Rad je zapel mirnopeŠko "Državno himno": En starček je živel tam v vinskih gorah, so d'jal da je b' b na Dolenjskem".
V zadnjih letih se je poleg dela pri S.D. posvetil ponovnemu večkrat prekinjenemu Študiju in dipbmiral na York univerzi, bolj "sebi v uteho" kot potrebo, tako je dejaL Luka je bil zelo popularna osebnost med Sbvenci. Bil je dobrega srca, Čeprav temparamenten. Vse življenje je delal zastonj za idejo Samostojne SLOVENSKE DRŽAVE. Se na smrtni postelji ga je skrbela usoda časopisa.
Umrl je 26. maja, ob 55 obletnici muČeniške smrti prof. dr. Lamberta Ehrlicha. Pokopali smo ga 29. maja na Mount Hope pri pokojni leni Jožici
Pogreba se je udelezib veliko števib Sbvencev iz Toronta in iz drugih krajev Kanade in (LS.A.
Pogrebne obrede je v cerkvi IVIarije Pomagaj na Manning Ave. opravil č-g. Pavle Novak ob asistenci župnika, e.g. Batiča in e.g. Čas la. CM. Pel mu je združen pevski zbor, sob "Psalm 102" pri pogrebni masi pa mu je z občutkom /apel g. Blaž Potočnik.
Ob grobu se je v imenu vseh od njega posbvil njegov prijatelj, sodelavec in kolega Avguštin Kuk, pevci so mu pa tudi ob grobu zapeli "Vigred se povrne".
Naj počiva v miru pri Bogu.
A. KUK
Aleš Gosar: Zasuta usta
Maja letos je v Ljubljani izšla
dokumentarna knjiga Zasuta_______usta z
velikopovednim podnaslovom Začetek komunistične revolucije v Sloveniji leta 1941 In 1942. Delo sestavljajo raziskave, ki jih je bil opravil pisec knjige in je le-te potem v posamičnih poglavjih objavljal v Časopisih. NajveČ seveda v dnevniku Slovenec, koder je bil še do nedavnega kot časnikar pristojen za to razdobje komunistične revolucije. Kot je navedeno v knjigi, je zadevne raziskave denarno podprla (tudi) Fundacija dr. Antona Tratenjaka, k izidu knjige samem pa je s 1000 markami pomagal gospod Vinko Levstik, znani nekdanji domobranec, zdaj goriški hotelir in pogosti mecen političnih in kulturnih pobud, opremljenih s predznakom slovenstva in domobranstva.
Naslovno stran knjige-platnice krasi fotografija v lampijončkih prižganih svečk na enem od množičnih grobišč v Kočevskem Rogu.
Časnikar Ivo Zajdela, pisec tega dela na 280 straneh, je bil eno od prvih in redkih
(komentar)
imen iz povojne generacije časnikarjev, ki je le v drugi polovici 80- let vzbudilo pozornost nase emigracije! Žajdela je poslovel s prodornimi analizami v slovenski medvojni in polpretekli stvarnosti in je Sel naše občudovanje tudi zato, ker je znal in imel pogum izmuzniti se iz oklepa komunistične indoktrinacije, kateri je bil prav gotovo podvržen. Na straneh domobranske revije VRSTNIK se je njegovo ime prvič pojavilo med našo emigracijo in začelo dobivati zaslužen prestiž.
To zadnje njegovo delo, Zasuta usta, je ponoven dokaz, da ima avtor (tako kot pravijo Argentine!) testo ne samo dobrega časnikarja, ampak tudi resničnega zgodovinarja, kajti zna svoje kritično pisanje osredotočiti na bistvo zgodovinskega dogajanja (kateremu sam ni bil priča) in izluščiti iz tega prave vzroke in posledice, najti krivice in povzdigniti nedolžne žrtve in večkrat resnične junake, kakor tudi naslikati ozračje dobe, ki jo obravnava.
Pozorni bralec bo torej tudi v Zasutih
ustih našel tele Žajdelove odlike, ki jih pri mnogih piscih s podobno tematiko v celoti ali posamično pogrešamo:
Žajdela daje veljavo, ki jim gre, osebnim ustnim ali pisnim pričevan jem, tako tudi posameznim tragičnim dogodkom, a med seboj z rdečo nitjo povezanim, ki so izstopali iz normalnega življenja. Ne omeji se torej na tako imenovane pisane "dokumente", ki jih k varanju nagnjen politični subjekt zlahka fabricira.
NeiŠ pisec ve in se zaveda, da zgodovinsko dogajanje lahko razloži, osmisli ter moralno ovrže ali opraviči prvi „vzrok, E?vj sjprožijec, glavni ali celo edini "Krivec" vseh nadaljnih verižnih akcij in reakcij. V tej knjigi govori o prvih dveh letih komunistične revolucije in si ne zatiska oči, kot n.pr. "Komisija za povojne poboje" ali državni zbor, ki jo je menda priklical k življenju. Ta komisija samovoljno oz nerazumno iz procesa naše slovenske tragedije enostavno odrele ključno štiriletno
dalje na str. 2-
slovenska DRŽAVA
FOR A FREE SLOVENIA
5n£acnpuon raer 115 00 per vttr JI..V) nngle imut Ajiveroamg JO 45 per agate hne
Member of Muldlngual Press Association of Ontario
Member of Canadian MultJIngual Press Federation
Owned and publtfted monthly by Slovenian National Federation of Canada
Letnik In tzdaJateU Skvenska Narodna Zveza v Kanadi
646 Eudd Ave.. Toronto. Ontario M6C 2T5
Edited by Editorial Board
Urejuje konzorcij Slovenska Država
Zastopnika:
Slavko Skobeme	Ludvik Jarnnlk
Espana 1S16	79 Watson Ave.
Castelar (1712)	Toronto, Ontario
Prov. Buenos Aires	M6S 4E2
Argentina	Kanada
TELEPHONE • (416) 766-4848 FAX • (416) 766-7088
Letna naročnina: Za Kanada In ZDA $15.00. Za Argentino In BrazlUo po dooovoru; Anglija, Avstrija. Avstralija, Frandja In druoe države $12.00 U.S. Po letalski pošti po dogovoru.
Za podpisane članke odgovarja pisec. HI nujno da bi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva In Izdajatelja.
OBVESTILO :
KOT JE RAZVIDNO IZ "GLAVE" ČASOPISA S.D. JE V TEH ŠTEVILKAH ŠE VEDNO NAVEDEN UREDNIK POK.LUDVIK JAMNIK. BODOČEGA UREDNIKA S.D. BO IZBRAL ODBOR KONZORCIJA(UREDNIKOV)IZ ŠTEVILNIH DRŽAV VSEH KONTINENTOV PO SVETU.
AMBASADOR PRI SV. STOLICI DR. ŠTEFAN FALEŽ ODSTOPIL
Dr.Štefan Falež ambasador pri Sv.sedežu je koncem aprila letos nenadoma odstopil od svojega položaja. V javni izjavi je navedel vzroke za svoj odstop: razočaranj e nad neuspehom na področju odnosov med Svetim sedežem in R.Slovenijo. Med temi navaja težave, ki so nastale radi gradnje nunciature v Ljubljani in na obotavljanje vlade, da bi dala nunciju položaj doyena (dekana) pri diplomatskem zboru, kot je to obiraj med prijateljskimi drŽavami.Dr. Falež se je t trudil, da bi pomagal vpostaviti konkor-dat, kar mu tudi ni uspelo. Vsi so pa hvalili izredne zasluge, ki jih je dr. Falež doprinesel za razvoj odličnih odnosov med obema državama, ki so bili tako odločilni pri osamosvajanju Slovenije. Žal smo s tem odstopom Slovenci izgubili odličnega diplomata pri Sv.sedežu, ki ga bo težko nadomestiti. Bivšemu veleposlaniku želimo miren in zadovoljen pokoj, zunanjemu ministerstvu R.S. pa uspeh, da bodo našli primernega namestnika, ki bo opravljal to važno funkcijo, kot dr. Falež, predvsem iz ljubezni do Slovenije in ne za materijalne koristi.
P.S.
Naknadno smo zvedeli, da so se pogajanja med Vatikanom in slovensko vlado glede doyena zakljuSila uspešno in bo papeški
nuncij monsignor Farhat kmalu postal dekan diplomatskega korpusa v Sloveniji.
Aleš Gosar: Zasuta usta
nadaljevanje s str.!
obdobje pred 9. majem 1945.
Žajdelu je treba priznati tudi pogum, ki ga tudi v Zasutih ustih izpriča, ker se ne pomftlja klicati na odgovor tkivu zgodovinarjev in jim očitati pomanjkanje poklicne strokovnosti ali poklicne etike, kajti mnogi od teh naivno nasedajo pravljicam (ali pa zavestno ponavljajo pravljice tistih, katerih moralna vodila so bila in so v diametralni opreki s krščanskim dekalogom.
Ko govori o Kolaboraci ji, tem rdečem upehanem konjičku, Tajdela istočasno vnaša v zgodovinopisje tudi vprašanje o pogubonostni in izdajalski kolaboraciil slovenskih Komunistov s (kot on pravi: stalinistično) Sovjetsko Zvezo in to vprašanje-oČitek neusmiljeno in trdno zakoliči
Žajdela objektivno presoja osebnost in vlogo in krivdo in žalostno usodo Edvarda Kocbeka in ga ne vara Kocbeka polo&čena figura disidenta iz poznejših let. "Edvard Kocbek je povsem jasno zagovarjal politične umore" sklene Žajdela in je treba pristaviti, da Kocbek ni zmogel zadevne katarze.
Žajdelu je tudi jasno to, kar ne drži, da naj bi bila revolucija omejena samo na tako imenovano Ljubljansko pokrajino.
(Torej se tudi Škofu Tomažiču ni uspelo preprečiti, čeprav naj bi po pisanju avtorja Slovenske poštenosti skof odločno in neprijazno odslovil osebo, ki da ie k njemu prišla vnašat domobranstvo na Štajersko in da je tako skof Štajerce obvaroval pred to nesrečo. Ta oseba, ki le živi, pa trdi, da je pogovor s škofom potekel v zelo prijaznem ozračju. O odklonilnem zadržanju Škofa Tomaziča do novega komunističnega režima piše v svojih spominih tudi partizanski duhovnik Lampret).
Žajdela ve in se potem ravna in zato vrta tam, kjer sprenevedance boli, kot sam pravi v uvodu te knjige - odkriva "grozljivo razs&most dogajanja v letih 1941 in 1942, saj se je takrat takorekoč zgodilo "vse". To "vse" je treba razumeti kot zametek tudi vsega poznejšega. Kdor gre mimo tega, prazno
slamo mlati v
Vešče oko Zajdelovo tudi ne prezre pomembnega in za rdeče obtožujoče ga dejstva, da so si komunisti že na samem začetku prilastili termin slovensko ljudstvo in se podpisovali z njim. "Uzurpacija, ki je nekaterim zgodovinarjem nevidna ali pa zanje povsem zanemarljiva".
Žajdela ve in zapiše kot mnogi drugi, ampak izvaja tudi logične zakl jučke, da je XIo pri OF "za popolno erozijo morale In občutke za resnicoljubnost". Partizanske priče, spomini, procesi, zgodovina in njih verodostojnost padejo pod to oznako.
Na? pisec uvidi pogubnost temeljne 4. točke OF, po kateri "naj bi se preoblikoval slovenski narodni značaj" in se ustvari nov tip Slovenca: revolucionarja, materialista in ateista.
V knjigi Zasuta Usta je eno uvodnih poglavij naslovljeno takole: Drugim_ so očitali kar so počeli sami Ta trditev je zadetek v polno, je gola resnica, je izvirna komunistična metoda do onemoglosti izvedena in izvajana do današnjih dni To opozorilo naj se prime tistih pravičneje v in objektivnezev, ki tako radi omenjajo neko paralelo v kriminalnem početju obeh taborov. Težnja pridobiti si sloves nepristranosti je s tem dejstvom v osnovi spodbita.
Za svojo ostro obsodbo brezobzirnih naklepov in zločinskega postopanja, ki jih Žajdela dokumentira na prvih stotih straneh te knjige, se p os luži številnih pisnih virov iz samih vodstvenih krogov revolucije, kar daje dokazom večjo, prepričljivo težo.
Take so odlike Žajdelovega pisanja, ki smo jih našli tudi v Zasutih ustih in ki jih podpisani v celoti, ali pa sploh ne, ne najde v obširnem izboru zadevne bibliografije.
Za povojne generacije je knjiga izvrstem pripomoček, da se izkopljejo iz kalupov indoktrinacije in dezinformacije.
Na zadnjih 150-straneh tega diela pa bodo te generacije kot tudi le predvojna našle množino skrbno izbranega pa s pričami, drugimi viri in datumi podkupljenega gradiva, sestavljenim iz cele vrste konkretnih primerov partizansko-vosovskega divjanja po
vsej slovenski deželi.
Poboji družin - Mavsarjeve, Lichtenbergerjeve, Furlanove in Vekarjeve -prinašajo podrobnosti ki jih še marsikdo od nas ne pozna. Kako se je kotila (1) revolucija v ^entrupertu, mit in resnico o draŽgoški bitki, "podvige" partizanskih zveri na Mačkovcu ali poboj Križarjev že po vojnij da je bila revolucija tudi v Prlekiji in kaj vse in zakaj je zapisano na spominskih plo&čah, ki se zadnja leta postavljajo - vse to nam knjiga nudi z neodrekljivo prepričljivostjo. Marsikdo se bo ob branju zdrznil ali ga bo spreletelo; brezbrižnemu, ki bi knjigo vzel v roke, se bodo oči odprle, tisti ko so "tisto" živeli in preživeli, pa bodo hvaležni piscu, da je resnico tako jasno in lepo izpovedal.
Žal v tem trenutku se nimamo obvestila o tem, kje se knjiga naroča in koliko stane.
Aleš Gosar, B. Aires.
Župnijska hranilnica in posojilnica "Slovenia"
Vam nudi razne finančne usluge. Posojila za liiSc, avtomobile, potovanja, itudij itd. VaSi prihranki pa sc obrestujejo po najvišji možni stopnji.
Poslužlte se naše slovenske finančne ustanove!
URADNI- URE
72$ Brawn's Una. Etablcaka, Ontarie M8W 3V7 Tal: 416 255-1742 Fax: 41ft 25S «71
Monday, Tuesday, Wednesday...9:30 a.m. -4:00 p.m.
Thursday - Friday.......................9:30 a.m. -7:30 p.m.
Saturday......................................9:00 a.m. -12 poon.
«11 Minninj A«t., Tmatt, Onfaria M6C 2*9 Tal: 416 »1-1475 Fu: 416 531-1533
Monday, Tuesday, Wednesday...9:30 a.m. -4:00 p.m.
Thursday - Friday.......................9:30 a.m. -7:30 p.m.
Saturday......................................9:00 a.m. - 12 noon.
Villa Slwaaia
23 Oclawana Drive, Hamilton, Ontario L8E 3N6 Tal: 905 578-7511 Fax: 905 578 5130
Thursday.......................3:30 p.m. -7:30 p.m.
Friday..........................12:30 p.m. -7:30 p.m.
Saturday........................9:00 p.m. -12 noon.
Pin lift, Elibieakt Ontarie
(For rasiJcnti only)
Wfidnesday............3:00 p.m. - 4:00 p.m.


Andreanum dograjen z darovi vernikov
Posebno škofovo pismo
POGOVOR Z REKTORJEM MARIBORSKE UNIVERZE
»
V velikonočnem času se je mariborski škof dr. Franc Kram-berger obrnil s posebnim , pismom na vernike in ljudi dobre volje mariborske škofije. Vernike in dobrotnike je povabil naj pomagajo pri zidavi škofijskega središča Andreanum. Škof je na priložnostni tiskovni konferenci izpostavil vseslovenski pomen in vlogo te ustanove. S teološko fakulteto, teološko knjižnico, pastoralnimi službami, škofijskim sodiščem in domom za duhovnike bo Andreanum skupaj z bližnjo škofijo, bogoslovjem, stolno župnijo in Slomškovo dvorano žarišče mariborske škofije in pomembno središče v mestu ob Dravi. Prof. dr. Vinko Potočnik je umestil teološko fakulteto v okvir samega projekta, ing. Anton Ekai t je predstavil zidavo, o finančnem delu pa je spregovoril škofijski ekonom Mirko Krašovec. Ko bo izvajalec Gradiš Nova končal svoja dela, bo na voljo več kot 6.300 kvadratnih metrov uporabnih površin. Večina prostorov bo namenjena za naštete uporabnike, kar bo ostalo, pa bodo oddali v najem.
V sklopu Andreanuma je tudi manjša telovadnica in štirideset pokritih parkirnih prostorov. Celotna naložba je z vso notranjo opremo
vred vredna okrog 900 milijonov tolarjev. Naložbo pokrivajo z ugodnimi krediti. Škof Kramberger in ekonom Krašovec sta poudarila, da je Cerkev, naj si bo po župnijah ali v škofiji, vedno začenjala iz nič. Tudi z Andreanu-mom je tako. Upali so sicer na sredstva denacionalizacije, vendar je upanje postalo iz »kratkoročnega«, glede na odnos države do vernih Slovencev, kar »dolgoročno«. Prav zaradi tega je škofija sklenila pozvati vernike in tudi dobrotnike od drugod, naj darujejo svoj dar za izgradnjo Andreanuma. Škof Kramberger je ?. velikim upanjem napisal pismo vernikom. Zaveda se, da je veliko ljudi prav v mariborski škofiji na robu preživetja, zato vabi tiste, ki jim gre dobro, da darujejo tudi za druge. Tisoč tolarjev, ki naj bi jih daroval v sak, je le izračun za končno vsoto. Gotovo bo kdo daroval več, drugi manj. Na škofiji upajo, da bi na tak način zbrali vsaj polovico potrebnih sredstev. Vsi dobrotniki in darovalci bodo tako lahko konec maja ali v začetku junija navzoči pri blagoslovu Andreanuma. Še posebej veseli pa bodo jeseni študentje teologije, ko bodo prvič imeli vsa pre^vanja na ei lem mestu.	\
ARLO SMODIŠ
Popularni in zelo uspešni rektor mariborske univerze,dr.LUDVIK TOPLAK, je v preteklosti večkrat izrazil željo in pripravljenost vključiti Teološko Fakulteto Antona Martina Slomška v Mariboru v Mariborsko Univerzo. Tako včlanjenje bi dalo univerzi mednarodni ugled, ne samo kot dokaz akademske tolerance temveč tudi radi ugleda škofa A.M.Slomška. Najprimernejši čas za tako odločitev bi bil ravno sedaj, ko se že pričenjajo priprave na uradno razglasitev škofa Slomška za blaženega, če ne na dan razglasitve same.
Večer 19.5.97. poroča: "Beatifikacija A.M.Slomška bo letos v jeseni v mariborski stolnici na Slomškovem trgu, kjer je tudi njegova grobnica. Priprave za ta dogodek so se že začele."
Vse poskuse političnih manipulacij zavračamo!«
Kakovostne programe bodo znova ponudili v potrditev - Z gradnjo Andreanuma ustrezne prostorske razmere za samostojno teološko fakulteto v Mariboru
Razvoj mariborske univerze je v zadnjih letih neločljivo povezan z osebnostjo drugič izvoljenega rektorja prof. dr. Ludvika Toplaka. Tn s svojimi dejanji ves čas vzbuja pozornost javnosti. Po eni strani zaradi svoje izjemne uspešnosti v prizadevanjih za prostorsko in programsko krepitev univerze in njeno mednarodno uveljavitev, po drugi strani pa zaradi svojega stila vodenja univerze ter kritičnih izjav na račun visokošolske politike in - zlasti v zadnjem času - na račun poročanja medijev o mariborski univerzi.
