Številka 329
TRST, v soboto 30. novembra 1907
Tečaj XXXI!.
IZHAJA VSAKI DAH "9m
tffdi ca nedeljah in prunlkih ob 5., «b ponedeljkih »h 9. zjutraj Posamične šterllke a« prodajajo po 3 nv8., (6 stotink)
t mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, vranju, št. Petru, Sežani, Nabrežini, 8r. Luciji, Tolmina,
Ajdovščini, PoBtojni, Dornbergn, Solkanu itd. . ! ENE 0GLA80T ae računajo po vrstah (iiroke 73 mm, viBokt 2Vt mm); za treovinske in obrtne oglate po 20 atetisk;
osmrtnice, zanvale, poslanice, oglase denarnih »avodov i,o &• stot. Za oglaae v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vaaka na-^aijea vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beBeda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema „Inaeratni oddelek uprave S4inoiti~. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti jm moč l
NAROČNINA ZNAdA sa vse lete 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, aa naročbe brei doposlane naročnine, se uprava na osira.
Iindiiij u n4»l!sto Lidsije ,E41ioiti' slan: ctleleao 15 20. pol lita 2*6« Vai dopisi naj se poliljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemaj« in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glorfio Galatti 18 (Narodni dom). Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost11. — Natisnila tiskarna konzorcija
lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. — Poltao-hranllničnl račun St. 841-652. —
i ■ Tol*fon	1187 - ■ ■
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.
Podržavljenje železnic.
DUNAJ 29. Ministerstvo za železnice
f\r< T nArKneL'^ Thrknninai pozvalo je uprave avstro-ogrske državne že-UgPSKd pOSldUSKd ZDOrillLd. leznice, južno-severne nemške zveze in češke
BUDIMPEŠTA 29. Zbornica je nada-! severne železnice, da oznacMjo imena delega-Uevala debato o pooblastilnem zakonu. Poal. tov za pogajanja o eventualnem podržavljenu Trbanic je v hrvatskem jeziku izvajal, da se društveaih železniških prog. Ti delegati se označa podlogo kakor orožje vlade proti Hr- bodo mora i sporazumeti z ministerstvom za vatom. Mnogo bolje bi bilo, da bi se, mesto železnice, kedaj bi se imelo pričeti s poga-uporabljati tako orožje, izpolnilo zakonite J30]1-
želje Hrvatov. Protestiral je proti temu, da	C. in kr. vojna mornarica,
se označa Hrvate kakor sovražnike Ogrske, j DUNAJ 29. Glasom brzojavnega poro-in tudi proti trditvi, češ da so zlorabljali pra'čila je vojna ladija ..Leopard" dospela v vice, podeljene jim od Ogrske. Hrvatje ne Amoy, kjer ostane 14 dni. Na krovu vse zahtevajo od Ogrske nikake milosti, ampak zdravo.
le, da se jim prizna njihove pravice. Govor- j Prueka poslanska zbornica, nik je izlasti grajal, da se ni Hrvatov, ki so BEROLIN 29. — Poslanska zbornica je priznan političen narod pozvalo k	ZOpet dosedanje predsedstvo, ter je
mm pogajanjem. - Kar se tiče bančnega	£	čitanje o poljski predlogi,
vprašanja, je avstro-ogrska banka ume val a P JaPzdzew3Pkl je iziaJvilj da je predloga doslej svojo nalogo na hvalevreden način.	^ zahtevk 300 milijonov v
Hrvatje menijo, da „m bo samostojna banka	se odri'ne Poljakej izlasti pa? da se
lsolj škodovala nego koristila. Kar se tiče	q nameravane raJzlastilne dol0čbo. Z
skupnega dolga, se je 8 »n pol odsto^ov razlasJtilnim postopanjem bi so na nečuven prevalilo na Hrvatsko, ne da bi biU Hreatje	^^ dPrža;1lan^ke ice.
zato prejeli kaj druzega kakor nagodbo na	^ zahte?ajo ^nikakih milosti, ni-
papirju, ki se jo vedno krsi, m mesto nem-	Jgebnih vi J marveč enakost pred
skega, ogrsko gospodarstvo. Iz vseh teh	^ _ ^tev Armin in baron Zedlitz
razlogov ne morejo Hrvatje glasovati za na-
godbo. —
(konservativec) sta zagovarjala vladno pred-
.-li	logo. Dr. Porsch (centrum) je izjavil, da ni
Posl. Hock je izrazil svoje pomisleke	tQ nikak zakon miru> ampak vojne. To bo
proti obliki predloge, ker se boji, da bi uteg-	le pom0gi0 v ojačenje Poljakov. Centrum
nile ustavne skupine to postopanje zlorabiti.	mora y jnteresu domovine in* miru tako pred-
Opisal je postanek hrvatskega vprašanja in	]ogo 0(jkloniti. Posl. Friedberg ("narodni libe-
spletkarenje Hrvatov, ki stremijo za ustano-	ralec) ge je izjavil za predlogo.
titoiin rclilro in at »c.1 ri uflll alrA Hrr)ftV(>. OnOZOnl	—— .
vitvijo velike jugoslovanske države. Opozoril je Hrvate na to, da bi oni izginili, ako bi se v resnici ustanovila taka jugoslovanska država, kajti središče take države ne bi bil Zagreb,
Maroko.
ALŽIR 29. Pri Bab el Hasanu ja bilo ubitih 11 strelcev. Marokancev je bilo 6000.
Kaiu Breuisctj ut&c uiiano	—■-----^ _ .	.	. -	...
ampak Beligrad, oziroma v najboljem slučaju j Včeraj zjutraj se je videlo, kje se sovražnik Sarajevo. Izjavil je konečno, da vsprejme zbira z namenom, da prodira dalje, predlogo z ozirom na sedanjo politično stisko. V Nemoursu širijo se glasovi, ki jih je
__pa treba vsprejeti z rezervo, da je nekoliko
Nagodbeni odsek.	| tisoč Marokancev zbiranih pet kilometrov da*
DUNAJ 29 Nagodbeni odsek je reSU,1'* <f	nQva oja£enj a na
? i m 1ZvrŠ;im Zak0D Dfag0dbe' 8 Cem6r zahtevo poveljnika posadke v Oranu je vojni je bil ves nagodben. aparat nespremenjeno	J P raznih divizij odpo-
vsprejet. Na različna vprašanja je ministerski "	'.
pradsednik izjavil, da ni med obema vladama šljejo no^a ojačan a.^	y ^
nikakega dogovora za slučaj, ako ne stopi r	„Emir" 72 oseb, ki so
nagodba s I januvarjem v veljavo. V tem »» ^	V	hu d napadi
slučaju bi seveda stali pred popolno praznino ^PUSW1B _ . .	r .. r ,
z vsemi njenimi posledicami. Obe vladi sta bili edini v tem, da zamore nastati v obojestranskih gospodarskih razmerah popolen mir
Marokancev. Za danes je pričakoveti zopet hudega boja z Beni Saseni, ki dobivajo zelo močna ojačanja. Pri reki Muluja je baje več
in red le t'edaj, ako bo nagodba reSena - i TaJTŠZ:
Dopolen m ustaven način. Ministerski pred- ce Q* "f U11C___ .,
sednik je ponovil, da bo nagodba na Ogrskem j ^ na6in P^prečil^_
popolnoma pravomočna, ko zgubi ogrski po-	v	,	. jM1,X*ifn
oblastilni zakon veljavo in bodo uveljavljene ' Z ODČnOgd ZDOTa pOI. (irUSlVa nagodbene določbe. Kazun konstrukcij in kon-	EđinOSt"
Poročilo tajnika.
(Zvršetek.) Trstu z okohco je v volilni preosnovi
cesij, ki so v predloženih operatih, se ni Ogrski dalo nikakih drugih državnopravnih koncesij. Na to je bila seja zaključena.
Poslanec Grafenaner.