Omenjeno je razlog, da aktualna pogovora z obema rektorjema ob izteku vpisnega odločanja začenjamo z mariborskim.
Ekspanzija mariborske univerze je lahko uspešna samo ob zagotovljeni kvaliteti. Kako uspešni ste bili doslej, gospod rektor - po vaši oceni - v teh prizadevanjih?
»Mislim, da je bila rast mariborske univerze v zadnjih letih tako zmerna, da ne bi mogli govoriti o ekspanziji. Res pa je. da si v tem obdobju zelo prizadevamo. da bi naša univerza pridobila status raziskovalne univerze. Za to pa mora seveda univerza izpolniti določene pogoje. Ob tem pa želimo tudi pridobiti mednarodno akredita-cijo na$e univerze pri evropski rektorski konferenci CRE - ljubljanska konferenca je že v postopku akreditacije. nam pa bo to. upam. uspelo v prihodnjem študijskem letu «
Znano je, da si prizadevate zaokrožiti študijsko ponudbo mariborske univerze in ustanoviti tudi v Mariboru fakultete za področje humanistikc. naravoslovja in teologije. Slednje se zdi še najbližje uresničenju. Ali lahko zamenjava nadškofa - nadškof dr. Alojzij Šuštar je omenjeno prizadevanje zelo podpiral - zavre ustanovitev mariborske teološke fakultete?
»V Mariboru že obstajajo tako nekateri humanistični kot naravoslovni študiji, sedaj gre le za njihovo širitev in preobli-kovaje. Prav tako v Mariboru že dolgo obstaja popoln teološki študij. Mcdnimo. da ni več ovir za prehod tukajšnjega teološkega oddelka ljubljanske univerze v samostojno teološko fakulteto. saj so zdaj - to je z izgradnjo Andreanuma - za to ustvarjene tudi potrebne razmere. Upam. da bo to podprl tudi novi metropoli!, vendar se 7. njim o. tem seveda še nismo pogovarjali.«
Doslej ste uspeli z večino predlogov za programsko krepitev
univerze, zato je bilo kar precejšnje presenečenje, da v ta visokošolski vpis kljub zelo odločnemu prizadevanju niste mogli uvrstiti kar nekaj novih programov; nedavno pa je visokošolski svet tudi zavrnil preobrazbo visoke zdravstvene šole v fakulteto. Še vedno menite, da so bile te zavrnitve svojevrstna diskriminacija mariborske univerze?
»Naši učitelji in strokovne službe zatrjujejo, da so bili vsi zavrnjeni programski predlogi kvalitetno pripravljeni. Na
Prof. dr. L l rDVIK TOPLA K
seji visokošolskega sveta sem samo ponovil occnc dela tukajšnje univerzietne javnosti, da sc programski predlogi ljubljanske univerze obravnavajo naklonjeno. predlogi mariborske univerze pa nenaklonjeno.«
S tem pa sc člani visokošolskega sveta očitno niso strinjali?
»Na univerzi bomo temeljito preverili kakovost naših predlogov. vsekakor pa bomo pri njih. čc bomo ocenili, da so upravičeni. vztrajali. Kar pa zadeva visoko zdravstveno šolo. je bil naš predlog zadržan samo zato. ker sc na nacionalni ravni šc niso dogovorili, kakšen naj bo kon-ccpt visokošolskega izobraževanj;! zdravstvenih kadrov. Zato sc bomo zavzeli, da sc morebitna
odprta sistemska vprašanja čim prej rešijo, kar pa je mogoče opraviti le na državni ravni.«
Kaj si pri reševanju spornih vprašanj obetnte od nove vladne koalicije? Ali tudi v njej prihaja do poskusov delitve In vplivanja na univerzi, kot ste očitali prejšnji vladi?
»Na rektorski konferenci smo opozorili, da odločno zavračamo vse poskuse političnih manipulacij. Upam. da si nova vlada tc napake ne bo privoščila in bomo z njo lahko korektno sodelovali«
Pomeni to, dn pričakujete, da boste z novo vlado rešili tudi vprašanje univerzitetne lastnine, ki je - sodeč po vaših izjavah - za vas ena ključnih ovir hitrejšega razvoja univerze?
»O univerzitetni lastnini obstajata dve nasprotujoči si razlagi. Za ene je prav. da lastnina državne univerze pripada državi, za druge - kamor sc prištevam tudi sam - avtonomnost univerze vključuje tudi njeno razpolaganje z lastnino. To. da je univerza javni zavod, je pravna rešitev, ki je bila nujna leta 1992. ko je univerzi grozilo divje lastninjenje, vendar bi morali zdaj univerzi zagotoviti ustrezni pravni status. Temu nasprotuje sla po oblasti, ki si želi podrediti univerzo, pa tudi na univerzi je nekaj takih, ki se jim zdi. da jim samo status državnih ulsužbenccv zagotavlja varnost."
Ne samo država, tudi novinarji smo bili v zadnjem času deležni vaših ostrih kritik zaradi poročanja o dogajanju na mariborski univerzi. Ustvarili ste vtis človeka, ki meni, da univerze ni mogoče kritizirati fako kot »ne-akadentsko« okolje?
»To ni res. na univerzi se ne bojimo kritike. Še nikogar, ki je želel izvedeti resnico o našem delu. nismo zavrnili. Bolijo pa me neresnični očitki. Nihče pa še ni napisal, da sem v zadnjih letih uspel preko ministrstev pridobiti univerzi - za njen novi sedež na Slomškovem trgu - kar 4 milijarde tolarjev proračunskih sredstev. To ne koristi samo univerzi, temveč zagotavlja normalne pogoje za nekaj mariborskih srednjih šol. razen tega pa smo zagotovili tudi veliko novih delovnih mest.«
JASNA KON1LER - SALAMON
John E. Krek's Slovenian Credit Union Slovenska Hranilnica in Posojilnica Janeza E. Kreka
Canada's first Slovenian Credit Union
Prva Slovenska Hranilnica in Posojilnica v Kanadi
OFFICE HOURS / URADNE URE
y47 Brown 's Line Etoblcoke, Ontario M58 3V7 (416) 252-6527
Monday
Tuesday
Wednesday
Thursday
Friday
Saturday
10 am -4 pm 10 am - 8 pm 10 am -4 pm 10 am-8 pm 10am -8pm 9 am -12:30 pm
646 Euclid Avenue Toronto. Ontario M6G 2T5 (416)532-4746
Tuesday Thursday Friday Saturday
11 a.m. - 7 p.m. 11 a.m. - 7 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - l p.m
BITI ČLAN HRANILNICE -JE V KORIST TEBI IN V POMOČ PRIJATELJU!
JEK
SLOVENIAN CREDIT UNION
SERVICES
Chequing
Savings
Term deposits
RRSP
RRIF
loans
Mortgages
Line-of-Credit
MASTERCARD
Banking machine card
Travel Insurance
Travellers Cheques
USLUGE
Čekovni račun
Hranilne vloge
RRSP / RRIF
Hipoteina posojila
Osebna posojla
Kreditna karta MASTERCARD
VtI I POSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE I 50 Meie alfe SI reel, Suite 2101 ()llflw,i, Ontario, Canada K2I' 11'I Tel: ((,15) 565-5701 Telefax: (613) 565-5703
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kanadi vsem slovenskim rojakom v Kanadi, njihovim družinam in prij.ileljem želi vesele božične pravnike in obilo sreče in /nriovoljstva v novem letu.
Veleposlaništvo Republike Slovenije obvešča, da ima konzularne uradne ure v Toronto vsako prvo in tretjo delovno sredo v mesecu od 13.00 -19.00 ure v prostorih Slovenskega imformacijskcRa centra na naslovu: 770 Browns Line, Etobicote Konzularni dnevi v Torontu v letu 1997:
0	in 22. Innuar	2. in 16. Julij in 19. Februar 6. in 16. Julij in 19. Marec 3. in 17. September in 16. April 1. in 15. Oktober m 21. Maj 5. in 19. November in 10. Junij 3. in 17. December
Informacije so tudi ob dnevih, ko je v Torontu konzularni dan na voljo po telefonu 5t. (61 3) 565 570 I med 0:00 in
1	6:00 uro.
SLOVO OD LUDVIKA JAMNIKA
Somišljeniki SDG v Argentini Ludviku Jamniku
Dr. Kukova novica o smrti urednika "Slovenske države" nas je hudo prizadela. Pred kratkim sta Jamnik in dr. Kuk proslavila 75. letnico. Poročevalec je bil preskop z zahvalo obema stebroma našega mesečnika. L Jamnik je prevzel uredništvo po smrti idealista Mauka in zvesto leta vodil uredništvo. Že bolehen je vztrajal in nam bil vzgled zvestobe ideji Svobodne slovenske drŽave. Že prej, posebno Se zadnja leta nas je vzpodbujal, da vztrajamo kot smo 50. let utrjevali med zdomci sveto idejo našega velikega duhovnega voditelja prof. dr. Ehrlicha, katerega zvesti učenec je biL
Užaloščen sem prebral nekaj njegovih pisem, posvečenim slovenskim domobrancem. V nekem daljnem pismu mi je pisal, da se me spominja iz Novega mesta tiste usodne dni, ko je naše vrste prevzel junak Vule Rupnik. Bil je Ludvik vedno jasen pokončen moŽ, prepričan član akademske Straže, istočasno zaveden slovenski domobranec.
L Jamnik je bil politično vedno zmeren in poSten. Bil je veliki Slovenec, svobodnjak, ideološko čist in jasen. Slovensko domobranstvo je istovetil s S ¿venskim državnim gihanjem zanj je bila Rupnikova ideja - Bog, narod, domovina - Ista kot njegova slovenskega državljanstva, svobode slovenskega naroda.
Somišljeniki SDG v Argentini se pridružujemo žalosti vseh prijateljev. Bog naj ohrani lepe spomine nanj, vsem ga priporočamo v molitev. Dragi Ludvik! Naj Ti bo kanadska zemlja miren počitek. Ohranili Te bomo v spominu in šli po poti, dokler tudi nas Bog ne pokliče k sebi, po Tvojih poteh, vse za srečo in svobodo slovenskega naroda.
Ne joČi. prijatelj Ti! Njegovo slovo nas boli!
Prijatelj, daj mi roko, da nas ne boš pustil nikoli.
Ne bomo jenjali. se bolj se bomo povezali ob Tvojem grobu ne bomo jokali
strnili bomo nase vrste in mladim o tebi pripovedovali.
Izbral si Križ in Njegove rane, naj Ti Bog ohrani Tvoje in Slovenske svobodne države.
Skoberne Slavko, Bs. Aires.
Friderik BARAGA BARAGOVA ZVEZA je letos spremenila Baragov dan V Baragov teden v Marquettu od 22. do 29. junija, ob 200 letnici	rojstva
velikega misijonarja med ameriškimi in kanadskimi Indijanci.
Žalujoča družina, sorodniki in prijatelji pokojnega Ludvika Jamnika!
Poslavljamo se od Ludvika Jamnika, ki se bo danes pridružil svoji ljubljeni ženi Jožici.
Ludvik Jamnik ni bil povprečen človek. Vse kar je v življenju delal, s čemer se je ukvarjal, je imelo višji nesebični smoter: služiti družini, Bogu in domovini Sloveniji. Zase ni delal: družina in Slovenija sta mu bila vse.
Trden in odločen kristjan in Slovenec je vedno zagDvarjal slovenske narodne kulturne in verske vrednote. Bil je idealist in tudi optimist, kljub velikim življenskim težavam ko je skrbel za 6 mladih otrok ob prerani izgubi svoje žene Jožice. Tem otrokom je bil oče, mati, vzgojitelj in svetovalec. Bil je odločen in nepopustljiv v principih, ki jih je posredoval svojim. Bil je pa tudi toleranten in pripravljen na vsak dialog v vnemi za pravično spravo med ideoloSko-razdvojenimi Slovenci. Uspeh tega truda je danes Ludvikov Klan Šestih otrok, visoko izobraženih in kvalificiranih, ki že v tretji generaciji ceni in spošmje slovenski jezik in slovenske korenine.
Pokojni Ludvik je bil garac. Poleg materinske skrbi za svoje otroke je služil kruh v dnevni službi. Ob večerih pa je delal v slovenskih kulturnih organizacijah: SNZ & SDG, Domobransko Društvo Tabor, in S.K. Svet. Sodeloval je pri dramatskem društvu in z lepim basom pri pevskih zborih (bil je eden izmed dveh preživelih Članov originalnega Domobranskega pevskega zbora v Ljubljani). 45 let je sodeloval pri časopisu S.D. (zadnjih 10 let kot njen urednik). Pa je še vedno našel čas ob večerih po dolgem dnevnem rutinskem urniku za nadaljevanje po sili okoliščin pretrganega študija in diplomiral na York Univerzi: kot je sam dejal, bolj iz neke vrste "tonika", kot iz potrebe. Bil je častilec prof. Ehrlicha, izšel iz njegovega kroga, pri katerem je črpal krščansko moralne nauke in ljubezen do Slovenije. Zlasti med boleznijo se je dnevno zatekal z molitvijo k mučeniškemu prof. Ehrlichu, vdan v božjo voljo. Pri velikem trpljenju mu je bila, poleg družinske opore, prav ta molitev v veliko uteho. Za družino pa je ponovno izjavljat "Kako sem srečen, da imam tako dobre otroke". Jn otroci: "kako smo srečni da imamo takega dobrega očeta". Ali je zgolj slučaj, da je Ludvik za vedno zatisnil oči prav 26. maja, skoraj do ure ob 55. obletnici profesorjeve mučeniŠke smrti? Sedaj se je pridružil njemu in 50 kolegom iz ljubljanske univerze, da skupno molijo, kot včasih v IZBI, rožni venec, za srečno bodočnost slovenskega naroda.
V svoji skromnosti ni želel govorov na svojem grobu. Pa je družina Želela, naj se kot njegov prijatelj, sodelavec in sošolec iz Ljubljanske univerze v imenu vseh, od njega poslovim.
Dragi Luka, pater familias Jamnik, steber slovenstva in slovenski Job,
Bog Ti daj večni mir in pokoj, v upanju in veri na ponovno snidenje. Žalujoči družini iskreno sožal je.
A. Kuk
Bog ki spremlja vsa naša dela, naj mu bo plačnik!
V žalosti sporočamo vsem članom in prijateljem Slovenskega državnega gibanja, da nas je 26. maja v Kanadi zapustil in odšel k Stvarniku gospod
Ludvik Jamnik urednik Slovenske države
Spominjajmo se ga v molitvi.
Tajnik Slavko Skoberne Upravnik Slavko Erjavec
Argentina, Kanada
Škofovsko posvečenje novega ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta
Ljubljanska stolnica, mati vseh cerkva nadškofije slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, na belo nedeljo, 6. aprila, na 999. dan pred letom 2000: dr. Franc Rode, ob 37-letnici mašništva, ob 40-letnici večnih zaobljub v misijonski družbi sv. Vin-cencija Pavelskega, prejel škofovsko posvečenje, po devetkratnem Hočem, s polaganjem rok, s po-
svetilno molitvijo, z maziljenjem - z obredom Cerkve, ki ga je, ob soposvečevalcih nadškofih rojakih, dr. Alojziju Ambrožiču (Toronto) ter dr. Francu Perku (Beograd), opravil nadškof dr. Alojzij Šuštar (Ljubljana). Listino papeža Janeza Pavla II. o škofovskem imenovanju je prebral apostolski nuncij Edmond Farhat.	Po Družini
Sobota in nedelja (7.in 8.,juni,ia)sta bila praz nična dneva ne samo za srečno dr.Gorši&evo družino ampak tudi za Slovence v ELMHURSTU, zapadnem predelu Chicaga, kjer je v jolietski katedrali bil Goršičev Gregor posvečen v duhovnika in v farni cerkvi Goršičeve družine, Mary Queen of Heaven, daroval prvo sv. mašo.To je bila v jolietski škofiji prva slovenska nova maša, odkar so Slovenci po vojni zaceli prihajati v prostrano ameriško celino.
Nad 80 duhovnikov iz cele škofije se je udeležilo posvetitve, skupno z dvema škofoma. Med njimi je bil navzoč tudi naš p.dr. Kaiist Langerholz, O.F.M. Gregor je bil posvečen skupno s sošolcem David Allen Lawrencom.Posvetil ju je prevzviš.škof Imesch ob asistenci prezv.Roger L.Kaffer, pomožnim škofom.
Veselje med verniki je bilo izredno veliko, da so dobili v škofiji dva nova božja služabnika.
Gregor izhaja iz zelo ugledne in spoštovane družine. Oce Jože je profesor in raziskovalec botanike na tamkanjšnji univerzi. Z ženo Faniko sta vzgojila šest otrok v dobre katoličane in odlične Slovence. Vsi otroci govore slovensko in so pri obredu sodelovali pri branju beril in prošenj v slovenskem jeziku: pri posvetitvi Helena Goršic in Jože Rus, pri novi maSi pa Gregorjeva sestra Olga in brat Daniel. Najmlajša sestrica Li-dijaje pa izročila bratu-novomašniku kri?, pö lepi slovenski navadi.Poleg katedralskega pevskega zbora je sodeloval tudi slovenski zbor z lepimi melodijami, ki so jih angleško govoreči zelo pohvalili.
Nova maša je bila v nedeljo v cerkvi Marije Nebes,
Posvečenje slovenskega metropolita
Novomašnik, bod' pozdravljen!
Z izredno spoštlj ivostjo in z globoko zbranostjo je č.g. Gregor daroval svojo prvo sveto daritev. Pri zahvali vsem faranom, da so tako spontano in sirokogrudno pripomogli k tako uspeli slovesnosti se je spomnil tudi patra Kalista Langerholza, da je "shaped my early experiences of priesthood."
Kako navdušen Slovenec je dr. Goršic bil, dokazuje dogodek, ko je enkrat v 70.letih popeljal svojo družino v Ljubljani pred Prešernov spomenik, kjer so navdušeno zapeli:"Oce, mati, bratje in sestre, ..."
Dan po novi maši so n ovomašn i kov i starši dr. Jože Goršii: in ga.Fanika, skupno s sinom Gregorjem, odpotovali v Slovenijo, kjer bo ponovitev nove maše, 15.junijav v Preddvoru pri Kranju in 22.junija pri St.Juriju pri Grosupljem. Po povratku v USA bo pa novomašnik nastopil duhovniško poslanstvo v Naperville-u, Illinois.
Hvala Gregor, hvala starsem in družini, da ste nam podarili Gregorija-NovomaSnika!
v Elmhurstu, v fari GorSičeve družine.Novo mašo je Gregor daroval v spremstvu 15 duhovnikov, med temi tudi p.Kalist Langerholz, in p. David štrumpf, O.F.M.Glavni novomašni govornik je bil reverend f. Stanley Orlikiewitcz. Glavna misel govornika je bila, da se zahvalimo Bogu, da je dal Gregorja njegovim staršem in da se zahvalimo staršem g .no-vomašnika, ki so podarili Gregorija nam v pomoč in podporo pri našem potovanju v nebeško domovino.
Pre vzvišen i dr. Rode si je izbral za svoje skofovsko geslo Trubarjevo učenost: "Stati inu obstati1
STRAN 6. APRIL-MAJ- JUNIJ 199? -SLOVENSKA DRŽAVA
FARME SPOMINSKE PLOŠČE
Novembra meseca letos bomo tako kot drugod po Sloveniji tudi v Ljubljani postavili farne spominske plošče z imeni ljudi, ki so v času revolucije in državljanske vojne umrli na protikomunistični strani. Priprave so v rokah Slovenskega spominskega odbora. Spominske plošče bodo stale na Žalah. Oblikovane bodo po prvonagrajeni rešitvi arhitekturnega natečaja. Predvsem želimo, da bi bili podatki na ploščah točni, pa tudi čimbolj popolni. Prebivalstvo Ljubljane se je zamenjalo, zrasle so nove soseske. Svojcev nekaterih ni, ker so pomrli ali se odselili. Ker so dokumenti o pobojih uničeni, so težave toliko večje. Da jih nimamo samo pri nas, bi omenili za zgled washingtonski spomenik padlim v Vietnamu. Naknadno so morah 54 000 napisanim dodati več kot 3 000 imen, za 23 napisanih pa se je izakazalo, da so ostali živi. Želeli bi preprečiti, da se z našim seznamom ne bi zgodilo nekaj podobnega. Slovenski spominski odbor zaenkrat ni bil deležen naklonjenosti države in njenih organov, ne državnih in ne mestnih, tako kar se tiče pomoči pri preverjanju podatkov kot pri denarni pomoči. Zato prosimo vso slovensko javnost, da nam pomaga. Opozorite nas, če smo se zmotili. Natančnejše podatke lahko dobite na sedežu Slovenskega spominskega odbora ali v župniščih ljubljanskih župnij. Zajeti so ljudje, ki so nazadnje prebivali na območju sledečih mestnih župnij, čeprav so bili morda od drugod: Barje, Bežigrad, Črnuče, Dravlje
Abram Slavko, 1909-1943, Mar. oznanjenje, PL Ahačič Anton, 1925-1945 Ahačič Janko, +1945 Ambrož Ivan-Maks, 1916-1943, Vič Am-brožič Franc, 1925-1945, Moste, PL Andlo-vec Franc,'1903-1945, Trnovo, PL Anzeljc Janez. 1904-1945, Sv. Peter, PL Anžel Ernest,
1920-1943	Aiižin Ignac, 1912-1945, Sv. Križ, PL Anžur Fani, ubita v Dobrepolju Arčon Julij, +1942 Arko Branko, +1943 v Mozlju Av-belj Franc, 1923-1945, Tomačevo Avbelj Jože, 1919-1945, Tomačevo Ažbe Milan, 1920-1945 Ažnik Maks, 1918-1945 Babnik Janko, Vič, PL Babnik Vinko, 1924-1945,Vič, PL Bač Vinko, +1943. Moste Bačnik Marjan, 1922-1943 Bačnik Stanko. 1926-1945 Bahovec Josip, 1922-1945, SvJakob. PL Baje Franc, +1945, študent, Moste Baje Lojze, 1921-1944 Bajec Leopold, 1919-1945, Moste Bajec Lojze,1923-1945, Moste, PL Bajec Zvone, 1924-1945, Moste, PL Bajt Marko, 1922 - 1945 Bajželj dr. Josip, 1891-1945 Balantič France, 1921-1943, Moste, PL Bano Štefanija. 1909-1945 Bano Dragotin, 1903-1944 Bano Majda. 1937 - 1944 Baraga Ana, 1915-1945, Grahovo. PL Baraga Josip, 1896-1943, Grahovo. PL Barič Franci, 1925-1945, Trnovo, PL Basaj Aljoša, 1929 - 1945, Mar. oznanjenje, PL Basaj Volodja. 1926-1945, Mar. oznanjenje. PL Batistič Cveto, +1945, Maribor Baumgartner Matija,1912-1945, Sv.Peter Bec Vinko, 1925-1945, težko ranjen na Muljavi Bednar Tone,
1905-1945.	Sadinja vas pri Sostrem Belantič Roman. 1911-1948, dom.ponarednik Belc(Ši-mnovec). doma iz Gline ali Podutika Belej Franc. 1923-1943, PL Belej Jožef, L927-1945, PL Belihar Dušan, 1923-1945, Bežigrad, PL Belna Karel. +1945, Sv.Jakob Benedik,+1942 ali 43 kot civilist Beranek Jože, 1913-1945, Rakovnik. PL Berce Boris, 1914-1943 Beranek Franc,
1924-1945.	Rakovnik Berce Boris, 1923-1944,Trnovo. PL Berce Milan, 1926-1945- PL, šifra 5 Berčič Vladimir.1922-1945, Sv.Nikolaj Bergant Anton. 1921-1945, Bežigrad, PL Bergant Ciril,
1921-1945,	Črnuče Bergant Peter, 1889-1945,Bežigrad. PL Berkopec Johan, 1914-1945, Vinica, PL Berlot Božo, +1948, Rakovnik Berlot Jože. +1945, Rakovnik? Bernard Franc, +1945, Sv.Križ Bertoncelj Karel, 1924-1945, PL Bevc Vido. 1886-1945, Moste Bezlaj Josip, 1888-1945, Polje Bezlaj Izidor, 1917-1945, Zg.Kašelj-Polje Birsa Kristjan, 1919-1941(1942), Dravlje Bis-siac Alojzija, +1942 Bitenc Jože, 1906-1945, Črnuče::- Bitenc.; Jože, 1924-1945, Sv. Nikolaj, PL Bitenc Mirko, 1898-1948, PL Blaško dr. Vinko, +1943, Celje Blatnik Franc, 1919-1945 Boben Adolf. 1913-1943, Kašelj-Zalog Boben Franc, 1917-1943. Kašelj-Zalog Bolha Ivan, +1942, Rakovnik Bogataj Miha, 1923-1945, Šiška, PL Boh Jože. +1945 Bole Franc, 1887-1942, Šiška, PL Borštnar Janez, 1919-1944, PL Borštnik Janko, 1919-1945, Rakovnik Boškin Boris, 1925-1945 Božič Anton, 1926-1945, Moste Božič Lojze (Vekoslav), 1910-1944 Bračko Anton(Zvone), +1945 Bračko Stane, 1923-1945 Brancelj Janez,
1906-1945	Brčan Slavko, 1924-1945, Moste,PL Brdar Albin, +1945. Sadinja vas-Sostro Bregant Alojzij. 1921-1945, Bežigrad, PL Bregar Ladko,
1925-1943,	Vič Brenčič Polde, +1944, študent Bricelj Andrej, +1945 Brodnik Bogo, 1911-1943, Vič Bučko Josip, 1909-1945 Budja Stanko, 1921-1945, Moste, PL Buh Marijan, 1923-1945 Bujdih Stane, +1945 Bužga Franc, 1925-1943, Sv. Peter, PL Cafuta Lojze, 1925-1944, Sv. Peter, PL Cankar Ladislav, +1942, Šiška Capuder Danilo, 1920-1943 PLCapuder Gabrijel, 1923-1943 PL Car Ivan, +1945 Casar Franc, 1910-1943", PL Ceglar, +1942 Celarc Franc, +1945, Vič Cen-čič Gabrijel.1920-1945, Sv. Peter, PL Cenčič Franc. 1923-1945,Sv. Peter, PL Cerar Jože, +1945, Šentvid nad Lj., PL Cerar Tone, 1924-1945, Sv. Peter, PL Cerar Tone, 1926-1944, Rakovnik Cerkvenik Albin, 1909-1944, Vič, PL Ce-rovšek Jože, 1925-1945, PL Cerovšek Rudolf, 1908-1945, PL Cestnik Branko, šifra ? Cilenšek Jože. +1945. Moste Cimerman Stane, 1921-1943, Dobrepolje Cirman Branko, +1945 Ciuha Ciril, 1895-1945 Ciuha Olga, 1913-1945, Šiška Ciuha Stane, 1925-1944,Vič Copf Jože, +1945 Cuder-man Stanislav, 1924-1945, Šiška, PL Curk Moj-mir. 1922-1945, Trnovo, PL Čampa Ivan, +1945 Čelešnik Franc, 1913-1945, Trnovo, PL Čema-žar Stanko, 1911-1945 Čeplak Franc, 1914-1945 Černe Franc. 1900-1944, Kodeljevo, PL Černe Franci. 1925-1945, Kodeljevo, PL Černe Jer-
nej. 1884-1942," Mar. oznanjenje, PL Čihelka Lojze. 1916-1943 Čokan Tone, 1916-1942 Čo-par Jože. 1920-1945, Sv. Nikolaj Črnugelj Franc, +1945 Čufer Janko, 1925-1943 Čuk Hvgemja, 1904-1942, Podutik Čuk Lenart, 1900-1942, Podutik Čuk Vanda, 1940-1942, Podutik Dečman Franci. 1920-1945 Dečman Ivan, 1919-1945, Moste Derganc Alojz, +1941, Rakovnik De-vetak Rajko, 1918-1945, Sv. Peter, PL Dežan Franci. 1914-1945 Dežan Vinko, 1924-1945 De-žman Janez, +1945 Dežman Josip, 1898-1945, PL Dimec Alojzij, 1911-1945 Dobnikar Anton. Toško Čelo? Dobnikar Slavko, +1945 Dolenc Jože, 1925-1945, Sv.Peter, PL Dolinar Anton. 1923-1945, Sv.Peter, PL Dolinar Andrej, 1927-1945, Sv. Peter, PL Dolinar Jože, +1944 umrl kot ranjenec v bol. Dolinar Jože, 1925-1945, Trnovo. PL Dolinar Pavel, 1897-1945 Dolmo-vič Slavko, 1922-1945, Trnovo, PL Domine Mi-lenko. 1926-1945 Dornik Maijan, 1919-1945 Dostal Sergej, 1926-1945. Moste, PL Dostal dr. Samo, 1913-1945 Dovč Franc, +1942, ubit v Dobrepolju Dragar Bogomir, 1914-1945 Drčar Ivan. 1911-1945, Marijino oznanjenje Drob-nič dr. Ivan, 1891-1950, Sv. Trojica, PL Du-brovič Rado, 1920-1943 Egger Jože, 1901-1942, PL Ehrlich dr. Lambert. 1878-1942. Sv. Nikolaj EppicR Jože, 18/4^1942, Kočevje Emmer Fanouš. +1941 Erbežnik Drago, 1907-1942, PL Erjavc Vlado, 1925-1945 Erpič ing. Jože, +1944, Mar. oznanjenje, PL Erzar Franc, 1925-1945, Rakovnik, PL Erzar Janez, 1926-1944, Rakovnik. PL Eržen Ivan, 1902-1945 Fajdiga Ivan, +1943 Fedstein Milan, 1916-1945 Ferjan Karel Maks, 1910-1945, Šentjakob, PL Ferjan Franc, 1925-1945, Šentjakob, PL Ferjančič Bogdan,
1924-1945	Ferlinc Marijan, +1943, Sv. Peter Fink Miloš, 1925-1945 Finžgar Alojz, 1913-1945, Mar. oznanjenje Gaberc Gabrijel, 1925-1942, Moste. PL Gaberščik Milan, 1918-1942, PL Ga-bor Jože. 1907-1945, Vič, PL Gabrovšek Ludvik,
1925-1945	Gašperlin Igor, +1945 Glavan Jože, +1945 Glavič Franc, 1926-1945 Gliha Jože,* 1944, Orlov vrh Globelnik Edmund, 1902-1943, Celje Godina Ludvik,1912-1945, Moste Godnič Jožko, -+1944, padel v boju Golob Ivan, +1945 Go-louh Leopold, 1921-1944, Orlov vrh Gomiršek Draga, +1945 Gomiršek Franci, 1915-1945, Moste Gorše Anton, 1923-1945, Sv.Peter, PL Gra-hut Ludvik, +1945, obsojen! Graji dr., +1943, Grčarice Grajf, +1943, Grčarice Grčar Anton,
1922-1945,	Trnovo, PL Gregorič Branka, +1942, Kašelj-Polje Grintal Franc, 1908-1945, Sv.Peter, PL Grmek, +1945, Teharje Grum Jože, +1945 Gspan Marijan, 1918-1945 Guštin Janez, +1943, Vič Guzelj ing. Leon, 1909-1945 Habjan Ferdo, 1925-1945, Moste, PL Habjan Jože, +1942 Ha^
_£jn dr. Lovro. 1886- 1946 Hanžič Valentin, 1910-1945 Harbič Anton,+1944 Hauptman Miroslav, 1906-1945 Havliček Bojan, 1923-1945, Rakovnik, PL Herman Silvo, 1922-1945, Mo-ste Hlebec Jože. +1945. Dravlje Hmelak Milko, +1942, Verd! Hmelak Vinko, +1942 Verd! Hočevar Gabrijel, 1912-1945, Sv. Peter, PL Hočevar Jelka, 1919-1945, Rakovnik Hočevar Stanko,
1923-1945,	Bežigrad Homan Janez, 1920-1945, Sv.Nikolaj Hostnik Lojze, 1922-1945, Sv. Nikolaj Hribar Danijel, +1945, Mestna hiša. Sv. Peter Hribar France, 1925-1945, Rakovnik, PL Hribar Jože, 1924-1945, Kodeljevo. PL Hrovat Jože.
1925-1945	Hrovat Jožef, 1887-1945, Bežigrad, PL Hrovat Ludvik, 1923-1945, Sv.Peter Hrovat Vinko, 1924-1945. Moste-Kodeljevo Hrova-tin Milan, 1908-1945 Hrustelj Franc, 1920-1945, Rakovnik Humar Franc, 1914-1945 Hus Ivan, 1897-1945, Sv. Peter, PL Hvastja Cvetko, +1941, Ježica Hvastja Ludvik, +1941, Ježica Ilovar Albert (Berto), +1945, PL Ilješ Franc, +1943, AK Straža Istenič Franc, +1945, Polje Iva-čič Jože, 1908-1945 Ižanc Rozalija, +1945, Kr-žičeva 6, Bežigrad Jager Roman, 1923-1942, Vič Jagerman Alfonz. 1923-1942, Moste Jagodic Ludvik, 1922-1945, Trnovo, PL Jagodič Vladko, 1919-1945 Jaklič Franc,1929-1945, Moste, PL Jakopič Henrik, 1925-1945 Jakopič Janez. 1925-1945, Bežigrad, PL Jakopič Ciril,
1926-1945,	Bežigrad, PL Jakopič Jurij, 1928-1945, Bežigrad, PL Jakoš Anton, +1945 Jakoš Jožko, 1920-1944, Dole pri Litiji Jakša Tone, +1942,' Dravlje Jakša Ana, +1942, Dravlje Jakus Bogomil, 1924-1943, PL Jalovec Maks, 1923-1944,.PL Jamar Marjan, 1922-1945 Jamnik Franc, 1912 -1945 Jamnik Marjan, 1923-1945, Rakovnik, PL
Jančar Alojz, +1945 Jančigaj Karel, 1918-1945, Moste Janežič Olga, +1942 Japelj Jože, +1944, Vič, PL Jarc Jakob, 1912-1945, Sv. Jakob, PL Jazbar Franc, +1945, obsojen in ustreljen Jeglič Jože, 1912-1945, Sv.Nikolaj, PL Jelen Franc,
1910-1945,	Sv.Peter Jelenec Tone, 1924-1945, Šiška, PL Jelinčič Ernest, +1942, Verd! Jeločnik BertI, 1918-1945, Sv.Nikolaj, PL Jeločnik Jože,
1922-1945,	Sv.Nikolaj, PL Jeločnik Marjan, 1916-1945, Šiška Jeločnik Pavel, 1912-1945 Jel-ševar Franc, 1903-1945 Jenko France, 1921-1945, Šiška, PL Jenko Ivan Alojzij, 1906-1945, PL Jeraj Franc, 1925-1945, Vič PL Jereb Ivan, 1922-1945 Jereb Jernej 1914-1943, Radomlje, Turjak! Je-rebič Franc, 1892-1944, Bežigrad, PL Jerebič Franc, 1923-1945, Bežigrad, PL Jerman Milan, 1920-1945 Jerman Ivan, 1926-1945, Vič, PL Jerina Viljem, 1928-1945, Moste Jeršin Alojz,
1923-1945	Jeršin Janez, 1922-1945 Jeseničnik Adolf, +1945, Trnovo Jesenovec Gabrijel, +1943 v Mozlju, Vrhnika Jesih Slavko, 1916-1945, Ma-r.Oznanjenje, PL Jevnikar Jožef, 1912-1945, Sv. Peter, PL Jež Franc, 1923-1945, Sv. Peter Jezeršek Anton, +1942 Jordan Alojz, +1945 Jovan Anton, +1945, Šentvid nad Ljubljano Jurjevčič Ivan, 1925-1945 Jurman Maks, 1912-1943, Vič Jurman Silvo, 1916-1944, Vič Justin Jože, +1945 Juvan Anton, 1911-1945, Sv. Peter, PL Juvan Janko, +1945, Sv. Peter Juvan dr. Vladimir, +1945, zdravnik Južina Albin, 1922-1945, Kodeljevo, PL Kačar Anton, 1907-1945, Trnovo, PL Kačar Tonček, 1929-1949, Trnovo, PL Kadunc Marko,
1923-1945,	Bežigrad, PL Kajin, Kajina?, +1943, četniški odred Kajfež Jože, 1903-1945, Sv. Peter, PL Kajfež Maks, 1896-1945, Sv. Peter, PL Kaj-zer Ivan, +1945,Tomačevo-Sv.Križ Kalin Zvone,
1922-1945,	Moste Kapler Jože, 1914-1945,' Trnovo, PL Karl(Karel) Jože, +1941, Mar. oznanjenje Karlin Jožko, 1922-1945 Kastelic Franc, 1925-1945, Moste Kastelic Franc, 1923-1945, Mar. oznanjenje Kastelic Marija +1944, Sv. Peter Kastelic Marijan, 1906-1944, Orlov vrh! Kavčič Dušan, 1917-1945, Vič Kavčič Feliks, 1919-1945, Vič Kavčič Josip, 1909-1945, Vič, Kavčič Jože, 1904-1945, Jesenice, oficir Kavčič
' Štefan, 1910-1945, Vič Kavčič Lado, +1944 Kavč-nik Marjan, 1929-1944, Vič Kejžar dr. Mirko, 1897-1943, PL Kelbič Zlatko.1925-1945, Moste, PL Kerč Alojzija, 1922-1945, Šiška, PL Kerč Anton, 1918-1945, Šiška, PL Kerč Boris, 1919-1945,. PL Keržan Ivan, 1916-1945 Keržič Anton,
1924-1945,	Sv.Nikolaj Keržič Miro, 1922-1945, Kodeljevo, PL Keržič Oton, 1922-1945, Moste, PL, Keržič Zvone, 1922-1945, Sv.Peter, PL Keše Franc, 1923-1945, PL Kien Vladimir, 1919-1943 Mozelj, Trnovo Kikelj Jaroslav, 1919-1942, PL Klančar Vinko, 1906-1945, Sv. Peter, PL Klanj-šek Josip, +1945, Boštanj, AK Straža Klein Julius, 1898-1942?, Mar. oznanjenje, PL Kle-menčič Dušan, +1944, sin dom. stotnika Kle-menčič Janez, 1897-1945, Moste, PL Klemen-čič Martin, 1921-1942, Verd! Klemenčič Zoran, +1945. Klenovšek Franc, +1945, obsojen na smrt Klobovs Anton, +1945 Knuplež Silvester,
1911-1945,	Kodeljevo, PL Kobe pro£, +1945 Ko-blar Franc, +1945 Koch dr. Danilo, 1913-1945, PL Kocjan Franci, +1945, Rakovnik Kocmur Lojze, 1918-1945, Moste, PL Kočevar Franc, +1945, Vič Kočevar Slava, +1945, Vič Kočevar Jakob, 1926-1945, Semič, PL Kogovšek Dušan,
1923-1945,	Vič, PL Kogovšek Ivan, 1924-1945 Kogovšek Jože, +1945, Sv. Nikolaj Kogovšek Jožef, 1909-1945, Vič Kokalj Anton, 1892-1945, PL Kokalj Anton, 1931-1948, PL Kokalj Ivan,+1945, Srednje Jarše Kokalj Marjan, 1919-1945 Kokalj Mirko, +1945 Kolarič Franci, 1928-1945, Sv.Peter Komar Stane, 1924-1945, Vič, PL, šifra 7 Komlja-nec Tone, +1945 Kompare Anton, 1909-1945, Šiška Kompare Franc, 1917-1945 Kompare Jože, +1945 Konečnik Ljubo, 1920-1943, Ravne, četniški odred Končan Marjan, 1917-1943, Celje, četniški odred Končar Miloš.1921-1943. PL Ko-privica Danilo, +1943, Črna Gora, čet. odred Kopše Alojz, 1912-1945, PL Korbar Jože, +1945 Kordan Leopold, 1910-1945, PL Kordan Stanislav, 1919-1944, PL Kordan Anton. 1917-1943, PL Kordan Kazimir, 1922-1943, PL Korničar Franc, +1945 Koroša Jože, +1943, Ljutomer, AK Straža Korošec Janez, 1928-1942, PL Kos Bogdan, +1945, Rakovnik, PL Kos Rudi, 1923-1945, Moste Kosmač Rudolf, 1898-1945, dom. narednik Kosta Stanislav, 1919-1945 Koščak Marjan, 1922-1945, Sv. Peter, PL Koščak Milan,
1930-1945, Trnovo Košič Franc, 1909-1945, Trnovo, PL Košič Jože, 1902-1945, Trnovo, PL Košir Stane, 1911-1945 Kotnik ...., +1943, Črnuče, Nadgorica Kovač Anton, 1919-1945, Rakovnik Kovač Avgust, 1904-1945, Sv. Peter, PL Kovač Boris, +1943, Celje, ubit v Mozlju Kovač Ciril, +1945, Vič Kovač Janez, 1923-1945, Sv. Peter, PL Kovačič Alojz, +1945 Kovačič Anton, 1919-1945, Šiška, PL Kovačič Jurij, 1925-1945. Sv. Jakob, PL Kovačič Maks, 1908-1945 Kovačič Rudolf, +1945 Kovič Franc, 1918-1945 Kovič Jože, 1917-1945 Kozamernik Herman, 1921-1945. Vič Kozinc Tone, 1920-1945 Kozoglav ali Kozorog Ivo, +1942 Koželj Josip, +1942, polic.stra-žnik Kračun Zvonko, +1943, padel kot če-tnik Kralj Tone, 1909-1945, Trnovo Kralj Drago.