DUNAJ 29. Nujni predlog maloruskega
posl. Hlibon-ickega glede re^mne nprave je odkazano pet poslancev, tako da je podpisal tudi kofožki poslanec Gratenaucr, ki ozemlje razdelieno na pet vol.ln.h okrajev od ^ ilen „Slovenskega kluba«. C'oje se. da je ^tenh se jeden skoraj da ,P ^ z na5o
prišlo med njim in klubovo večino radi tega °k°,hc°- ,TeJ"le Je ,tore'' d 0 ""a°.B„t" ® l i. j	'tako slovenska m zavedna kakor
do hudega spora.	_	|je dandanašnji, zagotovljen slovenski
Za odprave pokojnine ministrov, i poslanec, nezavisen gla?nik in zastopnik nje-DUNAJ 20. Socijalno-demokratični po- nih, ne tujih interesov.
slanci nameravajo v kratkem vložiti predlog, naj se odpravijo pokojnine ministrov.
PODI, ISTEK	6
Ko je bil določen za volitve dan 14. maja t. L, so bile volilne priprave v našem
taboru že v polnem t'ku. Na odborov poziv so se bili sestavili v pojedinih predelih posebni volilni odbori, ki so vzeli vse podrobno delo v roke. Naš odbor se je z odorom političnega društva za Hrvate in fliovence v Istri zložil v centralen volilen odbor za sporazumno postopanje. Izdala se je knjižica „Zavedni volilec" v pouk našim volilcem, vršila so se posvetovanja, na katerih so se sestajali odborniki in zaupniki, prirejali so se premncgi shodi, najprej tekom reklamacijskega postopanja, za katero so se dajala potrebna navodila, potem pa, v zadnjih tednih, v agitacij ske svrhe, v vseh krajih naše okolice, na bolj važnih ali bolj izloženih točkah tudi večkrat.
Shod zaupnih mož, sklican ie srede naših zavednih okoličanskih volilcev, je postavil kakor kandidata za okolico gospoda dra. Otokarja Rybara. V imenu tega priljublje nega, zaslužnega voditelja se je potem z vso vnemo vršila volilna agitacija po okoličan-skem volilnem okraju.
Toda, tudi v mestu so sklenili Slovenci podati se pod lastno zastavo v volilni boj. Te ideje se je bil odbor oklenil takoj s pričetka, a med našimi volilci je našla jednoglasno, navdušeno pritrjevanje. Kakor kandi-datje za štiri mestne okraje so bili postav ljeni gospodje dr. Gustav Gregorin, urednik prof. Mandić, dr. Otokar Rybar in dr. Edvard Slavik, na katerih imena so se lahko zložili vsi volilci, v hvaležnem pripoznavanju njihovih zaslug in njihove požtvovalnosti.
Prišel je dan 14. maja, dan zmage, dan sijajnega zadoščenja za našo zlato okolico, in dan posebnega zadovoljstva tudi za naše mestne volilce. Zašel bi izven okvirja tega poročila, ako bi vam hotel klicati v spomin, na kak način se je izrazil oni dan triumf slovenske misli na Tržaškem. Bodi mi dovoljeno navesti tu še enkrat številke, ki govore bolj jasno nego besede : V okolici je oč vkupno 6713 glasov bilo 694 italijanskih, 1469 socijalistiških in 4496 slovenskih. Oc vkupno 28.156 glasov, oddanih v vseh petih tržaških volilnih okrajih na državnozborskih volitvah dne 14. maja t. 1., je bilo 8166 za slovenske kandidate; lahko mislite, častiti zborovalci, za koliko bi se ta številka še povišala, ako ne bi bili marsikateri nezavedni Slovenci glasovali za kandidate jedne ali druge nasprotniške stranke.
Ožjih državnozborskih volitev v treh mestnih okrajih se Slovenci po nasvetu odbora niso udeležili, iz razlogov, ki so bili takrat objavljeni.
Prej nego preidem na drug predmet, na omenim šey s kako zvestobo so stali ravno priliki državnozborskih volitev na strani Slovencem tukajšnji Hrvatje, v prvi vrsti bratje Dalmatinci. Vsa čast. vse priznanje jim za to, da so tako vzorno izpolnili svojo dolžnost napram last nemu narodu, priakočivši na pomoč rodnemu bratu v njega težavnem boju.
Mej tem, ko smo bili ob začetku priprav za državnozborske volitve, se je gospoda, ki vlada v mestni hiši, drznila predložiti deželnemu zboru nekak monstrum, namreč zakonsko predlogo za spačenje, — oni pravijo reformo — mestnega statuta, katero bi se bilo v imenu napredka in svobode oropalo našo okolico še tistega malo številnega zastopstva v mestem svetu in deželnem zboru, ki je ima dosedaj.
Naskok na mlin
Povest iz nemsko-francoi-ke vojne.
Emile Zola.
Prusi so v resnici poizkušali priti čez Morelo, a komaj ae je upal kateri izza okrilja topolov in vrb, ga je podrla Dominikova točna krogla.
Stotnik je sledil z občudovanjem tej igri; čestital je mladeniču na njegovem mojstrstvu v streljanju in rekel, da bi bil vesel, ako bi imel veliko takih strelcev.
A Dominik ga je komaj slišal, streljal je naprej in naprej ; krogla ga je zadela v ramo, druga v roko, ni se zmenil, basal je in streljal venomer, brez duška.
Blazine, s katerimi so bili zamašili okna, so visele v cunjah in krogle so padale nevzdržno noter. Še dva vojaka sta bila ubita, hiša sama je bila omajana v svojih temeljih, ena sama salva jo je mogla porušiti, pozicija ni bila več zdržljiva in vendar je opominjal
stotnik : „Držite se še — držite se, samo še pol ure !a
Obljubil je bil svojemu predstojniku, da bo zadržaval sovražnika do večera, in ne bi se bil pred določeno uro umaknil niti za ped. Čeprav je štel že minute, vendar ni izgubil svoje mirnosti in se je vzpodbudljivo nasmehnil Franici. Ko je zopet pal vojak, je pobral ! puško in tudi Btreljal.
Na onem bregu Morele so se kazali zdaj Prusi trumoma in ni bilo nobenega dvoma več, da prekoračijo reko vsak čas. V dvorani je bila samo še četvorica vojakov, a stotnik ni hotel pustiti svoje postojanke in vztrajati.
Tedaj je pritekel narednik in javil, da se prikazujejo Prusi na cesti: „Morali so najti most in nam pridejo za hrbet,u ! Stotnik je izvlekel uro : „Samo pet minut še,M je dejal, ,.pred petimi minutami ne morejo biti tu."
Slednjič, točno ob šestih, je privolil, da se umaknejo.
Vojaki so zapustili mlin skoz skrita vra-tica zadaj, ki so vodila v ozko ulico; po nekem jarku so Šli neopaženo in dosegli so-valski gozd.