1917-1943,	PL Kralj Dušan, 1912-1943, PL Kralj Franc. 1928-1945, Ulica na grad Kralj Janez,
1919-1945,	PL Kralj Janez, 1920-1943, Radomlje Kralj Jože, 1922-1943, četniški odred Kramar Gabrijel.+1943 Mozelj, Celje Kranjc Ivan,
1916-1945,	Moste Kranjc Janez,1921-1945. Rakovnik Kranjc Milan, +1943, Vič, čet. odred Kranjc Viktor. 1916-1945 Krapež Zofija, +1942 Krašnja Ivan. +1943 Mozelj Krašnja prof. Janez. 1898-1945 Krašovec Vinko, 1923-1945, Sv.Peter Kreč Mirko, 1907-1945 Kregar Grega. 1921-1944, Št. Peter, PL Kregar Mirko, +1945 Kremžar France, 1920-1943, Moste, PL Kremžar Maijan, 1916-1943, Moste, PL Kristan Bojan, 1923-1945, Vič PL Kristan Edo, 1917-1945 Kristan Lojze, +1945 Križaj dr. Peter, 1913-1946, Sv.Peter Križ Ladislav, 1900-1946, božični pro-ces! Krvin Franc, +1945 Kučič Srečko, +1944, dijak kl.gimn. Knkovič Ka7jmir. 1907-1942 Kh-mata Stanko, +1942 Kumelj Metod, 1900-1948, Nagodetov pr. Kune Tončka, +1942, Kompolje Kurandič Desan, 1923-1945, PL Kušan Nikolaj, 1913-1945 Kveder Lojze, 1925-1945, Sv. Peter, PL Labernik ing. Maijan, +1945, novinar Lah ing. Boris, 1906-1943 v Mozlju Lampič Milan, 1920-1945, Mar. oznanjenje, PL Langus Jože. 1897-1945. Bežigrad, PL Lavrenčič Lado,
1918-1945	Lavrič Bogdan, 1924-1943, Mar. oznanjenje, PL Lavrič Ivan, 1903-1945 Lavrič Jakob, 1922-1945, Sv.Peter Lavrič Jože, 1919-1945, PL Lehman Friderik, 1903-1945, PL Lenassi Julij, 1891-1945, PL Lenič Janez, +1942 Le-skošek Branko, 1918-1945 Leskovar Florjan, 1907-1945 Leskovic Dušan, 1922-1945, Moste Leskovic Lado, 1921-1945, Moste Leve Janez, 1916-1945 Leve Stanko, 1927-1945 Levičnik Stanko, +1945 Levstek Niko, 1923-1945, Bežigrad, PL Lilija Melhior, 1907-1944, Rakovnik Li-poglavšek Franc, 1915-1945, PL Lipovšek Franc,
1920-1944,	atentat v Stični Lipuš Vera,+1945, obsojena in ustreljena Lipušček Vinko, 1911-1943, Trnovo, PL Lisac Ivan, 1917-1943 v Mozlju Ločičnik Vlado, 1922-1945, Moste, PL Logar Janez, 1920-1945, Moste, stud.phil. Logar Janez,
1917-1945,	Poljanska pot, Sv.Peter Logar Marija, +1942 Logar Milan, +1945, študent Lopert Štefan, 1919-1945, Dokležovje-Rakovnik Lotrič Ivo, 1926-1945, PL Lotrič Janez, 1908-1944, Ja-mnik-Selca Lovbič Franc, 1902-1950, PL Lovbič Martin, 1930-1950, PL Lovrančič Lado, +1945 Lovšin Andrej, 1920-1945 Lovšin Dušan, +1945 Lozar Ivan, 1920- 1945. Moste, PL Ložar Slavko, 19107-1945, Mar.oznanjenje, PL Lukan Vinko, +1945 Lukež Božo, +1945, Rakovnik Magister Ciril, 1922-1945, Šiška, PL Magister Emil, +1945 Mahkota Milan, 1907-1943 Majcen Fedor, 1922-1945 Majcen Miloš, +1945 Maj-dič Fortunat, +1942, uradnik Makovec Franc, +1943, študent Makse Leopold, 1915-1942, Trnovo, PL Mali Franc, 1918-1945, PL Malis Ivan, 1912-1945 Malnar Miro, 1923-1945,Trnovo, PL Malovrh Franc, 1912-1943 Mozelj,duhovnik Malovrh Janez, 1925-1944, Vič, PL Malovrh Janež. 1^26-1943, z.avetiška 3, Vič Mamilovič Anton, +1945 Mandelj Franc, 1925-1945, Štanga pri Litiji Margetič Anton,1908-1943 v Velikih Laščah Marinčič Albin, 1912-1943, Koč.proces Marinčič Ivan, +1945 Marinčič Milko, +1943, Vič, četniški odred Marinčič Rudolf, 1907-1943 Mozelj, Vič Markelj Dušan, 1922-1945, Sv.Jakob, PL Marko-vič Jože, 1898-1945 Markovič Franci, 1921-1945, Rakovnik, PL Markovič Božo, 1926-1945, Rakovnik, PL Markun Ivan, +1942, Barje Marolt Lojze, 1923-1945 Martelanc Amalija, 1903-1945, Mar. oznanjenje Martelanc dr. Ivan, 1902-1945, Mar. oznanjenje Marvin Franci, 1911-1945 Ma-sič Pavle, 1917-1945,PLMasič Viktor,1923-1945,
ZA MESTO LJUBLJANA
(delno), Fužine, Kodeljevo, Koseze, Marijino oznanjenje, Moste, Rakovnik, Sv. Jakob, Sv. Križ, Sv. Nikolaj, Sv. Peter, Sv. Trojica, Šiška, Šentjakob, Šmartno ob Savi, Trnovo in Vič. V teh župnijah farnih spominskih plošč še niso postavili. Na ljubljanskih ploščah pa bodo na posebno željo svojcev tudi imena ljudi, ki niso nikdar živeli v Ljubljani. Kratica PL pomeni, da je popisni list izpolnjen, da imamo torej vse podatke. Tako zanje, zlasti pa za druga imena, tudi za tista, ki jih na seznamu ni, Vas prosimo, da pomagate. Seznam je treba popraviti in dopolniti in bodite pozorni na:
1. PL - eventuelni popravki in dopolnila; 2. imena, za katera imamo nepopolne podatke; 3. imena, ki jih na našem seznamu ni, pa bi morala biti; 4. imena, ki so na našem seznamu, pa nanj ne spadajo.
Svojci in drugi, ki karkoli vedo o umrlem, lahko dvignejo Popisne liste v najbližjem župnišču ali v pisarni Nove slovenske zaveze, Resljeva 14/V (po, to, sr, pe od 10-12 in če od 15-18 ure). Popisni list Vam lahko pošljemo na doma: Naš naslov: Slovenski spominski odbor - pri Novi slovenski zavezi, 1124 Ljubljana, p.p. 4060 Pri Krekovi banki smo odprli bančni račun za denarno pomoč: NSZ -LJUBLJANSKA SPOMINSKA PLOŠČA, 51800 - 620 - 3336 05 - 1200119 - 62545 Mudi se predvsem s seznamom in prosimo, da pohitite.
Bežigrad, PL Masnec Jože, 1914-1945, Sv.Tro-jica, PL Mastnak Franc, +1945 Mastnak Maks, +1945 Matjašič Milan, +1945, Vič, Matjašič Nace, +1945, Vič Matko dr. Ivan, +1945 Mavec Franc, 1929-1945, Rakovnik Mavec Martin, 1880-1945, Šiška, PL Mavec Terezija, 1921-1945, Šiška, PL Mažgon Vida, +1942 Medved Jožko, 1906-1945, Mar. oznanjenje, PL Mehle Andrej, 1973-1945 Sv/Peter, PL Mehle Tine, 197fS-1Q4S SvPpter PL Mehle Anton, +1944 Melanšek Ivan, 1925-1945 Menart Janez, +1944, padel v boju Mencinger Janez, +1943, Grčarice Meničanin Dušan, 1906-1944. stotnik Merala Raikn 1971-1945 Re-žigrad, PL Metelko Bogomir. 1922-1945, Sv. Nikolaj, PL Metlikovič Riko, 1913-1944, Orlov vrh! Meze Ivan, 1924-1945, Trnovo Meze Jože, 1926-1945,Trnovo Mihelčič Vladimir, 1914-1945, Bežigrad, PL Mihelčič Miloš, 1921-1945 Mihelič Franc, 1921-1943 v Mozlju, Vič Mihelič Janez, +1943 v Mozlju Mikec Dušan, 1924-1942, PL Mi-klavčič Vinko, 1924-1944, Šentvid nad Lj.,PL Mi-klič Jože, 1922-1944 Milač Ciril, 1922-1945, Bežigrad, PL Milavec Franc, 1902-1943, PL Milo-vanovič Mladen, 1908-1943, četniški odred Mir-tič Jože, +1945 Mirtič Lado, +1945 Mladen Milan, +1942 Mlakar Bine, +1942 Mlakar Milko,
1926-1945,	Moste Mlakar Milka (Olge?), +1942 Mlinar-Cigale Marijan, 1923-1945, PL Mohar Boris, 1926-1945, Bežigiad Mohar Jože, +1945 Mohar Tone, 1921-1945, Moste Mohar Rudolf,
1919-1945,Moste	Mohorič Marijan, 1924-1945, Mar. oznanjenje, PL Mohorič Franc, 1925-1945, Mar.oznanjenje, PL Može Franc, 1928-1945, Marijino oznanjenje, PL Možina ing.Janez, +1945 Možina Lado, 1918-1945 Mrak Franc, +1945 Mulaček, + 1945 Mušič prof. Rudolf, 1903-1945 Mužina Lado, 1919-1945, Moste Nabrgoj Franc, + 1945, PL Nagode ing. Črtomir, 1903-1947 Na-mar Emil, 1919-1945 Namar Silvo, 1924-1945 Nastran , +1945 Natlačen dr. Marko. 1886-1942. Sv.Peter, PL Nedin Alojz, +1941 Nedoh Dušan, + 1942 Nemanič Stanko, 1925-1945, Šentvid na Lj., PL Nemec Milko, +1945 Neče-mer Franc, 1922-1944, Brod pri Krškem Notar Janez, +1942 Novak Bogo, 1922-1944, PL Novak Drago, 1925-1944, Moste, PL Novak Franc Koki, 1920-1945, Sv. Peter Novak Gabrijel, 1922-1945, Križanke Novak Ivan, 1925-1945, Moste, PL Novak Janez. +1943 na Velikem Osol-niku Novak Janez. 1921-1945, Moste, PL Novak Miha, 1926-1945, Moste, PL Novak Ka-rol, 1922-1945 Novak Ludvik, 1906-1943, Moste Novak Marijan, 1914-1945, Trnovo, PL Novak Marjan, 1922-1944. Sv. Jakob Novak Marijan, 1928-1945 Novak Milan. 1924-1945, Marijino oznanjenje Novak Milan, 1922-1944, Sv.Niko-laj, PL Novinec Franci. 1922-1945 Obed Jože, +1945, Rakovnik-Galjevica Oblak Franc, +1945, Vič? Oblak Marjan, 1927-1945, Vič, PL Oblak Marko, Šiška, 1927-1945, PL Oblat Dušan, +1942 ubit na Verdu Obran Konrad (Marko), 1910-1945, Sv.Peter Ocvirk Franc, 1898-1942, Sv.Peter, PL Ogrinc Anton, +1945 Ogrinc Ma-rijan,1914-1945, Križanke Ogrinc Milan, +1944 padel v boju Ogrinc Stanko, 1916-1945 Omerza Ivo, 1921-1945 Omerza Franc, 1918-1943 v Mozlju, Rakovnik Oražem Rafael, +1943 Osterc Božo, +1942 Ostronič Tone, +1945, Osilnica, AK Straža Otolani Aleksander(Saša), 1925-1945, Moste Otrin Miha, 1928-1945 Ozvald Ivan,
1927-1947	Pajnič Jože, 1913(1914)-1945, Trnovo, PL Pajnič Ivan, 1916-1945, Trnovo, PL Pajnič Ciril, 1924-1945, Sv. Jakob, PL Pančur Ivan, +1945 Pavlin Adalbert, 1927-1945 Papler Stanislav, 1926-1945, Trnovo, PL Pavlic Jože, 1910-1945, Trnovo, PL Pavlic Pavel,1918-1945, Trnovo, PL Pavlic Franc, 1916-1945, Trnovo, PL Pavlič ing.Emil,1915-1945, Trnovo, PL Pa-vlič Miroslav, 1912-1944, Trnovo, PL Pavločič Marijan, 1924-1945, Vič, PL Pavlovčič Anton, +1945, Sv.Peter Pavlovčič Franc, +1945 Pavlovčič! JC2fe, 1914-1945, Moste,-PL . Pavlovčič Marjan, 1924-1945, PL Pavlovčič Vojko, 1926-1945, Moste, P1 Pelcl Ivan, 24. 9. 1919-1945, Sv. Nikolaj, PL Pečarič Sergius, 1924-1945 Pečjak Ignac, 1900-1944, Črnuče Pečnik Gregor,
1920-1945,	Moste-Zelena jama Pejha Marjan, 1922-1945, PL Perharič Milan, 1916-1945, Šiška, PL Perko Matko, 1923-1945, Sv. Peter Perko Mihael, +1945, Pugljeva 11, Kodeljevo Perne Anton, 1921-1945, Tabor 12, Sv. Peter Perne Tone, 1914-1943, Povlje p.Trsteniku Perpar Jože, 1925-1945, dijak, nepopoln PL Peršič Friderik,
+1944 Peršuh Ivo, 1898-1942, Sv.Peter, PL Per-tot Boris, 1915-1943, Celje, PL Pestotnik Marjan, 1925-1945, Mar. oznanjenje, PL Pestotnik Marjan, 1920-1957, Trnovo Peteh Albin, +1945, obsojen Petelin prof. Stanko, 1901-1943 Peterca I., +1942 Peterka Odon, 1925-1945, Sv.Peter, PL Peterlin Ernest, 1903-1946, podpolkovnik Peter-lin Feliks, 1893-1945 Peterlin Stanko, 1904-1945 Petrič Anton, +1945 Petrič Barica, 1921-1945, Metlika, Sv. Peter Petrič dr.Danijel, 1919-1945, PL Petrič Marjan, +1945 Petrovčič, +1945 Petrovič Rado, +1943 ob napadu na Grahovo Pezdirc Matilda, 1902- 1944, Sv. Peter, PL Pi-lih Maks,1905-1945. Šmartno ob Paki, Sv.Peter Pire Anton, 1892-1945, Trnovo, PL Pire Zvonko, 1921-1945,Trnovo, PL Pire Bogomir, 1923-1945, Trnovo. PL Pire Franc, 1920-1945, Cesta v M. log 9, Trnovo Pire Franjo, +1945 Pire Ivan, 1906-1945, Rakovniška 6, Rakovnik Pire Janez, +1945, študent Pire Jože, +1945, Rakovnik Pi-rih Vera, 1915-1945. Šiška, PL Pirih Bogomir, 1913-1945, Šiška, PL Pirih Slavka, 1922-1945, Šiška, PL Pirih Vladimir, 1914-1945, Šiška, PL Piijevec Marjan, 1925-1945, Mar. oznanjenje Pirjevec Matevž, 1925-1945, Bežigrad PL Pir-jevec Marko, 1926-1945, Bežigrad, PL Pirman Božo, +1945 Pirman Konrad, +1945 Pirman Jože, +1945 Pimat Franc. 1910-1945, Črnuče Plajh dr. Avgust, 1916-1943 v Mozlju, Štore Plečko Zvone, 1920-1944, Moste Pleško Andrej, 1925-1945,Trnovo, PL Pleško Ivan, 1923-1945, Vič, PL Pleško Franc, 1925-1945, Vič, PL Plevčak Srečko, 1924-1945, Rakovniška 3 Plevčak Vinko, +1946 v zaporu v Celju Pliberšek Franc, 1915-1945, Vič, PL Pliverič Zvonko, 1923-1942 Podlogar Cvetko, 1923-1945, Sv.Nikolaj Podreberšek Marijan, 1925-1945, Trnovo Pogačar Janez, +1945 Pogačar Pavel, 1912-1945, Vič, PL Pogačar Peter, 1926-1945, Sv. Peter, PL Pogorelec Franc, +1945 Pograjc Franci, 1913-1943, Sv. Jakob, PL Pograjc Vladimir, 1915-1945, Mar. oznanjenje, PL Poje, +1943, brivec, čet. odred Polak Ivan, +1942, višji polic, uradnik Polak Vinko, 1924-1942, Moste Popovič Peter, 1908-1945 Por Janez, 1923-1942, Moste, PL Potečin Franc, +1945, obsojen na smrt Potočnik Ivan, 1900-1945, Črnuče Potočnik Leopold,1921-1944, Sv. Nikolja, PL Potočnik dr. Lojze, +1945, Selca Povše Avgust, 1895-1945, Vič, PL Povše Jože, +1945,Tomačevo Povše Lojze, 1922-1945. Moste Pozaršek Martin, +1945, Ižanska c. Poznič Franc, 1907-1945, Vič, Rožna dolina XV/5 Poznič Jakob, 1916-1945, Mestni trg 24 Poznič Žane, +1945, Šiška, Pod-milščakova Poženel Franc. 1923-1945, Sv. Peter, PL Poženel Pavle, 1916-1943, Rakovnik, PL Požun Maijan, +1945 Prajzer dr., +1945 Teharje Praprotnik Avgust. +1942, industrijalec Pregelj Jože, 1909-1945, Sv. Peter, PL Pregelj Ivan, 1915-1945,-Sv. Peter, PL Prelesnik Anton, 1924-1945,Vič, PL Prelog Franček, 1922-1943, doma s Ptuja Prelogar Viljem, Kersnikova 4, Mar. oznanjenje Preželj Franci, 1912-1945, Mar.oznanjenje, PL Prhavc Ivan, 1922-1944, Moste, PL Primec Drago, 1921-1945 Primec Lado, 1928-1945 Primožič Janez, +1945 Prosenc Jože, 1918-1945, Sv. Peter, PL Pucelj Ivan, 26..3.1942 ustreljen Rabuza Anton, 1914-1945, Trnovo, PL Ramovš Janko, 1923-1945, Sv. Nikolaj Ramšak Ferdinand, 1905-1945, Stožice, PL Rant Ivo(Ja-nez).+1945 Rant Jože, +1945, študent Ranzinger Greta, 1921-1947 Ranzinger Helena, 1890-1945, Mar. oznanjenje Rapotec Franc, +1942 ali 1943, Dravlje Rapotec Angela, +1942, Dravlje Rapo-tec Angela, +1926, F. inj A. hči, Dravlje Ra-sperger Stane, 1919-1944, Bežigrad Ratej Franc, 1899-1945 Ravnikar Ciril, 1916-1945 Ravnikar Roman, 1922-1945,Trnovo, PL Raznožnik Franc, 1908-1945 Razpotnik Metod, 1898-1945, Špita-lič, Rakovnik Raztresen Jože, +1945, policijt Remec Jaka, 1922-1945, Marijino oznanjenje Remic Franjo, 1889-1945, Slomškova 15, Sv.Peter Remic Janez, 1921-1945 Remškar Anton, +1945, bogoslovec Remžgar Radko, 1924-1945, Moste, PL Repovž Jože, +1945 obsojen na smrt in ustreljen Režek Ivan, 1910-1944, padel v boju Ribni-kar Branko, 1916-1943 v Mozlju, četniški odred Ribnikar Lovro, +1945 Rigler Dušan, 1925-1941 Sv.Trojica, PL Rigler Ivan, 1898-1945, Zarnikova 7a, Sv. Peter Rihar Ivan, 1910-1945, Kneza Koclja 3, Šiška Rihtaršič Lovro, 1898-1945 Robida Anton, +1945, Kamnarjev iz Zgornjega Ka-šlja Roiic Viktor. +1942 ustreljen skupaj z Er-lichom Romih Lojze, 1925-1944, Planina pri
Sevnici Rostohar Vinko, 1918-1945, Krško, PL Rot Danijel, +1943 v Mozlju, jezuitski bogoslovec Rozman Dušan, 1919-1945, Šiška PL Rozman Janez, +1945 Rožanc Jože, 1894-1945, Par-mova 48, Bežigrad Rožanc Milan, 1924-1945, Parmova 48, Bežigrad Rožanec France, +1945, Trnovo Rožanec Matija, 1924-1945, Trnovo, PL Rožič Franc, 1915-1942 v Dravljah pred Gu-steljnom Rožman Dušan, 1903-1945, Pod Rožnikom, Vič Rnpnik T enn 1880-1Q46 Mar. oznanjenje, PL Rupret Viktor, 1899-1944, Moste, PL, Rus Franci, 1922-1945, Mar.oznanjenje, PL Rus Janez, 1926-1945, Mar.oznanjenje, PL Rus Janez, 1925-1945, Sv. Nikolaj, PL Rus Mihael, 1922-1945, frančiškan, Mar. oznanjenje Rusjan Saša, 1920-1943 v Mozlju Sabič Miloš, +1945, oficir Sajovic Josip, 1885-1945, Moste, PL Sajovic Ferdinand, 1925-1945, Moste, PL Sa-ksida Bogdan, 1919-1944, PL Samotorčan Marija, 1918-1945, Vič, PL Savinšek Jure, 1923-1945, Moste, PL Sax Mirko, 1905-1943, Mar. oznanjenje, PL Sečnik Peter, 1902-1945, Samotorica, Ljubljana Sečnik Stane, 1919-1945 Sečnik Franc,
1924-1945	Sečnik Lojze, 1925-1945 Sedej Albin, 1924-1945 Seibitz Miro, 1918-1945, Moste, PL Selak Albin, 1926-1945, Škocjan, PL Selan Greti, +1945 Selan Franc, 1917-1945 Selan Jože, 1913-1945, nekd. Cerkvena 15, Trnovo Sele-všek Jože, 1907-1945, Šiška, PL Semenič Marijan, 1925-1945 Šenčur Marjan", 1919-1945 Šenčur Radko, 1924-1945 Sevšek Franc, 1919-1945, Šiška, PL Sevšek France, 1925-1945, Sv. Peter, PL Sever Marjan, 1909-1943, PL Sever Mitja, +1943 v Mozlju, četniški odred Sfili-goj Dušan, 1922-1945, Mar. oznanjenje Sfili-goi Janez. +1945. študent medicine SieBerer Lado, 1921-1943 v Mozlju, čet.odred Sieber-ger Igor, +1945, Šmartinska 62 Simčič Drago, 1915-1945, Vič, PL Simčič Mirko, 1918-1944, Vič, PL Siraj Alojz, +1943 kot četnik, Družinska vas Skok Bogo (Milan), +1945, podoficir, Bežigrad, Skok Mile, 1925-1945, Moste-Kode-ljevo Skok Vid, +1945 Skopec Ivan, 1920-1945, Vič, PL Skopec Vinko, 1926-1945, Vič, PL Sku-bic Ivan, 1903 - 1943, Vič, PL Skubic Franc,
1905-1945,	Vič. PL Skvarča Neža, 1914-1942 v Dravljah Sladič Alojz, 1902-1943 v Mozlju Sla-vujič Kamilo, 1914-1945, častnik Slokar Marko,
1925-1945,	Mar.oznanjenje, PL Smolinsky Miro-sjav, 1909-1945, PL Smuk Edi, 1927-1945 Smuk Žarko, +1945 Smuk Ciril, +1945, Žiganja vas Sojar Tone,, 1920-1945, Vič, LP Sojar Marjan, 1923-1945, Vič, PL Sojar Stane, 1924-1945, Vič, PL Sojer dr. Franc, 1916-1945, Zaloška 146, Moste Sparhakl Bojan, 1922-1945, Moste, PL Sparhakl Zvonko, 1925-19.45, Most«, PL Spil-ler Ludovik, 1923-1945, Moste, PL Spreitzer Ludvik, 1922-1945, Trnovo, PL Srakar Alojz, 1918-1945, Tomačevo 49, Sv. Križ Srakar Alfonz, 1925-1945, Tomačevo 36, Sv.Križ Srakar Ivan, 1945,Tomačevska 52, Sv. Križ Srakar Ivan,
1906-1945,	Dolenjska c. 3, Sv. Jakob Srebotnjak Vane, +1945 skupaj z Dežmanom Stanovnik Jože, +1943, padel pri Trebelnem Stare Adolf, 1925-1945 Stare Alojz, 1915-1945, r.Vel.Lipljene, Prešernova 1 Stare Alojzij, 1907-1945 Stare Zlatko, +1945 Starešinič Miko, 1925-1945, študent, Preloka Starešinič Lojze, 1927-1945, Pre-loka Stariha Jože, 1907-1945 Stegenšek Klemen (Martin), +1945 Stele Peter, 1918-1945 Stepic Boris, 1925-1945, Poljanski nasip 48 Sterle Franc, 1922-1945, Črna vas, Barje Sterniša Marijan, 1912-1943 v Mozlju Stibilj Boris, 1921-1945, Bežigrad, PL Stojan Ivan, 1914-1943 v Mozlju Stopar Bogo, 1925-1945, Jablanica Stopar Franc,
1921-1945,	Jablanica, Zaloška 77 Strah Henrik, 1899-1945, Domžalska 1, Sv.Peter Strajnar Janez, 1916-1945, Potočnikova 8, Sv. Peter Strle Ivan, +1945, Barje, PL(nepopoln) Strupi Alojzij, 1901-1945, prof. na škof. gimnaziji Strupi Janez 1922-1943, Čirče pri Kranju, AK Straža Suban Martin, 1926-1945 Suher dr. Edvin, zdravnik, Smoletova 6, Bežigrad Sunjič Marko, +1942 ustreljen Suvajdžid Dejan, +1943, oficir Svete Stanislav, 1913-1945, Kržičeva 6, Bežigrad Svetek Franc, +1943, Jurčkova pot, Rakovnik Svetelj Ivan, 1925-1945 Svetličič Alojz, 1902-1945, Šebrelje, Karunova 14 Šalehar Janez,
1922-1942,	Moste, PL Šare Franci, 1926-1945, Trnovo, PL Šare Maks, 1906-1943 v Mozlju, Vič Šare Peter, 1910-1943 v Mozlju, roj. v Lj. Šebek Karlo, 1915-1945 Šebenik, +1945, častnik Šef Franc, 1924-1945, Sv.Jakob, PL Šegula
Anton,1923-1945, salez., Rakovnik Šegula Jože,
1921-1943,	Rakovnik, PL Šemorov Bogomir, 1917-1945, Sv.Nedelja, Mar. ozn. Šemrov Stanko, 1906-1943 v Mozlju Sere Miloš, 1926-1945, Šmartno ob Savi, PL Sijanec Ernest, +1943 v Mozlju, četniški odred Šile Marija, +1.2.1942 Šimenc Jože, 1923-1945 Šimenc Jule, 1928-1945 Šimenc Vinko, 1925-1945 Šinkovec Fidelis, 1912-1945 Ši-raj Alojz, +1943, padel pri Trebelnem Šircelj Ludvik, 1912-1945, Kašelj/Zalog Šircelj Zdenko,
1922-1945	Škaljak Milan, 1920-1945, bogoslovec Škedelj Martin, Rimska 22, Sv. Trojica Šker-binc Drago, 1926-1945, Sv. Trojica, Prešernova c. Škof ing. Rudolf, 1890-1945, Vič, PL Škof Viktor,
1923-1945,	Mestni trg 11, Sv. Nikolaj Škofic Stane. 1922-1943, Moste Škrabar Stane, +1943, roj.Glince, Erjavčeva Škufca Vinko, 1909-1945 Škulj Jožefa, +1942, Barje Šlegelj Ivan, +1941 ustreljen Šlegelj mati Marija (Ivana), +1941 ustreljena Šmajd dr. Albin, 1904-1946 Šnaj-der Jože, 1925-1945, Mosle-Kodeljevo Šparha-kel Leopold, 1897-1945, Šušteršičeva 12, Moste Špicer Jože, +8.1.1942 ustreljen Šprah Otmar, 1910-1945, Laško, Lj.Židovska steza 4 Štamfel Ivo, 1925-1945, Zaloška 16, Sv. Peter Štefan Janez, +1945 Štefanec Franc, 1925-1945 Štefan-čič Ivo, 1925-1945, Sv.Peter, PL Štefančič Lovro.
1924-1943	Štepec Boris, 1923-1945, Sv. Peter. PL Šterbenc Srečko, 1921-1944, Orlov vrh Šterk Jože, 1926-1945 Štravs Miha, 1907-1945, Trnovo Štrekelj Kati, +1943, Dravlje Štrubelj Franci.
1903-1945	Štrucelj Rafael, +1945 obsojen na smrt in ustreljen Štrukelj Lovro, 1920-1945, r.Gradac v B.Krajini Šturm Franc, +1945, podpolkovnik Šturm Peter. 1905-1945 Šulc Avgust, 1911-1945, nekd. Mahničeva 22. Mar. ozn. Sulc Marija, 1. 2. 1942 ustreljena Šulc Rajko, 1920-1944, Vič, Čampova ul. 9 Šume Ernest, +1945 Šurk Ludvik, 1905-1945 Šuštar Alojz. 1914-1945 Šuštar Janez, 1926-1945, r.Radovljica Šuštar Franc, 1922-1945, Rakovnik Šuštar Ivan. +1945 Šuštar Ivanka, 1900-1943, Črnuče Šuštar-šič Franc, 1913-1945, Hradeckega 46 Šuštaršič Ivan, 1919-1942, Moste-Kodeljevo Šuštaršič Jernej, +1945 Šušteršič Andrej, 1908-1945, Trnovo. PL Šušteršič Ivan, 1925-1945, Gregorčičeva 6 Šušteršič Maks, 1915-1945, Vič, PL Svarc Rajko. +1945, Kodeljevo Tavčar Anton, 1922-1945, Sv. Peter, PL Tavčar Marjan, 1926-1945 Teply Marjan, +1943, Novo mesto, čet. odred Terčelj dr.Fi-lip, 1892-1946 Terhljan Božo, 1922-1945, Zaloška 23, Sv. Peter Thuma Emanuel, 1923-1943, Polje, PL Tišlarič Marija, +1945, Vič Toma-žič Drago, 1914-1943 v Mozlju, r. Tinje na Pohorju Tomažič Stane, 1921-1945, Sv. Peter To-mec Vekoslav , +1945, študent Tomšič Franc, 1908-1945 Toporiš Ivan, 1923-1945 Tomšič Jože, 1924-1945, Sv.Trojica, PL, Trampuž Vinko. 1905-1942 ustreljen pri Katrci Trampuž Rado, 1922-1945, Mar.oznanjenje, PL Tratar Gregor. 1910-1945 Tratnik Mirko, 1921-1945, roj.Ljuto-mer,salez.Tratnik Stanko.1923-1944,roj. pri Ljutomeru, salez. Tratnik Stanko, 1925-1945 Travnik Janez, 1922-1945, Sv.Jakob, PL Trelc Jože, +1945, dijak bežigr.gimn., nepopoln PL Trinko Ivan, 1923-1944, pokopan na Orlovem vrhu Tr-lep Tone, 1913-1945 Troha Saša, +1945 Trošt Ludvik, 1902-1945, Bežigrad PL Tršinar Rudolf, 1905-1945,Trnovo, PL Trtnik Franc, 1923-1945 Trtnik Janez, 1918-1943 ali 1944; študent med. Türk Drago, 1923-1945, Rakovnik, PL Turnšek Oskar, 1923-1943, Moste, PL Učak Valerijan, 1883-1949, prior Križniškega reda Urbane Frančiška, 5,2.1942 ustreljena Urbane Ivan, 5.2.1942 ustreljen Urbane Ivanka, 5.2.1942 ustreljena Urbane Janez, 1920-1946 Urbančič Anton, 1.2.1942 ustreljen Urbas Marjan, +1945, študent Uršič Andrej-Smrekar, 1908-1948 Uršič Franc, +1945 Uršič Ivan, 1926-1945,Trnovo, PL Uršič Marjan, 1920-1945, študent medicine,Vič Ustar Branko, 1927-1945, Bežigrad, PL Vadnjal Miro, +1945, Vič Vagaja Tone, 1921-1945, Trnovo, PL Vagaja dr. Franci, 1916-1945, Selo 45, Moste Valant Emanuel, +1945 Valant Marjan, +1945 Valen-čak, +1.12.1941, direktor Kemične Moste Var-šek Jože, 1917-1945, Vič, PL Vavpotič Dušan,
1925-1945,	Črnuče Veber Franc, 1921-1945, r. Ladja pri Preski, bogosl. Vehovec Dušan, +1944 Veic Proko, +1945 četniški odred Velikonja Narte. 1891-1945. Sv. Peter, PL Velikonja Stanko.
1904-1943,	Sv. Peter, PL Velkavrh Franc, +1944. Vič, PL nepopoln Velušček Just, 1914-1945, Vič, PL Verbek Marjan, 1924-1945, Moste, PL Verbič Ivan., 24.jan.1943 ustreljen, Glince Verč Anton. +1945 Verlič Jože, 1907-1945 Vidmar Frančiška, 1896-1945, Barje, PL Vidmar Milan, 1920-1945. Trnovo, PL Vičič Julij, +1943 Virant L., +1943. Grčarice Vižintin Stane, 1925-1945, Sv.Peter. PL Vodnik Srečko, +1943 v Mozlju. četniški odred Vodopivec Dominik, 1925-1945, Vič Volčič Franc, +1944 padel, r.Javorje nad P., študent Vončina Oton. +1945 obsojen na smrt in ustreljen Voršič Drago. +1945..jurist. Celje. AK Straža Vošner Pavel, 1902-1943.PL Vovk Jože(Štalcov). +1945, Vič Vrbinc Franc, 1916-1945, Sv. Peter, PL Vrbinc, +1945, dijak, sin pošt. uradnika Vreček Janez, 1924-1945, Mar.oznanjenje, PL Vrhovec Ivan, 1920-1945, Mar. oznanjenje Vrhovec Marjan, +1945 Vrle Katarina, 1894-1944, Črnuče Vr-tnik dr. Jan, padel v boju 2.7.1944 Weis Nikolaj, 1925-1944 padel v boju Wiederwohl Eva. 1919-1942, Šiška, PL Windl Vaclav, +1945, dijak kl. gimn. v Lj. Wolbang Karla. 1892-1945, Trbovlje, PL Wolbang Artur, 1885-1845, Trbovlje. PL Wolbang Irma. 1918-1945,Trbovlje. PL Wolbang Marjan, 1921-1945, Planina, PL Zadnikar Janko, 1922-1945, Šiška, PL Zajec Janez, 1923-1945, Sv. Peter, PL Zajger Ernest, 1900-1944. Črnuče Zalar Jože, 1927-1945 Zalar Janko, 1922-1945
Po vstopu SLS v postkomuaistično vlado
SLOVENIJA JE POLITIČNO OPUSTOŠENA
Po nekaj mesecih vladne koalicije med Liberalno demokracijo in Slovensko ljudsko stranko lahko govorimo o tem, kar smo ob nastanku te koalicije vedeli, namreč da bo s tem Slovenija usodno Sla po poti navzdol Pa seveda ne le na zunanjepolitičnem področju, na kar nekateri zelo opozarjajo. S fanatičnim rinjenjem »v Evropo« naj bi postali novodobna kolonija, v kateri bo razviti Zahod prodajal svoje izdelke, poleg tega pa bomo z vstopom v zvezo Nato postali še sanitarni kordon (neke vrste obrambni zid) pred razpadajočim Vzhodom. Kaj bo z našim kmetijstvom, kaj z našo zemljo, kaj s čistimi nekaj uspešnimi gospodarskimi in turističnimi objekti, ki si jih bodo z našim vstopom prav gotovo podredili bogati tujci, tega naših oblastnikov ne zanima preveč. Važna je le njihova trenutna podoba in seveda korist. S tako imenovanim »španskim kompromisnim predlogom« smo pn vstopanju v Evropsko zvezo tej obljubili nekaj, kar ni bilo potrebno v tej fazi nobeni drugi državi, ki se je pridružila ali se pridružuje EZ. Nobeni drugi državi m bilo potrebno pred njeno vključitvijo v EZ povsem liberalizirati nepremičninskega trga (prodaja zemlje), samo mi moramo zdaj, še preden bomo postali polnopravni, član EZ. omogočiti prodajo zemlje tujcem. Največjo odgovornost za to nosita Drnovšek in Peterle.