Predno je odšel stotnik, se je poslovil jako vljudno od očeta Kosa in prosil oprošče-
Odbor je takoj, čim se je ta zakonski načrt objavil, sklical shode, na katerih so Slovenci v okolici in v mestu z vsem ogorčenjem in z vso energijo protestovali proti zlobni nakani vladajoče stranke. — Vložila se je tudi primerna spomenica na namestništvo. — Ko pa je prišel zakonski načrt na dnevni red deželnega zbora, in ko se je takoj začetkom razprave pokazala volja večine, ne samo odkloniti prigovore in pomi3leke naših zastopnikov, ampak naravnost preiti jih, kakor da sploh niso uveljavljeni, je peščica naših prešla v najo3trejo obstrukcijo proti nasilju večine. Takrat, meseca februarja t. 1., je prvikrat odmevala slovenska beseda v dvorani deželnega zbora; naša javnost pa je z občudovanjem in s složnim, glasnim odobravanjem sledila junaškemu boju naših poslancev. Njih požrtvovalnosti — ker boj ob takem nerazmerju moči pomenja za manjšino le veliko zatajevanje in žrtvovanje lastne 09ebe — tej požrtvovalnosti naših poslancev je zahvaliti, da zakonski načrt, proti kateremu so se v intere3u svojih volilcav postavili po robu, ni bil vsprejet v pravilnem čitanju in glasovanju, tako, da že radi tega formalnega pomisleka ne sme zadobiti cesarske sankcije, ako je kaj pravice na svetu, in akoravno bi vlada ne hotela uva-ževati stvarnih razlogov, ki smo jih uveljavili proti nameravani takozvani reformi mestnega statuta,
* * *
V političnih bojih, ki so se bili prve polovice tega leta, se je rodila krasna misel, ki je ob aktivnem sodelovanju odborovem prišla sredi leta do krepkega, mnogo obetajočega vresničenja. Na ustanovnem občnem zboru dne 18. avgusta t. 1. je bila vtemeljena „N a-rodna delavska organizacij ai£, ki ima slovenske delavce združevati v številno in močno skupino, organizovano po strokah, torej po raznih vrstah dela in poklicev, a na narodni podlagi, in tem potom voditi svoje člene do vspešnejšega uveljavljenja stanovskih interesov, ne da bi pri tem puščali v nemar svojih narodnih in kulturnih potreb. Na ta način je „Naredna delavska organizacija" nov. mogočen člen v splošni, raznovrstni organizaciji slovenskega življa na Tržaškem. Odbor, spoznavši pomen tega novega faktorja za naše javno življenje, je tudi po dovršenem osnovanju organizacije ostal z njenim odborom v stikih in upa, da se sporazum med obema
društvema ohrani tudi zanaprej.
* *
Ni ga tajniškega poročila našega društva izza poslednjih let, katero bi se ne bilo dotaknilo šolskega vprašanja ; meni ne preostaja, žal, druzega, nego konstatovati, da se to vprašanje ni približalo za korak svoji pravični rešitvi. Zgodovina tega vprašanja bi se dala očrtati z malo besedami : vstrajen boj na strani Slovencev; vstrajna, kakikrat odkrito brutalna, drugikrat perfidno zavita krivičnost na strani Italijanov, strah pred močnimi, zaničevanje slabotnih na strani — tistih, ki bi po svoji prisegi morali postopati narobe.
O tem vprašanju, v kolikor se mu obeta zelo, zelo nepopolna rešitev v državnem proračunu za 1. 1908, mi ni govoriti na tem mestu, dokler niste, častiti zborovalci, slišali poročila svojega državnega poslanca, ki vam gotovo k tej točki, kakor sploh o vseh onih
nja. Potem je dostavil: „Dajte jim opraviti, pridemo zopet."
Dominik je bil 03tal sam v sobi; videl in slišal ni ničesar; ni vedel, da so bili odšli francoski vojaki; streljal je venomer, da brani svojo nevesto.
Velik hrup je nastal zdajci, Prusi so bili udrli na dvorišče, in Dominik je streljal naprej in naprej. Oddal je ravno zadnji svoj strel, ko so ga obkolili sovražni vojaki, ga zgrabili, mu iztrgali puško, ki se je še kadila, in v nerazumljivih, barbarsko zvenečih glasovih govorili vanj ; da, izgledalo je, da ga ubijejo. Franica je bila planila med-nje, vila roke in prosila usmiljenja,
Tu je prišel častnik, poveli so predenj jetnika, in, ko ie bil izmenjal s svojimi vojaki par besed v nemškem jeziku, se je obrnil k Dominiku in rekel kratko, v gladki francoščini: „V dveh urah bodete ustreljeni."
ni.
Od nemškega generalnega štaba je bila izdana parola na armado, da ima ustrelititi vsakega Francoza, ki bi ga dobila z orožjem v roki — čim ni spadal k regularni vojski; prostoče-nikov se ni pripoznavalo.
S takim drakoničnim sredstvom, ki so ga vporabljali napram kmetom, ki so branili svoje ognjišče, so hoteli preprečiti Nemci
splošno ljudsko vstajo, katere so se bali. —
Častnik, visok, suh, morda petdesetleten mož, je napravil z Dominikom kratko zaslišanje. Govoril je jako dobro fraucoski. bil pa drven, kakor znajo biti samo Prusi.
„Ali 6te od tukaj?" je vprašal.
„Ne, jaz sem Belgijec."
„Zakaj ste prijeli potem za orožje ? Kaj vas briga vojna?"
Dominik ni odgovoril.
Zdaj je zapazil častnik Franico, ki je stala tam bleda in nema in vsa v strahu poslušala ; na njenem belem čelu je delala mala rana rdečo liso.
Pogled nemškega častnika je potoval z dekleta na mladeniča in zopet nazaj, zdelo se je; da je uganil zvezo, a rekel je samo ■ „Vi priznate, da ste Btreljali ?"
„Da, jaz sem streljal, kolikor sem le mogel," je odgovoril Dominik mirno.
Njegovo priznanje je bilo odveč, kajti njegova zunanjost bi ga bila izdala že : bil je črn ves od smodnika, z znojem pokrit in s krvjo, ki mu je kapala iz roke in rame, ves poškropljen.
„Dobro," je odvrnil častnik; rv dveh urah bodete ustreljeni."
(Balje.)
Štran JI
>EDD;C^Tc biv. 32lJ
Trstu, dne 30. novembra 1907
vprašanjib, ki se tičejo objednem njegovega parlamentarnega delokroga in delovanja našega odbora, poda vsa zaželjena, kompetentna pojasnila.
S to opombo lahko zaključim svoje skromno poročilo.
Kritični položaj v parlamentu.
Ves tisk komentira izjemno resni parlamentarni položaj. Nagodba ni naletela na težkoče le na Ogrskem vsled hrvatske ob-strukcije, tudi pri nas je zavozila na mrtev tir. Tam se je zatekla vlada k pooblastnemu zakona, da utegne le na en ali drug način spraviti nagodbo na varno do konca tega leta ; tukaj se vlada zateka k obliki nujnega predloga, da utegne nagodba priti sploh do drugega Čitanja. S tem pa igra vlada va banque: ne more li ona spraviti nagodbe na dnevni red potom nujnosti, potem je — kakor stvari sedaj stoje — izključena vsaka možnost, da bi se vršilo drugo čitanje nagodbe. Saj za tem nujnim predlogom stoji vrsta kar 37 nujnih predlogov, podpisanih tudi od členov Jugoslovanskega kluba. Za nujnost pa potrebuje vlada dvetretinsko večino, in je že veliko vprašanje, ali jo s silo in težavo zamore skupa] spraviti.
Poročila od včeraj so celo javljala senzacij onelno vest, da so se agrarci, češki in nemški, izrazili proti nagodbi in da nočejo glasovati za nujnost. Oe je to res, potem je nagodba pokopana iu bi se nahajali v akutni parlamentarni in ministerski krizi. V tako težkem položaju švigajo seveda po zraku vsakovrstne kombinacije: demisija minister-stva, ^razpuščanje zbornice, uporaba § 14.
Še drugi momenti so nadalje nastali, ki obtežujejo tem bolj parlamentarni položaj. V prvi vrsti zlovolja krščanskih socijalistov radi dezavuiran j a Luegera in njegovega govora proti Italiji se strani ministra za unanje stvari. Na drugi strani pa razkačenost nemških nacijonalcev radi izraza simpatij večiae zbornice za zatirane pruske Poljake.
Dunajski oficijozi 60 jako potrti in gledajo pesimistično vštric zavozlani situaciji. Nas Jugoslovane pa puste ti parlamentarni dogodki popolnoma hladne. Naj si bo situacija taka ali taka, naš položaj ne more postati slabši, nego je današnji.
Slovanski dan v avstrijskem parlamentu v obrambo Polja-Ijakov v Prusiji.
Pruska vlada je potrosila že neštetih milijonov v svrho germanizacije lastnih podanikov poljske narodnosti. Stotine in stotine milijonov so že potrosili za nakupovanje poljskih zemljišč, ki naj bi prešla v roke nemških kolonistov, s čemer naj bi se poljske pokrajine penemčile čim preje. V ta brutalni in nemoralni namen deluje že leta in leta ves pruski vladni aparat, podprt po nasilju do razbeljenja razgretega šovinizma pangermanskega. Ali vse zastonj. Poljskih pokrajin ne le da niso po* nem čili . marveč se je ra^no pod pritiskom te nemške krutosti naredti čut v Poljakih le utrjal, razširjal in se poglobljal.
Ali ta eklatkatni nevBpeh ni streznil in spametoval pruske vlade, ni je dovel do zavesti, kako so Nemci se 6vojim brutalnim in brezsrčnim postopanjem pokrili svoje ime z najbujo sramoto pred vsem civilizovanim in čutom pravičnosti in humanitete prešinjenim svetom ! Ne — pruska vlada se ni streznila ne zaveda se sramote, s katero pokriva svoj lastni narod, marveč je prav po uzoru izprijenega v zločinstvu okamenelega lopova odločena ne le vstrajati v dosedanji vnebovpijoči krivičnosti, marveč hoče svoje nasilje pooj-striti s postopanjem, ki ni koncem koncev nič diuzega, nego navadna tatvina — rop.
Pomislito le! Vlada hoče porabiti novih več sto milijonom, a ne v ^kupovanje poljskih zemljišč, ampak v prisilno eksporiacijo ali razlastitev poljskih posestev. Sedaj pa trebia uvaževati da imajo ta zemljišča ceniti komisije, odvisne od vlade, ljudje, ki to jlašajo popolnoma z nameni vlade in ki hočejo podpirati vladino mternalno postopanje, in da torej ni dvomiti, da bodo za dotična zemljišča določali najniže cene, za katere bo Poljak moral prodati državi svojo last! Vspričo vsega tega smemo pač reči, da imajo nakane vlade proti Poljakom na sebi vse znake zločinstva, tatvine, ropa ! Kaj tacega ni danes niti v državah, na katere ni še pal nijeden žarek človeške civilizacije. Tu pa vidimo, da narod, ki hoče veljati kakor kulturen par excellence, ki samega sebe nazivlja odelvolk, narod mislecev, divja kakor kakov narod roparjev, ki ne pozna tistega pojma, ki je jeden neizogibnih temeljev. vsake pravne in redne države: poima zasebne lasti in nje zaščite. Dobri genij človeške kulture zakrij si svoj obraz vspričo takega barbarstva! Nemški narod je brez srama stopil v vrsto z azijskim barbarstvom madjarkim, nad katerim se danes zgraža ves naobraženi in blago čuteči svet. S pravnega stališč« so nakane pruske vlade jed-nostarcn rop, z etičnega stališča pa zasramo-vanje najsvetejih človeških idealov. Kako še le je vest o roparskih nakanah nemške vlade morala pretresti krvne sorodnike poljskih mučeni kov ! Vsakemu JSlovanu se vspenja duša v ogorčenju in boli ter kliče obupno na od-pomoč, na maščevanje. In iz tega srčnega ognja je šinil včeraj v avstrijskem parlamentu — slovanski dan, ki je pokazal, da kri ni voda, ki je manifes'oval bratsko solidarnost vstL avstrijskih Slovanov z brati v Poznanju.
V predvčerajšnji seji že je poljski poslanec Glabinski zahteval od J poklicanih faktor-
jev, naj nastopijo proti nameram pruske vlade in je pozval predsednika, naj ta čutstva prijavi na primernem mestu. In zastopniki vseh slovanskih strank so se pridružili temu obupnemu klicu proti nasilju, kakoršnega ne po zna zgodovina človeške civilizacije. To je bila gotovo ena najlepSih mani-iestacij slovanske solidarnosti a ob enem tudi lekcija izlasti avstrijskim Poljakom. Sedaj vidijo, kje so jim resnični bratje, od kje jedino imajo pričakovati pomoči. Ali vidi[o še nekaj drugega neizmerno važnega. Skupni odločni nastop vseh Slovanov v parlamentu je izsilil od indoletne avstrijske diplomacije korak, kakoršnega menda ne pozna še zgodovina avstrijske diplomacije. Avstro-ogrski poslanik v Berolinu grof Szegyeny-Marich je posredoval na nemškem ministerstvu za vnanje stvari in je opozarjal grofa BUlo^va na po-le-dice. ki bi mogle navstati za trozvezo vsled nemškega postopanja proti Poljakom; grof Bu-low je sicer baje odločno odklonil vsako posredovanje in je izjavil, da bo pruska vlada tudi vzlic najbolj prijateljskim opominom n a-d a 1 j e v a 1 a se svojo poljsko politiko. Ali dejstvo je, da je rečeni skupni nastop Slovanov imel vspeb, ki ga moremo označiti nenavadnim, fenomenalnim in ki nam kaže kakova sila bi bilo avstrijsko Slovan3tvo, ako bi bilo jedino v obrambi vkupnih slovanskih interesov. Sedaj pa lahko vidijo Polaki tudi koliko so grešili in kolike zamudili na škodo vsega Slovanstva in na svojo lastno škodo se svojim dosedanjim separatističnim in v3ako so Udarnost Slovanov zanikujočim postopanjem. Ako bi bili Poljaki vsikdar tako nastopati za Čehe in za Jugoslovane v tej polovici in za slovanske narodnosti v oni drugi polovici monarhije kakor so dosedaj nastopili za Poljake Slovani v dunajskem parlamentu, in ako bi bili izlasti v delegacijah uveljavljali svoj vpliv na vnanjo politiko v slovanskem smislu, kako ves drugačen bi bil danes ves našpo-1 o ž a j : mi bi bili potenca, ki bi imponirala oblastnežem in sovražnikom !
Ali še ni prepozno, še je čas ! Poljaki naj se uvrste v kolo svojih bratov, ali odločno, brez pomislekov, — ter naj zaprejo za seboj vsa vrata, skozi kateri je prihajaj nanje upliv sovražnikov Slovenstva. Le takim skupnim nastopanjem dosežejo, ali da barbari v Berolinu odnehajo, ali pa da se enkrat zruši tista nesrečna tvorba, ki jej pravijo trozveza in ki po-menja dušečo politično moro za S 1 o v a n s t v o. To bi bil gotovo dogodek svetovnega pomena, ki si ga moramo iz srca želeti vsi Slovani in z nami ves drugi svet, v kolikor je ugrožen od nenasitne germanske nacijonalne požrešnosti.
V avstrijskem parlamentu je bil enkrat slovanski dan, ki nas glasno zove v —jedno vojsko. Potem bodo tudi B u 1 o w i v Berolinu malce drugače govorili z avstrijskimi poslaniki.
Povišanje rekrutnega kontingenta za domobranstvo.
„Zeit" poroča, da stopi ministerstvo za i domobranstvo v kratkem pred zbornico s Uahtevo, da se rekrutni kontingent za domo-jbranstvo poviša. Proračun za leto 1908 izkazuje že 15.950 mož. Povišati bi se imel kontingent za 4000 mož. Zato se tudi proračun znatno poviša. Domobranski proračun iznaša za bodoče 78,713.752 kron.
Dogodki na Hrvatskem.
Sklicanje hrvatskega sabora.
Iz Budimpešte javljajo, da je ministerski predsednik dr. Wekcrle izjavil, da bo hrvat-; ski sabor sklican najpozneje do 9. decembra, j češ, da skupna vlada noče, da se v Hrvatski ;vlada protiustavno.