Toda veliko bolj usodno od zunanjepolitičnega dogajanja je stanje v notranji politiki. Komunisti so prišli nazaj na oblast spomladi 1992. Pred
tem Demos, razen, osamosvojitve, ni naredil nobenih pomebruh rezov, s katerimi bi prerezal gosto prepredeno popkovino s komunističnim sistemom. Bolj od formalne demokracije je hila tu pomembna kadrovska prevetricev, ki pa je ni bilo Na spremo lansirane očitke o revanšizmu je takratni Demosov predsednik vlade Lojze Peterle že septembra 1990 pohitel z izjavami, da on ni noben revanšist Ko so ga komunisti s to provokacijo postavili v defenzivni položaj, so dosegli pomembno zmago in so potem na teh umetnih očitkih in vsiljenem občutku krivde samo še nadgrajevali. Pravzaprav bi razen kakšnega posameznika danes težko našli v takratnih Demosovih vrstah osebo, ki bi se zavedala pomembnosti trenutka. To, kar je bil nekoč vparlamentu Vitomir Gros, naj bi bil danes Ivo Hvalica, vendar je slednji le Grosova bleda senca, saj svoj boj s ciničnim (kvazi)liberalizmom sproti ruši s teatraličnim načinom svojih nastopov Škoda.
Prihod »iz komunističnih katakomb« v začetku devetdesetih let je Krščanske demokrate pod vodstvom Lojzeta Peterleta povsem zmedel. Koščki oblasti, ki so jo okusili, so jib upijanili, tako da se niso bili več sposobni zavedati odgovornosti pred svojo volilno bazo. S svojim vzstopom v Drnovškovo vlado januarja 1993 so zapečatili usodo vseh tistih, ki jih je komunizem preganjal, odrival in poniževal. Še prej (avgusta 1992) so, kot v neke vrste predigri, porezali krila takrat uspešno razvijajočemu se dnevniku Slovenec. Potem smo morali štiri leta poslušali množico raznovrstnih besed, od tistih čisto zblojenih do fraz, ki so jih kdaj pa kdaj morali izreči, da so zapihali na duSo svojim volilcem. Ti so dolgo
časa slišali samo te zanje »mile viže«, saj je SKD še na lokalnih volitvah jeseni 1994 triumfirala. Šele dve leti kasneje, na parlamentar nih volitvah novembra 1996, so se mnogim odprle oči. SKD je postala velik poraženec teh volitev, kar pa je vplivalo tudi na skupno usodo strank slovenske pomladi.
Toda SKD je bila veliko bolj poražena, kot to kaže volilni rezultat po katerem je dobila devet poslanskih mest. Stranko že ves čas od volitev naprej pretresajo in hromijo močni notranji spori. Poleg zgrešene politike stranko danes posebej tepe to, da se nikoli ni znala notranje kadrovsko očiščevati. Odrinjenje nekdanjega tajnika Edvarda Staniča, ki je v času od leta 1992 do 1994 tako rekoč vodil stranko, je bilo mnogo premalo. V stranki vedri in oblači množica oseb. ki ji dajejo pečat, eni so v stranki zgolj zaradi karierizma, drugi pa tudi zato, da kot vrinjenci stranko najedajo od znotraj. Imena enih in drugih so danes znana. Po volitvah je SKD oziroma njen predsednik Lojze Peterle končno začel zagovarjali skupno politiko strank slovenske pomladi Še pred volitvami se je SKD držala zase in ni hotela podpisati skupne izjave o skupnem povolilnem nastopanju pomladnih strank. Le mimogrede naj omenim, da se je argentinska Svobodna Slovenija pri tem spet slabo odrezala. Njihov dopisnik Tone Mizerit. ki je prav zaradi volitev prišel iz Argentine, je namreč pošiljal v Svobodno S/oveni/o poro61 a, v katerih so bile grobe laži, saj je krivdo za neuspeh povezave pomladne koalicije pripisoval Ljudski stranki in Socialdemokratom
Čeprav je SKD vložila veliko tnida v predvolilno propagando, se je znaten del njihove volilne baze na koncu vendarle prebudil in je raje volil katero od drugih dveh možnosti.
Danes mnogi v SKD napadajo Peterleta in zahtevajo njegov odstop, vendar je tragika te stranke v tem, da ne ponujajo boljše alternative, še najmanj pa so to osebe, ki bi bile zagotovilo, da bo SKD končno postala trdna in načelna stranka, ki bo zvesto izpolnjevala svoj program, program, ki je bil dozdaj samo mrtva črka na papirju.
SLS po poti SKD
Danes pač lahko samo žalostno zapišemo, da sta bila SKD in časnik S/onznec veliki priložnosti, ki pa sta bili na grd način zapravljeni zaradi udbovsko-komunističnih vrinjencev in gole sle po karierah Tu bi lahko naredili čez to žalostno zamujeno zgodbo križ, če ne bi bila prototip za še hujšo ponovitev. Tokrat v obliki SLS.
Že pred volitvami, še posebej pa po volitvah smo lahko poslušali visokodoneče izjave Marjana Podobnika, predsednika SLS, o skupni poti pomladne koalicije. Še posebej je to prišlo do izraza, ker sta tudi drugi dve stranki izražali to skupno voljo, Janševa SDS tako ali tako, prijetno pa je presenetila tudi Peterletova SKD. Toda v zaklinjanju je prednjačil posebej Marjan Podobnik, tudi zato, ker je SLS požela veliko volilno zmago in je postala najmočnejša pomladna stranka Kar dva meseca smo poslušali, kako ima pomladna koalicija večino v parlamentu (volilni rezultat med levico in desnico se je zaustavil natanko na polovici: 45 proti 45) V te izjave smo seveda verjeli, saj bi lahko pomladna koalicija sestavila vlado le v primeru, da pridobi nekoga iz levega tabora. Tako pa smo poslušali brezplodne izjave o tem, da poslanca obeh narodnosti ne bi smela voliti za mandatarja, s čimer bi levica imela le 43 poslancev. Medtem ko je bil Peterle zaradi volilnega poraza bolj v ozadju, sta imela glavno besedo Marjan Podobnik in Janez Janša, zaradi zmage pa je prednjačil Podobnik. Najprej bi se morali vsi trije predsedniki zavedati, da je rezultat 45 prod 45 le matematično izenačen, v resnici pa imajo prednost postkomunisti, saj je njihovih 45 poslancev veliko bolj idejno trdpih, kot pa 45 poslancev pomladi. In že to je narekovalo, da na vsak način morajo najti zaveznika v nasprotnem taboru. Tako pa je desnica prepustila to možnost (da pridobi nekoga iz nasprotnega tabora) levici tako po volitvah leta 1992 kot po zadnjih pred nekaj meseci. Še posebej tragičen je ta zadnji poraz, saj je desnici uspelo sanirati razliko, ki je zaradi Jelinčičeve prevare nastala leta 1992 in je zdaj dosegla petdeset odstotkov glasov. Zgodovinski trenutek je od pomladnikov zahteval, da iz tega rezultata iztržijo maksimum. Tako pa smo doživeli poraz, ki je za pomlad usoden. Postkomunisti so namreč za popolno prevlado v Sloveniji rabili samo še en mandat, v katerem bodo polasminili še tiste zadnje ostanke (zavarovalnice, banke), ki jih doslej niso uspeli. Potem ko bodo imeli kadrovsko praktično vse trdno v svojih rokah pa je lahko na oblasti tudi kdo drug. Ta toliko potrebni mandat, med katerim bi lahko prišlo še do kakšnih revizij dosedanjih nepravilnosti, so torej dosegli. Toda tokrat so kupili Slovensko ljudsko stranko. Prav gotovo je bilo narejenih v treh mesecih povolilnih dogovarjanj o sestavi vlade nekaj usodnih strateških napak. Mogoče so Janšo in Peterleta, tako kot vso javnost, zavedle obljube Marjana Podobnika o njegovi zvestobi pomladni koaliciji. Toda vse ostale postavke so bile očitni elementi nevarnosti. Največja samoprevara je bila v tem. da se bo na drugi strani (pri postkomumstih) kar našel nekdo, ki bo pristopil v pomladni tabor ter s tem odločilno premaknil tehtnico v koristpomladi. Pomladni trojček se je sicer pogovarjal s strankami iz nasprotnega tabora, vendar očitno pri tem ni bil dovolj resen, saj ni pridobil na svojo stran prav nikogar. Popolnoma jasno je, da bi v takšni situaciji pomladniki morali iskati najšibkejši člen v nasprotnem taboru, mu ponuditi veliko več, kot bi si ta po volilnem rezultatu zaslužil (le s tem bi ga pridobili na svojo stran), s čimer bi potem lahko sestavili vlado in prišli na oblast. Trenutna politična konstelacija sil na Slovenskem je pač takšna, da bi pri tem morali zaradi višjih interesov - tako lastnih kot celotnega naroda - za trenutek pozabiti tudi na kakšno načelo ter zamere in predsodke iz preteklih let. Žal je volilni rezultat to zahteval. Pomladna koalicija pa je čakala in čakala. Toda čakal je tudi postkomunistični tabor, le da je čas delal za njih Oni so se tako po prejšnjih volitvah kot po teh zadnjih zavedali, kaj morajo početi. Le pomladniki se tega niso zavedali, zato je bil poraz neizbežen. Če je bil Peterle nekoliko v ozadju, pa bi se moral Janez Janša, kot ves ta
čas do zdaj neformalni prvak desnice, zavedati nekaterih velikih nevarnosti, ki so bile prisotne. Poleg pravkar povedanega je bilo prisotnih kar še nekaj elementov, na katere bi moral paziti. Predvsem je tu
specifični položaj, v katerem se je znašla SLS. SLS je namreč dosegla veliko zmago, saj je postala naenkrat najmočnejša med pomladnimi strankami To ji je dalo veliko samozavest, toda povečalo je rodi njene apetite Ta stranka je edina od ostalih dveh, ki je bila praktično ves čas v opoziciji. V politiki pa nekdo nastopa zato, da bo na oblasti. Poleg tega se je SLS pokazala kot zelo potratna stranka, zaradi česar se je morala zelo zadolžiti že na volitvah leta 1992. Njen dolg s številnimi hipotekami se je vlekel ves ta čas. Toda to očitno ni bilo dovolj, ampak se je stranka na teh volitvah še dodatno zadolžila. Med vsemi strankami je porabila celo največ denarja za volilno kampanjo. Četrti pomemben element pa je v sestavi poslancev, ki jih je ta stranka zdaj pripeljala v državni zbor. Razen morda ene osebe je tako rekoč vseh ostalih 18 mladih ljudi, ki jih bolj kot ideja ter interesi desnice zanima kariera Vse to skupaj je bilo prav alarmantna mešanica, ki jo je kar razganjalo po sli po oblasti. Prav zaradi te nevarnosti bi moral Janša vleči nekatere poteze, ki jih je zaradi načel opuščal. Tako pa se je zgodilo, da pomladni koaliciji (zaradi premalo truda!) ni uspelo pridobiti večine, kar je na koncu SLS izkoristila in izkočila iz pomladnega trojčka.
Pri tem usodnem skoku pa se ni prav nič vprašala, kaj to pravzaprav pomeni za narod, predvsem pa za tisto polovico volilcev, iz kat ere izhaja. In prav za to polovico volilcev v Sloveniji ves čas gre! Gre za popravo krivic in za politično, družbeno in gospodarsko emancipacijo. In šele to je pogoj za izenačevanje obeh narodovih polovic: doslej privilegirane in zapostavljene. To je tudi osnova za spravo Vsako govorjenje o spravi brez tega pa je napačno
Postkomunisti seveda niso neumni. Drnovšek je dal Podobnikovi SLS kar osem ministrskih mest. Vedel je, da to za ohranitev postkomumstičnega imperija ne pomeni tako rekoč nič, hkrati pa s tem ta imperij pridobi še ta potrebni mandat. Poleg tega, da gre za manj državotvorna ministrstva, pa je SLS še tista, ki jih je dobila, le s težavo zapolnila s kadri, saj sta brata Podobnik vsa ta leta skrbela, da stranka ni imela kadrovske baze. Tako lahko za nekaj ministrov SLS mirno rečemo, da so bolj privrženci levice, kot pa desnice. Po vsej množici izgovorjenih besed (obljub) ni Marjanu Podobniku zdaj preostalo nič drugega, kot da z razmetavanjem obljub nadaljuje, saj le na tak način lahko za nekaj časa zakrije hud razkorak med besedami in dejanji. Vendar so komunisti že tako trdno na oblasti (ter v vseh porah družbe), da lahko prepusti partnerici, ki ji omogoča še naprej mirno vladanje, kar precej manevrskega prostora. Drnovšek je tako Marjanu Podobniku prepustil številna protokolarna opravila, s katerimi ga bo še bolj uspaval. Tako hodi Podobnik na različne prireditve, odpira sejme, daje izjave novinarjem. Drnovšek pa v ozadju mimo vlada. Posledica vsega tega je, da se je tudi medijski prostor izredno zapri. Tako zaprtega prostora ni bilo tako rekoč deset let. Ostala je le revija Mag. ki pa se zaradi pehanja za bralce preveč ukvarja s trivialnimi temami, vnemar pa pušča nekatera ključna področja. Tako se Mag nikoli ni niti dotaknil vprašanja komunistične revolucije ter vseh mogočih njenih posledic, ki jih čutimo in jih bomo še dolgo čutili. S porazom pomladne koalicije je v vodo padel tudi skupni projekt novega dnevnika (Slovenec je sredi novembra 1996 v največji sramoti propadel; potem ko je predstavnik Cerkve Janez Gril pripeljal za glavnega urednika proslulega novinarja Mladine Miho Štamcarja). Zdaj se govori, naj bi jeseni iz Afigoi-ega uredništva izšel novi dnevnik.
Novi nadškof edina svetla točka
Edina svetla točka je bilo imenovanje dr. Franca Rodeta za novega nadškofa in metropolita. Rode je bil že dolgo znan po svoji jasni in odločni besedi Prav s to je naravnost šokiral komuniste, saj je njegova govorica skoraj povsem drugačna od govorice dosedanjega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Po prvih presenečenjih se je proti Rodetu vsul plaz kritik, vendar so bile vse zelo kratkega daha, saj proti Rodetovi jasni in • odločni besedi niso mogli najti nobenih protiargumentov. Mnogokrat sem že zapisal, da je naredila Cerkev veliko napako, da ni takoj po začetku propadanja komunističnega režima postorila nekaj simboličnih dejanj. Tu
Huala Ti, Luka!
Hvala Ti za vse delo in žrtve za razvoj in zmago slovenske državne misli in za ohranjevanje in rast slovenstva!
Bil si ves predan Ehrlichovi slovenski državni misli. V domovini pod komunistično diktaturo več desetletij nihče ni smel govoriti ali pisati o samostojni slovenski državi. Če so koga le osumili, da je morda vtihotapil ali čital dr. Zebotovo knjigo, "Slovensko državo", "Smer v slovensko državo" ali drugo Jugoslaviji in komunizmu "sovražno" literaturo, je tak "protidržavni zločin" zelo drago plačal. Celo v izseljenstvu so se dolga leta vrstili napadi na tiste, ki so pod geslom "na svoji zemlji svoj gospod!" baje razbijali jugoslovansko edinost in "neodgovorno, naivno in neumno" verjeli, da bi mogla majhna Slovenija kdaj postati samostojna država.
Pa vendar je po prihodu v Ameriko veliki idealist Mirko Geratič začel izdajati "Slovensko
državo", ki je bila najprej klic vpijočega v puščavi, a kmalu tudi izziv, ki se mu je odzivalo vedno več zavednih Slovencev. Geratiču iz Chicage je sledil kot urednik požrtvovalni dr. Rudolf Čuješ v Torontu. In ko je slednji postal univerzitetni profesor v Antigonishu, je z uredniškim delom nadaljeval Vladimir Mauko.
Nasprotniki slovenskega državnega gibanja so upali, da bo z Maukovo smrtjo umrla tudi "Slovenska država". A takrat si pogumno stopil na krmilo Ti, Luka, in dočakal uresničenje "nemogočega":	ustanovitev
samostojne slovenske republike v letu 1991! Kako srečen si bil uresničenja slovenske državne ideje in kako vesel, ko so na Slovenskem dnevu na letovišču v Boltonu vihrale slovenske trobojnice in je množica navdušeno pozdravljala	slovensko
samostojnost, Tvoja hčerka pa v lepi slovenščini povezovala program. Glavni govornik je bil eden ministrov nove slovenske
republike dr. Janez Dular. Pozneje sem mu poslal nekaj literature in kopij štiri desetletja starih pisem pokojnega ustanovitelja glasila "Slovenske države" Mirka Geratiča, da bi domovina ne pozabila vseh žrtev in poguma izseljenskih borcev za njeno neodvisnost.
V času preoblek, ko se v tiskovnih poročilih celo najhujši nasprotniki	neodvisnosti
predstavljajo kot "arhitekti neodvisne slovenske države" in bivši voditelj slovenske komunistične partije in ljubljenec in protežiranec "bivših" režimskih občil pripoveduje pravljice, da so vse slovenske stranke "stranke slovenske pomladi" (in so komunisti po vojni pobili le okrog tisoč	svojih	slovenskih
nasprotnikov!) in ko po stari komunistični modi zmerjajo najnevarnejše demokratične tekmece (kot za neodvisnost in razkrivanje kriminala tako zaslužnega Janeza Janšo) s fašisti, druge pa z nevarnimi klerikalci,
spoznavamo, da bo žal treba še mnogo poguma in truda, predno bosta zmagali zgodovinska resnica in pravičnost. A tudi ta dan bo prišel, kot je prišel dan osamosvojitve in priznanja slovenske republike. Šele takrat bo dostojno priznana tudi vloga izseljenskih in zamejskih borcev in garačev za razvoj in zmago slovenske državne samostojnosti. Med lepim številom .pomembnih imen bo blestelo tudi Tvoje ime, Luka Jamnik, kot urednika "Slovenske države", glasila slovenskega državnega gibanja!
Hvala Ti, Luka, za Tvoje delo, žrtve, zgled in trpljenje! Hvala Ti tudi za prijateljstvo in vse lepe in spodbudne spomine - od taborišča v Bagnoliju, kjer sva se na osamelem stadionu lačna srečavala, vsak s svojo knjigo v roki, do zadnjega slovesa na Slovenski pristavi v Genevi, Ohio.
Dragi Luka, naj Ti bo dobri Bog bogat plačnik! Počivaj v miru v ljubečem božjem naročju!
Edi Gobec
Ludvik Jamnik
1921 - 1997
An ¡inexpressible emotion, an emptiness never to be filled again.
The final curtain has dropped and darkness prevails.
Death pillages the human soul from its rightful joyfulness.
In the midst of these forces of darkness,... there is a light.
It beholds the one truth the one hope to endure.
There is life after death, a life far beyond our wildest dreams.
A paradise for those who have suffered the tyranies of a heartless world
A place of peace and eternal solitude, only experienced in afterlife.
May this truth be your guiding light in the struggle to escape the clutches of darkness and open your minds and hearts to the true light of God.
A.J.-S.
Adriana Jamnik Sousa
RECOGNISED: Zvonimir Hribar (left) was presented with a book from the honorary consul of the Republic of Slovenia, Alfred Breznik, to mark the conferring of an Honorary Doctorate of Business to Mr Hribar at the Faculty of Commerce graduation ceremony yesterday.