O tej izjavi ministerskega predsednika se je več uglednih poslancev izrazilo, da je to sklicanje sabora v sedanjih okolnostih novo jkršenje nagodbenega zakona. Sabor mora imeti časa za svoje razprave. Izključeno je> !da bi v istem času zasedala oba zakonodajna !zbora v Budimpešti in v Zagrebu, ko je na dnevnem redu skupnega državnega zbora toliko važnih skupnih predmetov. Najprej bi se torej moral spremeniti ta dnevni red.
Ministerski predsednik je prišel k predsedniku hrvatske delegacije dr. Medakoviču ter ga vprašal, kako bo hrvatska in srbska koalicija postopala pri otvoritvi sabora in v 'nadaljnem delovanju. Dr. Medakovič je na to 'odvrnil, da se mora koalicija o tem prej po-
1 svetovati.
I
; i
Nova hrvatska vlada.
Iz Budimpešte javljajo: Nova hrvatska vlada Georgijević, Kraljević in Vancaš je definitivno propala. Vančaš je odklonil, a Ge-orgijeviea in Kraljevića noče ministerski predsednik dr. \Vekerle.
Ljudska stranka in hrvatska kriza.
Iz Budimpešte poročajo: Členi ljudske stranke so na svoji konferenci zahtevali, da se hrvatsko vprašanje radikalno reši in to pod vsako ceno.
„Magyarorszag" piše, da ima vlada že gotove vse načrte za rešitev hrvatske krize. Dr. TVekerle da poj de ▼ soboto na Dnnaj ter se bo v nedeljo javil za avdijenco. V avdi-jenci bo poročal cesarju o političnem položaju ter mu predloži načrte za rešitev hrvatske krize. —
Drobne politične vesti.
Romunski parlament je bil ot-vorjen v četrtek s prestolnim govorom.
Novi nemški poslanik na Dunaju. V četrtek je cesar vsprejel v nastopni avdijenci novega nemškega poslanika pl. Tschirskega.
Moravski deželni zbor bo sklican na redno zasedanje, kakor javljajo z Dunaja, dne 5. januarija, da reši proračun za leto 1908.
Izseljenci se vračajo iz Amerike. Iz Cuxhavena poročajo, da je dospel tjakaj parnik „Pre3ident Grantu iz New-Yorka s 3400 izseljenci, ki se vračajo v domovino. Pričakujejo tudi parnik „Pretoria* z drugimi 2500 izseljenci.
Črnogorska skupščina. Kakor javljajo s Cetinja, je bila skupščina v četrtek slovesno otvorjena v navzočnosti kneza Nikole in vse njegove rodbine. V prestolnem govoru je knez omenil zadnjo zaroto, rekši, da je gotov ljubezni dežele. Govor je bil v3prejet z navdušenim odobravanjem.
Grški proračun. Grški finančni minister je predložil grški zbornici proračun za leto 1908. — Prihodki so proračunjeni na 130,038.429, stroški pa na 126,100.887 drahem. Finančni minister je izjavil, da bo povrnitev grških beguncev iz Bolgarske zahtevala novih kreditov.
Umrla je sinoči pri Sv. Ivanu v 62. letu starosti gospa Ivanka Vatovec vdova pokojnega deželnozborskega poslanca I. M. Vatovec. Pokojnica je v ".adnjih letih popolnoma oslepela. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 3. uri popoludne. Lahka jej zemljica.
Iz sodne službe. Sodni adjunkt pri deželnem sodišču v Trstu dr. Edvard Seitz je dobil naslov sodnega tajnika.
Razpisano je pri c. kr. deželnem sodišču v Trstu mesto kancelista XI. razreda oziroma oficijala X. razreda.
Načelnik generalnega štaba FML Conrad pl. Notzendorf je dospel včeraj zjutraj z Dunaja ter se je nastanil v hotelu Volpich.
Naše srednješolsko vprašanje. Iz Gradca smo prejeli :
Triglavani. zbrani na drugem rednem občnem zboru, odločno soglašajo z resolucijami praškega in dunajskega dijaštva ter protestirajo proti krivičnim nakanam vlade glede naših srednjih šol, kakor tudi obsojajo z ogorčenjem hinavsko stališče, ki je zavzema del slovenskih zastopnikov vsled gole strankarske zaslepljenosti
0	stvari delitve I. državne gimnazije v Ljubljani.
Letošnje božične počitnice. Z ozirom na to, da je zadnji dan pred letošnjimi božičnimi počitnicami, to je, 23. decembra, ponedeljek, je naučni minister odredil, da se na tistih srednjih šolah, učiteljiščih, obrtnih, trgovinskih in nantičnih šolah, na katerih se božične počitnice prično redno 24. decembra, zaključi letos izjemoma redni pouk že v soboto, 21. decembra.
Družba sv. Cirila in Metoda — pa narodni davek. Živahno delovanje vodstva družbe Cirila in Metodija pozdravlja gotovo z veseljem vsak zavedni Slovenec. Vodstvo se zaveda svoie velike naloge, trudi se po vsej moči za dosego družbinih namenov, povsem logično je torej, da misli na „factotum" na blagajno. Ako je odrekla blagajna, odreči mora še tako skrbno vod3tvo, škodo pa trpi Slovenstvo. Razno blago se prodaja družbi v korist, narodni kolek, računski listki, razglednice (za božič in novo leto se že tiskajo) da-našajo družbi dohodkov, nabiralniki vspreje-majo vsak, tudi najmanjši dar, vse v prosveto našega naroda.
Potrebe pa se kažejo nove in veče, vodstvo bi rado ustrezalo vsem. V ojačenje druž-bine blagajne je storilo družbino vodstvo še en korak dalje : nabirati narodni davek. Ko je vodstvo razglasilo ta novi vir družbinih dohodkov, objavili so se nekateri rodoljubi naravnost družbi, drugi posamičnim funkcionarjem, da so pripravljeni plačevati mesečno po
1	K narodnega davka do preklica.
Imena teh plemenitih rodoljubov objavljali bomo v listih hvaležno jim priznavajoči njihovo požrtvovalno narodno mišljenje in jih staveči v posnemovalen zgled rojakom. Dane3 omenjamo rodoljube na Zidanem mo3tu. Tu stoji na čelu odlični naš mož g. Jos. Mohor-ko, kateremu so se pridružili takoj pričetkom častiti narodni davkoplačevalci : K. Štefia, J. Pipan, Ernest Vargazon, K. Sillich, A. Dor-rer, J. Jančar, Fr. Škerjanec, Ivo Strniša, Ljudevit Strauss, Jos. Lauter, Drag. Pšeničnik, Ant. Tručl, Iv. Legar in Ivo Petrak. V tej častiti družbi imamo razaih uradnikov in učiteljev, ki bodo pridruževali svojemu krogu vse okoliške narodno misleče rojake in bodo ustvarili iz malega semena veliko, krepko drevo narodnega življenja, ki bo čvrsta opora naši dični družbi. Rojaki! tu vam podajamo vzor rodoljubnih Slovencev; posnemajte jih pomneč besede našega Jurčiča: „Ne le, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan".
Nabiralne pole narodnih davkoplačevalcev si je družba že nabavila, razpošilja jih znanimi naslovi zavednim rodoljubom, priporoča pa se, da se za te pole oglase pri družbinem vodstvu naravnost vsi, katerim bi se pole ne uposlale, sami pa bi bili pripravljeno pridobi-
vati novih narodnih davkoplačevalcev. ,.Kdor se čuti Slovenca, mora simpatizirati z družbo sv. Cirila in Metodija", rekel je govornik na veselici podružnic šentpeterskih v Ljubljani in — prav je govoril !
Slovensko akad. društvo Ilirija ' v Pragi naznanja, da se vrši II. redni občni zbor dne 2. grudna 1907 ob 8. uri v prostorih Smichovske pivnice Žitna ul Kralj. Vinogradi. Slovanski gostje dobrodošli !
Akademično društvo slovenskih agronomov „Kras"' si usoja naznaniti, da se vrii njega drugi redni občni zbor dne 'J. XII. v lokalu restavracije „Holzer" XVIII. Turkensckanzstr. 19 ob 7 uri zvečer.
Slovanski gosti dobrooošli ! Božične razglednice družbe sv. Cirila in Metodija. Družba sv. Cirila in Metodija javlja širni slovenski javnosti, da se družbine božične razglednice začno razpošiljati začetkom decembra. Naročila za te razglednice vsprejema le pisarna, in jih bo tudi pisarna razpošiljala.
Narodni kolek. Za družbo sv. Cirila in Metodija. Učiteljska tiskarna v Ljubljaui je sklenila v svoji zadnji seji kolekovati svoja narodna pisma z narodcim kolekom. Posnemajte tudi drugi !
Vandalima demonstracija dne 13/9.
Junaki kamenja pred sodiščem.
V včerajšnjem poročilu smo navedli izpo-vedbe nekaterih obtožencev radi nosilnih činov tekom demonstracije dne 13. t. m. Interesantna je bila izpoved Cijaka, ki je trdil, da je slišal praviti že med shodom pred Delavskim domom, da „dane3 treba razbiti vse*'. Državno pravdništvo polaga na to izpo\ed veliko važnost, ker na podlagi iste dokazuje poprejšnji sporazum.
Za nas interesantna je tudi izpoved obtoženca Germeka, zapeljanega Slovenca, ki je bil aretiran pred kavarno ..Balkan", ko je tu razbijal okna. On seveda taji in pravi, da je gledal, kakor so drugi razbijali. Potem da so priskočili nekateri gospodje iz kavarne „Balkan", pomerili proti njemu z revolverjem, nabili ga in potem izročili straži.
—	Vse bi se ujemalo, da ne bi bilo priče Gerbec, ki vas je videl zalučati kamen in jemati iz žepa nekoliko grušča.
Branitelj Laneve : — Ročite mi, ali ste Slovenec ?
—	Da, gospod.
—	Gojite sovraštvo do Balkana".
—	Ne, gospod.
—	Meni se zdi, da vas vežejo tam nek skupne koristi.
—	Da. imamo tam posojilnico (! ? !)
Po izpraševanju obtožencev započelo j -zaslišanje prič. Priče so večinoma natakarji in si raže.
Med pričami se nahaja tudi Aleksandri Gautsch, uslužbenec hotela „Balkanu, ki je potrdil, da je obdolženec Germek imel kamenje pri sebi.
Gospodar kavarne „Specchi", g. ("arm< -lich, pove o naskoku na goste sedeče pred omenjeno kavarno. On zanika da bi gosti bili provocirali demonstrante, med tem ko so ti-le brez razloga obsipavali goste z najostudnejši-mi psovkami. On trdi, da so mu demostrantjo tudi vkradli nekoliko robe.
Tudi Eldo Moretti, ki je sedel pred kavarno, zanika, da bi kdo provociral demonstrante. Le pozneje se je reagiralo. Ravn) tako tudi druge priče.
G. Ivau Kugi, lastnik kavarne „Balkan" pravi, da so ga že prej svarili pred demonstracijo in je radi tega opozoril svoj personal.
Še le potem je izvedel, da so mu šipe j razbili in da so enega aretirali. Ta je bil Ger-I mek, kateri je za trenotek zbežal a ki ga je i g. Kogl potem zopet ujel.
-- Je vam znano, da so našli kamenje ] v žepu tega individua.
—	Pravili so mi ta oni, ki so ga bili po-! prej ustavili.
—	Koliko kamnov je imel v žepu?
—	Tri, zdi se mi.
Priča predočuje velikost teh kamnov, primerjajoč jih z nekaterimi kamni iz bogate zbirke v sodni dvorani.
Pred. : Tudi ti kamni ne rase jo na uli-:cab. —
G. Kogl pove, da njegova osebna škodn znaša le 60 K, dočim gospodar hiše trpi škodo 800 K.
—	Bili so v nevarnosti vaši gostje v kavarni.
Seveda, morali so zbežati v hodnik in na stranišče, da bi se ne izpostavili deževju kamenja. Kasirka in natakarji so se poskriii pod mize.
—	Kdo je pretepel Germeka? praša branitelj Laneve.
—	Sokolisti, ki so prihajali ven iz telovadnice, ko je začelo bombardiranje.
Zaslišani so bili še drugi gospodarji kavarn, —
Tržaška mala kronika.
Hotel je, da mu občina da jopič.
32-letni težak Fran F., ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi.je bil šel predvčerajšnjim predpoludne v urad občinskega komisarja ga. Polli, ki ima nalogo, da razdeljuje mej revne občane razno podpore. In Fran F. je zahteval, naj mu g. Polli da nakaznico za jopič. Gospod Polli ga pa predobro pozna in ve, da Fran F, dobljeni jopič proda in denar zapije, in zato ni hotel
V Trstu, dne 30. novembra 1907
»EDINOST« Štev. 329
Stran 11T
dati mu zahtevane nakaznice. Na to je pa Fran F., ki je bii že jako pijan, rekel Polliju : Ze dobro, se bova pa videla na cesti ! Saj vem kje stanujete !a — In radi te grožnje ga je dal g. Polli aretovati.
Radi nevarnih groženj je bil predsinočnjim aretovan težak Virgilij C. Aretovati ga je pa dala Marija Sosič, stanujoča v bili št. 12 v ulici di Crosada, Virgilij je namreč do minole nedelje stanoval pri Mariji Sosič. Minolo nedeljo je pa moral od tam, ker mu je Marija Sosič odpovedala stanovanje. In že tedaj jej je Virgilij grozil, da mora njo ali pa koga drugega spraviti s tega sveta. Rekši „koga drugega", je mislil na Nikolaja Michc-lutii, ki ju mesto njega prišel na stanovanje k Sosičevi. — Predsinočnjim je pa zopet in sicer po sili prišel v stanovanje Sosičeve in tam s težaškim kaveljnom grozil njej in Mi-cheluttiju, ponovivši iste besede, ki jih je bil izrekel v nedeljo. Na to je pa Marija Sosič pozvala redarja in dala Virgilija aretovati.
Neznani tatovi. Maksimilijan Burlon, tež nk tvrdke Rotter & Perschitz v ulici Cum-merciale št. 10, je prijavil včeraj na policiji, rla mu je neznan tat predvčerajšnjim predpo-ludce vkrade! povoščeno plahto (kakoršne so v rabi za pokrivanje vozov), vredno 56 K.
—	Gospa Marija Afrič, ki ima mirodii-nico v ulici Conti Št. 6, je prijavila, da ji je neznan uzmovič vkradel 3 jopiče, vredne 15 kron. —
—	Gospa Ana Marchet stanujoča v ulici Maioiica št. 7, je prijavila, da so se predsinočnjim mej 7. in 8. uro, ko jo bila doma le njena služkinja z otroci, neznani tatovi vtihotapili v njeno ttanovanie in odnesli svrinik, vreden 30, jopič vreden 14 in pa ko3 sukna, vreden 16 kron.
—	V hlevu stavbene tvrdke Viviani & Giiberti v ulici della Piela št. 17, so neznani tatovi vkradli par konjskih uzd. vrednih 28 kron. —
Smešnica — Iz ciganskega življenja. — Ci^ao, ki je bil obsojen na smrt. je dobil vrč vina prej nego so ga imeli odvesti na vešala. Vrč mu
;1 iz roke, a obsojenec je rekel malomarno: Slabo znamenje, danes mi se gotovo pripeti kaka nesreča.
Koledar in vreme. Danes: Andrej apostol.
— Jutri : I. adventna nedelja. — Temperatura
včeraj ob 2 uri popoludne 4" 13° Cels. — Vreme včeraj : deloma oblačno.