Academic honoured for distinguished service
AN HONORARY Doctorate of Business honoris causa was conferred on Zvonimir Hribar at the graduation ceremony for the Faculty of Commerce yesterday in recognition of his distinguished scrvicc to education in the fields of accounting and law in the Rivcrina.
In a citation given by the Professor of Accounting in the School of Financial Studies Colin Hcazlcwood, he said Mr Hribar is a teachcr, cducator, rescarchcr, professional and humanitarian who has served CSU and the local community faithfully for a period of 25 years.
Mr Hribar, 76, was born and raised in Slovenia and migrated to Australia in 1955.
Mr Hcazlcwood said as an academic Mr Hribar's two major research interests revolved around the structure of company law and the well being of small enterprises as the foundation of the Australian economy.
"Zvone joined the teaching profession
believing that the future of every nation depended upon the quality and vision of young people who are educated to accept a future leadership role in society," Mr Heazlewood said.
"He believes that the major asset university graduates have is their ability to think and carry out diagnostic analysis.
"In encouraging his students to fully develop their potential he has become known for a range of Zvonisms such as 'the human mind is like a parachute, it is of use only when it is open".
"Zvonc's students are now employed throughout the world and he still enjoys receiving calls from them advising of new work positions and forthcoming challenges."
In a special edition to the honorary degree, Mr Hribar was presented with a book called Treasures of Slovenia from the honorary consul of the Republic of Slovenia Alfred Breznik, to mark the occasion.
ZVONE HRIBAR -ČASTNI DOKTOR«
Iz Avstralije smo prejeli veselo novico, da je naž sodelavec in podpornik g.Zvone Hribar prejel Rastni doktorat na Faculty of Commerce za njegove zasluge kot učitelj,raziskovalec,profesionalec in human i tarij en in zvesto služenje v skupnosti. Prilagamo Članek objavljen v "Daily Advertiser, 23.4.97, posebej pa dr. Hribarjeve pripombe k Častnemu imenovanju. Takole nam piše:
" Prepričan sem, da Vas bo vest razveselila, saj je vse, kar je katerikoli od nas dosegel v življenju, SAD NAŠEGA IZ-BARSKEGA DOZOREVANJA IN CILJEV, KI NAM Jlfl JE POKOJNI LAMBERT (EHRLICH) SEJAL V NASA MLADA SRCA" wagga-uagga 23.4-97. NAŠEMU SODELAVCU,PRIJATELJU IN KOLEGU IZREKAMO NAŠE ISKRENE ČESTITKE"!
SLOVENIJA JE POLITIČNO OPUSTOŠENA nadaljevanje s str. 8
mislim na prekop posmrtnih ostankov škofa Gregorija Rožmana iz Amerike v Slovenijo med druge škofe na ljubljanskih Žalah. Ker pa ni pokazala te svoje jasne in odločne volje po popravi krivic, jo je to kasneje zelo teplo, saj smo zadnja leta priča nenehni in brutalni kampanji proti Cerkvi. Le upamo lahko, da se novi nadškof ne bo prehitro uklonit pritiskom, saj je trenutno za dediče komunizma prav on glavni nasprotnik. R odeto v nastop je torej edina svetla točka, ki nam ostaja. Po vstopu SLS v Drnovškovo vladno koalicijo smo priča pravemu opustošenju na
slovenskem političnem prizorišču Demoralizacija je tako huda, da je celo prisotnost Janeza Janše postala neučinkovita, kar ne pomnimo vsaj že deset let. S Podobnikovo gesto je moč in zmagoslavjepostkomunistov tako popolno, da je delo v opoziciji tako rekoč blokirano. Toda! Brata Podobnik se naj le zavedala, kaj ju čaka. Zelo nazorno lahko opazujeta usodo Lojzeta Peterleta in se vprašata, kdo je bil Lojze Peterle leta 1990 in kdo je Lojze Peterle leta 1997. Leta 1990 je bil zaradi upanja mnogih zapostavljenih in sramočenih karizma, danes pa je zaradi zapravijenosti takih pomembnih priložnosti, kot sta bila SKD in dnevnik Slovenec, politični mrtvec. Marjan Podobnik se zdaj tolaži, da zaradi vstopa SLS v Drnovškovo vlado priljubljenost stranke ni padla (pri nadomestnih volitvah za župana Logatca in Trebnjega sta zmagala kandidata SLS), toda to so že pirove zmage. Tudi SKD jih je dolgo žela. Prav gotovo bo usoda SLS hujša, kot je zdaj usoda SKD, saj tudi počne hujše stvari.
Ljubljana. 7. maja 1997	IVO ŽAJDELA
SLOVENSKA LJUDSKA PESEM IN SLOVENCI
MLADI RAZISKOVALEC - KARANTANIJA
Znano jc reklo, da kdor poje. slabo ne misli. Pesem, zlasti še ljudska, odraža s svojo besedo, melodijo in vsebino tako narodnostno pripadnost, kot hkrati čustva ljudstva, ki ji pripadata, in pevcev, ki jo pojo. Zato je tudi spremljala človeka skorajda vse dni življenja, od rojstva pa do smrti, ob veselih in žalostnih dneh. Verjetno, da ta ugotovitev velja večinoma za vse narode, prav gotovo pa še v posebno veliki meri za nas, Slovence. V svoji majhnosti in malodanc tisočletni odvisnosti od drugih narodov, je bil namreč njen pomen za ohranjanje in vzbujanje narodne zavesti vedno še posebno pomemben.
In tako je sedaj s to našo. nekdaj vsakodnevno spremljevalko, sedaj, ko smo že kar nekaj let ne samo svobodni, temveč tudi državno neodvisni in si torej lahko krojimo usodo večinoma sami? Po mojem mišljenju je slabo tudi za vnaprej se mi dozdeva, da ne bo kaj prida. Toda le zakaj? Saj ni, da bi je ljudje ne želeli nič več prepevati ali poslušati; saj imamo menda pri slabih dveh milijonih državljanov še vedno okoli osemsto pevskih zborov različnih sestavov ra/.ličnili kvalitet, <x I začctniškili pa vse do vrhunskih, mednarodno uveljavljenih in visoko ocenjenih. Vsi zbori pa verjetno sploh niso niti evidentirani. Kljub temu pa postaja slovenska ljudska pesem, žal, vse bolj drugorazredna, manj vredna, iz javnosti izrivana glasba. Predvsem mediji, zlasti elektronski (radijo in televizija), ki vse bolj obvladujejo informacijski prostor, jo delajo takšno. Če si ogledamo sporede naše "nacionalne" televizije, ki naj bi bila dolžna, med drugim skrbeti tudi za to temeljno narodno dobrino, nima zdaj na nobenem od dveh programov nikakršne redne, zgolj za to zvrst gasbe, namenjene oddaje, oddaje, ki bi bila primerljiva na primer: z oddajo za narodno-zabavno glasbo (Po domače). Res je sicer, da je na voljo tudi pevskim zborom, žal niti ne vsak teden, kratka, po uro trajajoča oddaja, ob nedeljskih popoldnevih, s ponovitvijo, pa se v njej komajda zvrstijo predvsem posnetki s srečanj in tekmovanj nekaterih večjih in pomembnejših pevskih, folklornih in instrumentalnih skupin. Zato vanjo tudi nikakor ne prodrejo, zlasti manjši vokalni sestavi, ki jih tudi v drugih, zlasti zabavnih programih, sploh ni več zaslediti.
Kako mačehovski odnos imajo snovalci programov naše osrednje TV-hiše do takšne glasbe, pa so pokazali tudi v letošnjih novoletnih sporedih, kar me je pravzaprav tudi spodbudilo k temu pisanju. Vsaj kolikor je meni uspelo slediti -letošnjim prazničnim TV programom, ni bila tokrat zapet v tem sklopu niti ena sama ljudska ali umetna zborovska pesem, pa čeprav je med njimi našteto napitnic, kolednic ali drugih, za takšne priložnosti primernih pesmi, ki smo jih mnogi pričakovali.
Če pa so morda sestavljalci programov mnenja, da takšna glasba poslušalcev ali točneje, TV-naročnikov, ki programe sofinancirajo, ne zanima več, kar bi se sčasoma ob takšni "politiki"prav lahko tudi zgodilo, predlagam, da izvedejo med njimi printerno anketo in nato rezultatom ustrezno ravnajo. še preden bo dejansko naša ljudska pesem zamrla.
Zal pa niso samo v tej "hiši" lako mačehovski do našega lastnega narodnega blaga in
njegove dediščine. Popoln izpad slovenske ljudske pesmi je bil ob koncu lanskega leta opazen tudi naobeh velikih dobrodelnih "gala" koncertih - Miklavževem in Karitasovem. Vse torej kaže, da v vseh teh imenitnih glasbenih okoljih ni več mesta za slovensko ljudsko pesem, da že povsfcd prevladuje tudi pri izboru glasbe nekakšen lažni liberalizem in snobizem ter udiranje raznim tujerodnim, resničnim ali le navideznim vrednotam. Še najbolj odmevno je morda nakazal ta klavrni odnos naših ljudi do pes jp i v našem jeziku kar sam papež med obiskom pri nas, ko je med prepevanjem tuje pesmi njemu v čast dejal, da je bil vendarle prepričan, da je na obisku pri Slovencih. Nauk, vreden zavednega moža!
In kakšni so obeti? Slabi. Verjetno bi morali ne samo našo pesem, temveč tudi naš jezik nekako zakonsko zavarovati, predvsem pred nekaterimi Slovenci, če bi želeli, da bi bilo v bodoče bolje. Seveda pa bi zakon ne smel biti naravnan tak, kot je sedaj npr.: predlog zakona o osnovnem šolstvu, po katerem nai bi glasbeni pouk sploh ne bil več obvezen, temveč zgolj še izbirni šolski predmet. Odločnejši pa bi morali biti tudi v zahtevah, glede javne rabe našega jezika sploh, saj se že pri poimenovanjih osnovih prehrambenih pridelkov in izdelkov uporabijajo vse če.šče tuja imena. Tako npr.: na Gorenjskem mleko ni več mleko, temveč mega milk in jogurt na Primorskem ni več jogurt, temveč yo-yo iz deleže najboljših jogurtov Yoviland, kar pa v Atlas Slovenije doslej še ni bilo vnešeno; še vedno je to le Vipavska dolina. Koliko časa še? To pa še ni najhujše. Še večji nesmisli in ponižanja za nas in naš jezik se dogajajo pri poimenovanjih naših, predvsem novih podjetij. Toda, saj ni da bi o tem še kaj govoril. Predvsem sami smo si krivi, kajti, če ne bomo spoštovali in cenili svoje lastne besede niti mi sami, je ne bodo cenili in ji nudili možnost za preživetje, niti drugi. Najboljši dokaz za to je že klavrni položaj našega jezika - jezika majhnega naroda v okolju velikega - nemškega ali italijanskega, kjer žive tudi naši rojaki - zamejski Slovenci. Zdi se namreč, da še nismo dojeli, da naša naivna širokogrudnost do tujih manjšin pri nas ne more brez trdne obojestranske obveze o varovanju manjšin, nadomestiti tega dejstva. Kakšna pa bo usoda naše^esede in našega naroda v bodoče, po našem vstop v EZ, pa si po vsem tem že lahko kar dovolj jasno predstavljamo. Morda nam bo ostala samo še naša folklora in z njo naša pesem, če je ne bomo že prej zapravili.
Glas posameznika pri # še vanju ali preprečevanju takšnih anomalij pa le zelo malo zaleže. Takšnemu razvrednotenju naše besede in kulturne dediščine bi se morali zavestno upreti vsi, predvsem pa vsi naši poslanci, dokler je še čas. Ta ne dela za nas. Zato namenjam to pisanje predvsem njim, in to prav sedaj ob začetk u novega leta, novega parlamenta te vlade, da ne bi spregledali teh nevarnosti, ki so vse pomembnejše za našobstoj. Pri tem
pa jim želim več sreče in uspehov kot sojih imeli njihovi predhodniki.
Tine Renedičič
Slovenske Brazde
Zasedanje Zveze Združenih Borcev
Na zasedanju Zveze združenih borcev NOB ZZB NOV Slovenije, dne 21.marca 1997 se je po dolgem odmoru oglasil tudi bivši predsednik RS Janez Stanovnik. Skupno z generalom Ivanom Dolničarjem sta, razmišljajoč o kategorijah sovražnikov, za največjega opredelila Janeza Janšo in njegovo stranko, takoj za njim PA KATOLIŠKO CERKEV, predvsem novoimenovanega nadškofa dr. F. Rodeta.(Demokracija 15.maja)
Dr.Rode je namreč v pismu rojakom, ki je
prišlo v javnost nekaj ur po objavi novice, da prevzema nalogo ljubljanskega nadškofa, posebej omenil "ROJAKE, KI ŽE DESETLETJA ŽIVIJO NA TUJEM"."PREJŠNJA OBLAST JIH JE POGOSTO ŽALILA, V NJIHOVIH NAJČISTEJŠIH ČUSTVIH, SEDANJA PA JE BILA VSE DOSLEJ DO NJIH HLADNA IN NEDOVZETNA" (poroča Mladina 10/11 Marec 1997.) Dr. Rode je tudi pozval slovenske oblastnike naj vrnejo Kat. Cerkvi imovino, ki ji jo je po vojni nasilno odvzel komunistični re&im. Enako pa je pozval, naj država uzakoni tradicionalnemu katoliškemu narodu poučevanje verouka v javnih šolah. Na ta poziv je Janez Stanovnik, bivši kom. predsednik RS in bivši diplomat izjavil, da je dr. Rode v svojih izjavah nastopal PUBERTETNO IN INFANTILNO".Groba, neolikana žalitev na račun mednarodno uglednega katoliškega izobraženca, ne bo doprinesla k včlanje-nju v Evropsko skupnost ali NATO.
Na tej seji ZZB NOB je končno prišlo tudi do težko pričakovane geste članstva, ko so se razdelili na "bojevite", ki nikakor niso pripravljeni odstopiti od svojih marksističnih idej takozvane TRDE LINIJE na eni strani in TOLERANTNE,ki se zamanj zavzema za strpnost in spravo med Slovenci.
Zato je večje število teh članov, mož pokončne drže, med njimi tudi dr. France Bučar,iz društva iztopilo.
FARIUE SPOMINSKE PLOSCE
nadaljevanje s strani 7
Zaman Anton, 1911-1945, Bežigrad, PL Za-noškar Viktor, 1914-1945, Trnovo, PL Zava-dlav Zvonko, 1926-1943, Grčarice, čet. odred Zavašnik Branko,1923-1945, Moste, PL Zava-šnik Franc, 1926-1945, Vič, PL Zaviršek Janez, 1902-1945 Zemljič Ivan, 1908-1943 v Mozlju Zi-danšek Alojz, 19387-1944, PL nepopoln Zlatnar Peter, +1941 ustreljen Zorko Jože, 1927-1945, PL Zrimšek Viktor, 1906-1945, Moste, PL Zupan Aleksander, 1926-1945, Moste, PL Zupan Vinko, 1916-1945, Sv. Peter, PL Zupan Janez, 1919-1945, Sv. Peter Zupane Karel, 1923-1945, Vič, PL Zupane Engelbert, 1925-1945, Vič, PL Zupane Andrej, 1926-1945, Vič, PL Zupančič Anton, 10.4.1942 ustreljen Zupančič Ferdinand, padel v boju 26.9.1944 Zupančič Leo, +1945 Zupančič Miro, +1945 Žagar Jože, +1945 Žakelj Alojzij, +20.2.1942, Vrhovci Žargi Peter, 1926-1945, Sv. Peter, PL Žele dr. Jože,1915-1945, Sv.Peter, PL Žele Viktor, 1922-1945, Bežigrad. PL Železnik Ignacij, 1910-1945, Bežigrad, PL Železnik Polde, 1919-1943, Vič Žibret Franc, 1921-1945. Sv. Peter, PL Židan Lojze,1926-1945, Sv. Peter, PL Žirov-nik Janez, +1945 Žitnik Franc, 1898-1943, Sv.Ja-kob, P1 Žnidaršič Avguštin, 1904-1945 Žnidaršič Ervin, 1909-1943 v Mozlju, čet. odred Žnidarši-č(Žnidarič) Lado, +1943, Celje, četniški odred Žnidaršič Marijan, 1923-1943, Črnuče Žonta Bogo, +1945 Zunec Ernest, 1914-1945, Marijino oznanjenje, PL Župec Franček, 1920-1942, Straža Žužek Jože, 1913-1945	Mt-C,
Četrta številk razmnožene revije(april 1997)je v prvi vrsti posvečena vprašanju znakov in znamenj, ki jih je mogoče uporabiti v trgovski ponudbi.To bi bilo, mogoče tudi z mnogimi slovenskimi znaki, in tako so npr.z znakom panterja že opremili lepo oblikovano vinsko steklenico.
Na naslovnici revije je tokrat odtis srebrnika, ki je imel ime KA-RAN-TAN, in ga je dal kovati Mainhard II. Goriško-Tirolski, potem, ko je postal vojvoda v Karantanij i (Koroški) • V reviji najdemo še nekaj zanimivih člankov, npr.neuspeh petletne vladavine Drnovška saj ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami, kandidatkami za Evropsko zvezo ( Poljsko, Ceško,SlovaŠko,Orgsko) najslabši položaj. Prekaša jo celo Slovaška, ki ima dvakrat večjo gospodarsko rast in jo presega po tujih naložbah. V reviji najdemo članek o velikem raziskovalcu slovenskih narečij, Baudouinu de Courtenayu (napisal Milan Smolej s Finske, pa o ameriško slovenskem centru Edija Gobe? (v Sloveniji zamolčan), precej heraldike itd.
Poznejši Domicijanov nagrobnik, postavljen okoli 145o.
Razveseljivo je, da je list prežet z idejo slovenske državnosti, ki izhaja iz Karantanije. Članke najdemo tudi na internetu: http://WWW2 s-gimb. lj.edus. si/mr/index. html.
Rekonstruiran napis z nagrobnika svetniškega vojvode Domicijana v Millstattu: t UIC QVIESC1T 1X)MICLANVS J)VX QVI KAROI.I IMP TEMPORIBVS PAGANITATEM DEVICIT ET POPVIVM AL) FIDEM CON VER ITI' - Tukaj počiva vojvoda Domicijan, ki je v Času cesarja Karla premagal poganstvo in spreobrnil ljudstvo v krščanstvo
DOMOBRANSKO KOSILO V TORONTO 13.apr.97
Na desetletja je društvo TABOR v Toron-tu organiziralo na jesen domobranski banket, ki je bil vedno dobro obiskan, saj jih je vedno prišlo veliko tudi iz Clevelanda in drugih krajev ZDA. Zadnja leta pa smo ta srečanja opustili ker je že mnoge pobrala smrt in banketi so bili slabo obiskani. Ker pa so srečanja še maloštevilnih domobrancev potrebna, smo na seji sklenili , da tako srečanje organiziramo v slovenski restavraciji LINDEN, ki je last našega soborca Franceta Tomšiča in njegovega sina Pavleta.
Ob obisku grofa Tolstoja, kakor tudi ob 90 letnici majorja P.H. Barreja smo imeli slavno večerjo, saj majhna dvorana lahko sprejme do 180 ljudi, Če ni plesa.