Vremenska napoved ra Primorsko : — Oblačno, spremenljivo. Siabi vetrovi. Temperatura mila. "^em ter tja zjutraj megla.
Društvene vesti in zabave.
Današnji zabavni večer Slavjanske (. italnice se začne ob 8*/» uri zvečer in ne ob 8 uri, kakor je bilo naznanjeno v vabilih.
Odbor Dramatičnega društva v Trstu
sUicuje v zmislu § 41. društven h pravil izreden občni zbor članov na nedeljo dne S. dccembra t. 1. ob 10, uri dopoldne s sledečim dnevnim redom :
1. Oditop t. č. odbora, poročilo tajnikovo in blagajnikovo.
'2. Volitev novega odbora.
Kraj zborovanja se še določi.
Vsi igralci dram. društva so naprošeni. da se danes ob 8. uri zvečer gotovo udeležijo
za nedeljsko predstavo „Gospod Jakob", kakor tudi glavne vaje s spremljevanjem orkestra, ki se viši v nedeljo ob 9. uri zjutraj. —
Plesni odsek ..Tržaškega Sokola" na-:r.nnia da se vrše danes zvečer ob uri plesne vaje pod vod .tvom brata Umeka. Pleše se „Moravska beseda".	Na zdar!
Za lastnike vinskih kleti [in prodajalce vina. „Kmetijska družba za Trst in •koiico" opozarja lastmke vinskih kleti in pro-: ijaice vina na novi vinski zakon cd dne 12. apriia t. 1 . vsled katerega mora vsadko. ki ima vino na prodaj, imeti obešen od 1. decembra t. 1. naprej na vidnem mestu v kleti, kjer se v::;o nahaja, iztis 2 do 14. novega \in-skega zakona in to pod strogo kaznijo. Nekaj izvodov tega zakona ima na razpolago :goiomenjena družba, ki jih oddaja po 8 stot. ...i izvod. Oglasiti se je v družbini pisarni ulica Galatti 12, 11. nadstr. vsaki dan cd 1U — 11 ure pi edpoldne.
Podružnica družbe sv. Cirila in Me lodija na Greti priredi v četrtek dne 5. de-. ;r.bra „Miklavžev večer4* v prostorih „Kon-3u:j.nega društvau v Rojanu. Nastop Miklavža h • <■!.• f» uri zvečer za otroke otroškega vrtca v Rojanu, ob 8 uri pa za odrasle.
Star.ši, ki žele obdarovati svoje otroke naj prinesejo darila v otroški vrt, v tamošnji vrtna rici.
Darila za odrasle pa v „Konsumuo društvo" gostilničarju, več o tem v kratkem.
Češko slovenska mladina v Rojanu priredi svoj zabavni večer v korist podružnice družbe sv. Cirila in Metod, na Greti in Školski Mat fi v Pragi, v soboto dne 6. tebruvarja 1 ^ in ne 2. februarja, kakcr je bilo po pomoti avljvuo v listu.
Rabljene poštne znamke še vedno nabira družba sv. Cirila in Metodija. Znamke je p- š.ijati franko naravnost na vodstvo tako pri rezane, da ostane zn^mkin papir nedotaknjen. Družbenim malim prijateljem in prijateljicam se družba sv. Cirila in Metoda tudi priporoča, da ji pošiljajo stanijolni papir.
Maše gledališče.
Ljudska igra „Gospod Jako b~, ki se vprizori v nedeljo s petjem in godbo, se ne bo več igrala v letošnji sezoni. Sodeloval . bode popolni orkester prof. Bettoschija, ki
bede tudi v premorih proizvajal bogat in krasen program. Naše občinstvo ne bo gotovo zamudilo te krasne predstave, za katero se ni vodstvo zbalo nikake žrtve.
i Narodna delavska organizacija.
| vprizori v nedeljo popoludne v gledališčni dvorani rojanskega kensumnega društva i krasno šaloigro »Cigani«. Sodelujejo pri j isti izvrstne diletantske moči, členi N. D. O. Cisti dobiček je namenjen podpornemu za-; kladu N. D. O. Radi tega blagega namena ■ in okusnosti igre se je nadejati najlepšega j vspeha-
L	-
testi iz Goriške.
Iz Vrtojbe dne 27. 11. 07. Podružnica jugoslovanske soc. demokracije pri nas je nekaka specijali eta. Pod vodstvom nekega duševnega slabiča, rešuje socijalno vprašanje — 6 plesom, kajti v 14 dneh priredili so dva plesa. Da je bilo običajnega popivanja in krik?., „bandiera ros?a trionfera", se um^je : Socijalistično društvo pri nas se rekrutira skoro iz samih mladičev; resnih mož ni zraven! Ta mladina pijančuje ter zapravlja trdo prisluženi denar, — sebi v kvar, občini v nadlego in v veliko žalost starišem.
Vodja tega društva, je bil pred leti krščanski socijalist, potem liberalec in rad bi bil postal ngrarec, ali ti so mi pokazali vrata, zato je postal soc. demokrat. Soc. demokraciji pač ni častitati na tjj akviziciji. Da rogovili ta „vodja*1 nad N. D. O., ki se ima zasnovati pri nas je samo ob sebi nmenio. Ali dan plačila mu ne izostane! Mladeniči, ki poslušajo tega Človeka, so obžalovanja vredni. Gospodu županu bi pa svetovali, naj take plese, ki so le na kvar zdravju in žepom, prepoveduje mladini.
Delavec.
\?esii is Istre*
Občinske volitve v Rovinju. Na ob
jčinskih volitvah v Rovin;u so v tretjem razredu propad'i kandidatje ita'ijanske kamore.
Vesela vest iz dekanske občine. —
Staiiši za šolo godnih otrok podobčine Ro-zar-Rižana so se mnogo let potegovali za 62imoitojno šolo. na Rižani, ker jim je bilo neprilično in skoraj nemožno pošiljati svoje otroke v 6 kilometrov oddaljeno šolo v Pred-loki, kamor so bili po stari „prepravični" geometriji všolani.
Dne 7. marca leta 1901 (!) so zadnjič po deputaciji, v kateri so bili pok. občinski odbornik Anton Miklavčič, vaški predstojnik Matija Suber, uadžupan Iv. Mahnič In ud krainega šolskega sveta, nadučitelj Iv. Kuret, izročili c. kr. dež, šolskem svetu v Trstu prošnjo za samostojno šolo na Rižani. Deputacijo je vodil zaslužni gosp. poslanec Matko Mandič najprej k tedanjemu c. kr. dež. šolskemu nadzorniku gospodu vitezu Klodiču in ž njim vred k podnamestniku Sclnvarzu. — Temu je g. vitez obrazložil, da so mu krajevne razmere Rižanske doline in župnije Predioka dobro znane že iz njegovih nadzo-rovalnih let in da je več nego pravično, da se prošnji Rozar-Rižancev koj ugodi. Tedanji podnamestnik Schwarz je pripoznal upravičenost zahteve prosilcev, ali pristavil je : „To ne pojde tako hitro, ker je deželni odbor istrski določii odpreti vsako leto samo po tri nove šole v vsej pokrajini Istri. Ne kaže Vam torej druzega. nego potrpeti, da pridete na vrsto". — (Govoril jc v čisti slovenščini.)
S to „tolažbo" je bila deputacija milostno cd lovljena. Po tej presladki obljubi morali bi Rozar-Rlžančani čakati najmanj 60 let, da pridemo „na vrsto". Ali odtakrat dotlej so se razmere znatno spremenile tako v Trstu, kakor v Poreču.
Po neutrudijivem prizadevanju blagorodnoga c. kr. okrajnega nadzornika g. Henrika Đcminco v Kopru, prejel je obč. odbornik na Rižani g. Mat. Suber koncem oktobra t. 1.
gmauM"1mmammBaasmaaEamasammmm
TMna s pohištvom
Peter Jeraj
Trgovina s pohištvom
N/
ulica Uincenzo Bellini 13 fer vogal alica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do najflneje vrste
in po jako nizkih cenah.