Odbor društva TABOR-Toronto je na seji določil nedeljo 13. aprila 1997 za domobransko kosilo, katerega Čisti dobiček je bil namenjen gradnji spominske plošče pri cerkvi Vseh Svetih na Žalah v Ljubljani.Predsednik Tabora je pred ko-kosilom pozdravil vse navzoče ter se zahvalil za številen obisk.Po dobrem kosilu je notar g.Peter Urbane imel kratko predavanje o situaciji v Sloveniji ter o novi slovenski vladi. Nato so odborniki društva Tabor razdelili po mizah kuverte, predsenik pa je navzoče vljudno
Poročevalec Blaž Potočnik
prosil za finančno podporo pri gradnji spominske plošče na Žalah. Bil je lep odziv in nabrali so v ta namen v kuvertah okoli 3.600 dolarjev, nekateri pa so izjavili, da bodo kar po pošti nakazali svoj dar našemu blagajniku. Vzdušje v dvorani je bilo prijetno, ko so se srecavali znanci med seboj,ki živijo precej oddaljeni od Toronta in se le redkokdaj srečavajo.Predsednik Blaž Potočnik se je vsakemu darovalcu osebno zahvalil, ko je pri mizah pozdravljal goste. Okoli četrte ure popoldne se je dvorana začela prazniti in tako smo uspešno zaključili domobransko kosilo. Odbor društva Tabor je bil zadovoljen s tem srečanjem in tudi upa, da bo romanje v Midland k spominskemu križu 7. ««ptembra tudi uspešno,kakor vsako leto.
DOMOBRANSKA SPOMINSKA MAŠA Dne 7.junija 1997 je v cerkvi Brezmadežne v New Torontu bila zelo lepo uspela tradicionalna maŠa za pokojne pomor jene domobrance. Že pol ure pred šesto zvečer so se zaJSeli zbirati ljudje pred cerkvijo, prišli so tudi od daleč, da se udeležijo te spominske maše.Združeni pevci o-beh župnij pod vodstvom Ignaca KriŽmana so z občutkom prepevali na koru. Mašo in govor je imel župnik č.g. Ivan Plazar, ing.Ciril Pleško, sin pokojnega predsednika društva Tabor, Staneta, je
bil napovedovalec pri oltarju.Naš novi organist Andrej Pahulje je z občutkom spremljal petje med celo mašo. Med gosti je bilo opaziti tudi rešenca iz Kočevskega Roga, Franceta Kozino in njegovo ženo Anico, iz Niagara Falls. Lepo je bilo videti polno cerkev ljudi, ki so ostali zvesti svojim načelom in ki ne opuščajo naših prireditev kot so Midland, slovenski dan, domobranska maša in domobranski banket. To so ljudje pokončnih značajev, ki ohranjajo vero in slov. kulturo tudi v tujini.
o p
ZA SPOMINSKO PLOŠČO V LJUBLJANI ' "
Karantanija je moja draga zibelka. Kakor mater jo častim in ljubim iz srca. Dedje so mi dom očetov v njej zgradili, velmožje v modrosti me učili: vera bodi luč, matern jezik ključ, nam vsem do omike prave ključ.
Hilka Hartaan III.Izdal Feliks J. Bister
SO DABOVALI :
BabiS Lojze.....10.00
Bevc Franc......10.00
Berkopec Stan...20.00 RratovS Borut. . .20.00
Cadei Janko.....20.00
Dejak Ignac.....20.00
Dejak Lojze.....20.00
Demšar Marija...10.00 Ferkul Edvard...20.00
Ferkul Mia......50.00
Genorio Kari....20.00 Glivar Angela. . .40.00
Jaklič Jože.....20.00
Kastelic Janez .20.00 Kastelic Jože..200.00 Klemenčid Stanel00.00 Kozina FrancSA 100.00
Koželj Jože.....50.00
Koželj Martin...10.00 Križman Zofija..20.00 Kuk A.SMaria...100.00 LanovSek Stane..20.00 Likozar Alex....20.00 Matašič Janez. .100.00
Maté Franc..... 50.00
Mauser Anica....60.00
Mehle Magda.....20.00
Mišmaš Marija...50.00
Muhič Ciril.....40.00
Muhič Tone.....100.00
Nos an Pavla.....26.00
Obreza Jože.....30.00
Osel i Florjan.. .20.00 Perovšek Franc..30.00 Planinšek Jakob.20.00
Plut John.......10.00
Potočnik Blaž...50.00 Resnik RudiSAn i.60.00 Slak Florijan
S Zofija.......200.00
Stražar Franc...20.00 Stražar Martin..20.00
Stih Tone.......50.00
Štrucelj Ena....20.00 Šubelj Stanko. . . 70.00 Tomé i d Franc. .. .20.00
Uldar Stane.....30.00
Valant Sonja. . . .50.00 ZakrajSek Ivan.. 10. 00 %akrajšek Julka.15.00 Zumer Anica.....15.00
KRATKE NOVICE
V Celovški NEDELJI 15.junija smo brali žalostno novico, da je 9.junija zjutraj med molitvijo umrla koroška pesnica in pisateljica MILKA HARTMAN, v 96. letu starosti. Rojena je bila v Spodnjih Libučah, pod goro Peco. Pisala je ogromno, preprosto, z ljubeznijo do naroda in slovenskih vrednot.Pesmi so bile uglašene in jih je veliko postalo', last naroda. Danes takih pesmi nihče več' ne piše. Bog ji daj miren počitek v Libučah, kjer je bila pokopana 11.junija
KANADA - NAJBOLJŠA NA SVETU1
Po poročilu ZDRUŽENIH NARODOV,JE KANADA med 175 državami najboljša dežela na svetu. Human Development Report je Že četrtič uvrstil Kanado na prvo mesto s stališča dolgosti življenja, dostopa do Šolanja, zdravja in dohodkov.
Kanadski ministerski predsednik Jean Chretien,je skupno z voditelji Nemčije in Francije izjavil, da bodo ti podpirali včlanjenje SLOVENIJE in Romunije v NATO, kljub ameriškemu nasprotovanju. Predsednik Jean Chretien, president Jac-que Chirac in Chancelor Helmut Kohl so izjavili, da niso pripravljeni sprejeti Kashingtonske izjave, da smatrajo zadevo dokončno pred NATO konferenco v Madridu, 8-9 julija 1997.
BISERNA MAŠA Č.G.JOŽETA ČASLA C.M,
Na praznik sv. Jožef a je praznoval svojo 60-letnico mašniškega posveČenja. Neutrudljivemu duhovnemu pastirju, ki kjub visoki starosti opravlja še vedno vse kaplanske dolžnosti (spovedovanja, obiskov bolnikov, somaševanja) in ima še poseben čut za globoko versko življenje, želimo ob tem slovesnem jubileju se dolga leta mirnega in uspešnega dušnopastirstva, kot ga je doživljal v letih.
č.g. Casl še na dolga slovenski f stran i pri
dolgih preteklih Bog Vas živi, letal Hvaležni Mariji Pomagaj!
Prijatelj in sodelavec S. iz Washingtona nam pošilja prepis pisma, ki mu ga je poslal I.P. iz Slovenije. Takole pravi: "Spoznal sem, da si tudi Ti glede naših razmer enakega mišljenja, kot večina od nas: NE MORE SE PO 50 LETIH MATERIJALISTIČNE-KOMUNISTIČNE MISELNOSTI VSE NAENKRAT SPREMENITI, ČEPRAV SE MARSIKAJ JE, A JE PRANJE MOŽGANOV TRAJALO PREDOLGO." OBŽALUJE TUDI SMRT POK.VINCI-JA PUCKOTA, PRIPADNIKA SDG V ARGENTINI.
LAZARISTI ODPRLI DOM SV.JOŽEFA V CELJU.
Dom sv.Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju so slovesno blagoslovili na praznik sv.Jožefa, 19. marca 1997.Dom bo služil duhovno-prosvetnemu središču (duhovne vaje, tečaji, seminarji, študijski dnevi, romanja, tečaji za zaročence. Pri blagoslovitvi so bili navzoči visoki cerkveni predstavniki:generalni superior lazaristov iz Rima, nadškof dr. Saštar, novoimenovani ljubljanski nadškof dr. Rode, mariborski škof dr. Kramberger, s Koroške pa rektor Jože Kopeinig. Obnovljeni Dom sv. Jožef a naj bi po besedah škofa Krambergerja nadaljeval svojo zgodovinsko poslanstvo, kakor si ga je zamišljal Škof Slomšek:" Da bi se borili zoper trojno zlo: zoper nevero, zoper socializem, katerega izrodek je brezverni komunizem in zoper revolucijo ali prekucijo."_
BENEŠKI SLOVENEC- ŽUPNIK NA SV. VIŠARJAH.
Celovški cerkveni list Nedelja, poroča dne16.marca 1997:
V Žabnicah (sv.Egidij) in na podružnici Sv.Višarje so dobili novega župnika-Be-neŠkega Slovenca Emila Battistig-a iz Matajurja. Imenoval ga je videmski nadškof Afredo Battisti.Službo je nastopil v začetku junija. Novonastavljeni župnik govori zelo dobro slovensko, italijansko in nemško. Rojen v vasi PeČnije v župniji Matajur je študiral v Rimu in v Švici. Novo imenovanemu župniku Želimo vse najboljše pri opravljanju težke, a tako slavne fare. Slovenski romarji na Sv.Višarje!
V Četrtek 20.marca so koroSki Slovenci položili k zadnjemu počitku č.g. Ivana Matka, salezijanca, selskega župnika v pokoju,ki je po dolgi in hudi bolezni umrl v Domu za onemogle v železni Rapli Pokojni Matko je prišel v Sele leta 1952 in služil faranom vse do svojega pokoja. Priljubljenemu, nesebičnemu duhovniku in kulturniku želimo večni mir in pokoj!
STANE STRAŽAR-ŽUPNIJA DOB
Dolgoletni^urednik domžalskega SLAMNIKA, Stane Stražar, bratranec Franka Stražarja v Torontu, se je v aprilu pogovarjal z ^g.Jožetom Zadravcem, dopisnikom DRUŽINE, o kulturnih uspehih tega skromnega, brez visokih akademskih titulov ob danega elektronskega tehnika, doma iz DOBA pri Domžalah. Že pred objavljenim člankom v Družini smo imeli priliko pri bratrancu Franku videti kakih 10 knjig, med katerimi je bila najimenitnejša na 686 straneh "Župnija Dob skozi stoletja" ob priliki 70 letnice župnije Dob. Iz intervjuja Jožeta Zadravca je razvidno, da je Stane Stražar napisal 14 obsežnih knjig na 6500 straneh in več knjižic. Gradivo za to pisanje je dobil pri brskanju po arhivih, knjižnicah, starih časopisih in revijah.. Naj sam pove kaj vec o tem delu v naslednji številki.
KRATKE NOVICE
NADŽUPNIJA SV.JURIJA- SLOVENSKE KONJICE
je za 850-letnico svoje prafare priredila veliko slavje, ki se ga je udeležilo nad 5000 ljudi iz bližnjih in daljnih krajev, ki so spontano prisostvovali pri sv.masi v cerkvi in pri kulturnem domu. Med odličnimi gosti so bili beograjski nadškof dr.Perko, mariborski škof ordi-narij dr.Kramberger celjski opat Friderik Kolšek,domači župnik in arhidijakon msgr. Ivan Pajk, dvajset duhovnikov in diako-nov.Z ubranim petjem so službo božjo obogatili združeni domači pevski zbori. Nato se je razvrstila procesija z Najsvetejšim v kateri so bili konjeniki, praporščaki, Čebelarji, lovci,gasilci,člani združenja šoferjev, narodne noše,pihalna godba in množica otrok, žena in mož. Ob zvonenju, pokanju možnarjev,preletih letal krajevnega Aerokluba in zmajev, se je procesija ustavila pred domačim kulturnim domom, kjer je Škof opravil molitev za domovino in blagoslovil kraj in prebivalce.Nada ljevalo se je ljudsko praznovanje na trgu in pred cerkvijo. Sodelovanje občinstva je bilo naravnost vzorno, po mnenju nekaterih "generalna vaja^za sprejem papeža čez kak mesec.
KONJIŠKO
1 1 4 6 - 1 9 9 6
Ob priliki 850-letnice pražupnije sv. Jurija, sta konjiški arhidijakon msgr. Ivan Pajk in Anton Ozinger s sodelavci uredila knjigo KONJIŠKO,ki je nekak posodobljen sekvel knjige dr.Avgusta Stege-nšeka,"Konjiška dekanija 1.1909).Knjiga je izredno dobro dokumentirana z zgodovinskimi in statističnimi podatki in je nam v zdomstvu prijetno branje, ker nam obuja spomine na naša mlada leta. Avtorjema in sodelavcem se za njihov trud lepo zahvaljujemo. A.K.

FAMILIJA JAMNIK 79 VATBON AVENIA TORONTO ON M6B 4EZ
FAX 416-766-7008
BT
FAMILIJA JAMNIK
OB FRERANI SMRTI DRAGEGA LUDVIKA JAMNIKA IZREKAM ISKRENO SOŽALJE V SVOJEM IMENU IN V IMENU UNIVERZE V MARIBORU NJEGOVO DELO ZA RAZVOJ SLOVENSKE KULTURE IN SLOVENSKE DRŽAVE JE NEIZBRISNO
DR, LUDVIK TOPLAK REKTOR UNIVERZE V MARIBORU
SoŽalje Jamnikovi prve dni poslali:
družini in S.D. so
Slavko Skoberne, Urednik S.D. Argentina Dr.Mate Roessmann in dr. Milan Pavlovčič z soprogama se udeležila pogreba v imenu SDG v ZDA.
G.&Ga. Vili Zadnikar,Cleveland Prijatelji iz Washingtona Prijatelji iz Chicaga Bratje Truden iz Argentine ga.M. Duh Argentina ga.Majda Ocvirk, Argentina g. Verbic Pavel
dr. France Zupan, član starešinstva SDG
g.Buda Stane, Argentina
dr. in Mrs štukelj, Ottawa
dr. Jože šauli, Gorica
g.Vinko Levstik, "
G.Ivo Žajdela, Ljubljana.
dr. Ludvik Toplak, rektor mariborske
Univerze v svojem imenu in imenu
Univerze,
G.Ivan Korošec, predsednik Tabora Argentina, sožalje družini in vsem prijateljem slovenske državne misli. Dr. Žgajnar, Argentina, Dr.Edi Gobec,Willoughby,Ohio.USA
Namesto cvetja na grob Ludvika Jamnika so darovali za Slomškov ANDREANUM:
Gdc. Zlata Bartol Dr.Gloria Bratina G.Franc Kozina Družina Kuk
Ga.Ela Miklavc-Almassy
100.-100.-20.-100,-100,-50.-20.-40.-20.-40.-100.-100.-5V -
G.in ga.F.Osredkar Dr.Milan in ga.Pavlovčič Ga.Marija Por Dr. in Ga. Roessmann G.in Ga. P. Urbane G.&Ga. Ziernfeld dr. Blaž Korošec K AR L L0%4*
Za S.D. so ob tej priliki darovali:
Gdč.Cvetka Jakus	60.-
Dr.Milan Pavlovčič	50.-
Prijatelji iz Washingtona 100,-G.&ga. Zadnikar	200.-
Dr.Blaž Korošec	100,-
Dr.Edi Gobec,USA	100.-
Pripravljajo, snemajo: V pričakovanju Slomškove beatifikacije
Novinar, publicist in televizijski dokumentalist Voje Slomšku je Lukič je posnel novi dokumentarno-fejjtonski TV film V pričakovanju Slomškove beatifikacije. Film govori o kandi-
datu za blaženega Antonu Martinu Slomšku. Poleg znanih osebnosti s tega področja je Voje Lukič snemal svoj film o Slomšku tudi z drugih zanimivih plati.
"Posnel sem člane Združenja katoliških študentov, ki se zbirajo v duhovnem Centru SINAJ v Mariboru. O delovanju AMOS-a je govorila študentka Iva* Nežič. V sklopu združenja deluje tudi študentska vokalna skupina Lira, pod umetniškim vodstvom Emice Potočnik. Posnel sem tudi pevski zbor mariborski bogoslovcev " je dejal Voje Lukič.
Novi film V pričakovanju Slomškove beatifikacije pa ni edini Lukičev film o Slomšku. Njegov prvi polurni film o
je bil predvajan julija 1995 leta v okviru mariborske kronike Tele M na TV Slovenija. Sledil je enourni dokumentarec z naslovom Slomšek, človek, ki je gledal daleč, ki so ga na TV Slovenija zavrteli septembra 1995 leta. Na koncu pa še tretji film o Slomšku (Slomšek in J	* x ' ' ~~ ~ J i predvajali 23. de-
Najnovejši dokumentarec Voje Lukiča o Slomšku je najdaljši doslej, celih sto minut. V njem je nanizal precej, morda manj znanih ali celo neznanih drobcev iz življenja Martina Slomška. Dokumentarec bo predvidoma nared za predvajanje konec maja.
Zanimiv sogovornik v novem dokumentarcu Voje Lukiča je bil tudi upokojeni ljubljanski škof dr. Alojzij Šuštar
Imena darovalcev za gradbeni sklad samostana KARMEL v Mirni Peči na dolenjskem.
Almassy Miktavc Ela Demšar Antonia Janko Janko H. Jaklič Uda Jeram Milka Mehle Ivanka Pavle Neimenovani Neimenovani Osredkar Mara Frank Pust Frances JoSe Škrlj Pavla Stajan Slavka Ludvik Stanovnik Ivanka Saje I uisa Veieth Rainer Žafpir Maxa
Pred tem darovano: skupno:
$ 200 00 $ 50.00 $ 100.00 $ 20.00 $ 1300.00 $ 50.00 $ 5.00 $ 250.00 $ 100.00 $ 1015.00 $ 50.00 $ 200.00 $ 1300.00 $ 500.00 $ 210.00 $ 50-00 $ 5400.00
$10790.00 $16190.00
Spoštovani darovafci. Iskreno sem Vam hvaležna kar ste storili za nas. Nemorem povedati kako dobro se počutimo v novem lepem samostanu, ko živimo urejeno redovno življenje in kako hvaležno se spominjamo vseh dobrotnikov ki ste nam to omogočili Vsi pravijo, da je to Čudež! Jaz pa pravim, to je Marijino delo in njenih Angelov. Vi vsi dobrotniki pa ste njeno orodje. Nimamo nobenih dolgov na zgradbi, oprema pa lahko počaka. Vsi dobrotniki ste deležni naših molitev.
Bila je slovesna blagoslovitev: g. nadškof dr. F. Rode, in vec kot 20 duhovnikov in veliko ljudi.
Hvala Bogu za vse, hvala Mariji! Bog Vas živi in iskren pozdrav.
./, // J^e^ '/• & t'
sestra Agnesa Saje
Vsem darovalcem hvala tudi v mojem imenu in Bog povrni. Hvala Eli Miklavc Almassy za njeno sodelovanje.
prijateljski pozdrav, Mara Osredkar
VABIMO VAS NA
38. SLOVENSKI DAN
V NEDEUO 6.JULIJA 1997 NA SLOVENSKEM LETOVIŠČU PRI BOLTONU
OB 11. URI SV.MASA NADŠKOF
DR.ALOJZIJ AMBROŽIČ
OB 2.URI KULTURNI PROGRAM GLAVNI GOVORNIK SLOVENSKI PISATELJ
DRAGO JANČAR
"NOVI ROD"
OTROŠKI ZBOR VODI: GA. MOJCA CIMPERIO-KONCAN
"TRIGLAV"
PLESNA SKUPINA IZ LONDONA, VOOI: GA. MAODA RAZPOTNIK IN
"PEVSKA ZBORA OBEH ŽUPNIJ"
VOOI: G.NACE KRlŽMAN
SLOVENSKO-KANADSKI SVET