U M E T NIZ OSJE
Ptef&fei: arije zofcs^.
Izdiranje zošov brei vsake bolečiet
v zob tr ske m kafeiacts v
§r. Ctrmik»§. ftsck
T B S T
ulica d«!!a Ca.ortra it«v. 13, ti. «£ćci
Tovarna pohištva
ir
ulica della Sesa št 46
ZALOGA: Pšazza Rosario št. i
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
mm

Ripep naznanja vsem svojim cenjenim I I ali Dlf	g Slom, da odpre dne 30. t m.
GOSTILNO rx GlEAi DI, Tiazza deli" Ospidale, vogal Pieiu štev. 1.	1522
ODVETNIK
D. Henrik Krammer
je otvGril svojo pisarno v ulici S. Antona ste v. 1
lil. nadstropje. URADNE URE: cd 9.—!. in od 5.-3.
ZSoie nt- in ftozBiffiJi viE, špirite in lism t
in rszDrodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST
V i h dell'Acque Stv. 6. (MSpiOtl Me CfillltlS). Ve V 17.: or francoskega šampanjca, penečih cUzertnih itfiiijanskiL in avHtrc-ogrsltih vin. Bordeaus, Bur punder renakib vin, Mosella in Chianti. — Rum. fccDjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, blivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, doSli i t dotičnih kiajev. Vsaka naročfca se takoj izvrši. Razpošilja ee po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej.
Hrvatska ali slovenska solidna
rlvu^irso trez	največ z enim otro-
uruzilta kom, dobi takoj stanovanje v pritličju lepe hise. Stanovanje ima 2 sobi in kuhinjo (plin in vodu v kuhinji) podstrešje in shramba. Cena 28 bron mesečno. Oglasiti se je ulica Cecilia 14, pritličje.
as;
ARISTIDE GUALCO Trst ulica S. Servolo 2,
« TOMARHit CEVI IN PREŠilSJiH PLOŠČ. K
Xe boji se konkurence, aa^v
Samo za malo easa bo odprt
v nI. Ac(iiie<l(itto vogal ul. del Toro
iqer se prodaja blago W po neverjetno nizkih cenah, Og-lejte si, da se prepričate.
EDINA ZALOGA PO NIZKI CENI
ženskih in moških oblek
legjg j
giorgio ]ess
iT*
TRST
ulica Barriera vechia št. 15.
imfo krila . Ženski jopiči . ženski paletot .

gil. 2, 2'50, 3'80, 5'5C 4*50, 6*50, 8*50 7*50, 9*50,12*50
M
t: i itVf / ' ; [-1 " 1
Mantil Je, površniki, nepremočniki.. bluze, tudi za dekUce ln otroko.
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest. da je nasa sestra in teta
Ivanka Vatovec roj. Ravber
udova pokojnega deželnozborskega poslanca Iv. Mar. Vatovec
sinoči, previđena se svetotajstvi za umirajoče v dobi 62 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo jutri v nedeljo ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti, dvorec Ivanka št. 799 v župno cerkev pri sv. Ivanu in potem na pokopališče pri sv. Ani.
SV. IVAN, dne 30. novembra 1907. Lucija Pekjerič roj. Ravber, sestra. Marija Ravber, nećakinja. Anton in Ivan Ravber, nečaki.
ćit aUU i.n>io4>i i IM utioo Bj^iaujOuui
Stran IV
»EDINOST« štev. 329
V Trstu, 30. novembra 1907

J 79 tteMr.
maertm,
kit feepe$
HOTEL* BALliiU
Halog, naj nemudoma pripravi šolsko dvorano z vso opravo, ker da ae ima tu koj odpreti cnorazredna šola, za sedaj kakor podružnica one v Predloki. — Naši vrli vaški predstoj-b ki podali so se koj in z veseljem ca delo — in glej — v 15 dneh pripravljena je bila i >la z vso opravo in stanovanje za učno moč. Že dne 16. novembra je uradno nastopila svojo učiteljsko službo, a prišla na Rižano v ponedeljek dne 18. novembra naša prva učiteljica, veleizobražena in energična gospica Gizela Belinger. Joj, s kakšnim hrepenejem smo jo pričakovali. Na meji občine vsprejeli so jo gg. nadučitelj iz Predloke Fr. Ferjan-čič, gg. odbornika Mat. Šuber in Otfak z občani., učenci in — z domačo godbo. Gosp. nadučitelj Ferjančič in Mat. Suber pozdravila sta gospico učiteljico v imenu prebivalstva preprijazno, godba je zasvirala „Naprej"4 — in hajd mej sviranjem veselih koračnic na Rižano, ki je bila okrašena z mnogimi tro-bojnicaini. — Tako spoštuje naše ukaželjno prebivalstvo svoje največe dobrotnike! — V gostilni konsumnega društva na Rižani bil je pripravljen priprost a razmeram primeren obed, med katerim 8(> se izrekle zahvalne napitnice g. odborniku Šuberju. nadučitelju Ferjančiču in nadzorniku Dominico tu za njihovo prizadevanje in neumorni trud, da smo prišli do prepotrebne in toliko zaželjene šole. Čast jim in hvala !
Vsled te nepričakovane pridobitve vlada mej prebivalci Rozarja-Rižane neopisno splošno veselje. — Sedaj pa besedico Vam, sta-riši šolskih otrok Rozarja-Rižane! Šola brez ©trok bi bila nesmisel. Vi jih sicer imate nad 60, a skrbite, da bodo ti Vaši otroci obiskovali šolo vsak dan marljivo, redno in točno. Ne zadržujte med poukom otrok doma morda za pašo, nabiranje stelje itd. Ako ne boste otrok pošiljali redno in točno v šolo, Vam tudi se 100 učitelji ne bo nič pomagano. Imeli bi le večkratno škodo : Otroci bi rasli v nevednosti, v svojo nesrečo in Vašo žalost, Vi bi morali vsled zamud plačevati občutne globe in vsled glob pridete v neprijateljsko razmerje z učiteljstvom.
Torej, dragi Bižanci, otroke redno in točno v šolo, ne na pašo ! ! Ako se boste ravnali po tem dobrohotnem nasvetu, boste srečni Vi in Vaši otroci ! | Tugomer.
Gospodarstvo.
Rftntgenovi žarki med perutnino.
Blizo San Frančiška v Ameriki ima nek larmar z imenom Rudolf Spreckles ogromno množico perutnine, namreč okolo 20.000 glav. Spreckles je razvidel, da kokoši, ki ne neso, ne donašajo nikakega dobička, marveč mu celo povzročajo škodo. Ker mu pa pri takšni množici ni bilo mogoče zaslediti kokoši ki ne ueso, mu je prišlo ua um preiskati vse kokoši z Rontgenovimi žarki. V eni uri je bilo moči pregledati po 30—40 kokošij. Kokoši, pri katerih je bilo dokazano, da nimajo v sebi jajc, £0 se odločile za izkrmljerye in prodajo, in gospod Spreckles se hvali, da mu na ta način njegova reja perutnine dokaj več vrže.
Slehernemu se seveda ni mogoče na ta način prepričati o vrednosti svojih kokošij, kar se tiče jajec, radi tega opozarja Prangs v svoji knjige o peiutninini na naslednja zanesljiva znamenja. Kokcši, ki obilno neso, imajo greben temen, one, ki le slabo neso, pa ble-dordečkast. Priporoča pa raztolčene lupine ter apnenasto tvarino sploh, da se nosečnost jajcc s tem poveča.
Zadnje brzojavne vesti.
Francoska zbornica.
PARIZ 29. Zbornica je na svoji pred-popoludanski seji nadaljevala razpravo o proračunu vojne mornarice. Štrajk železničarjev v Indiji končan.
KALKUTA 29. Štrajk železničarjev je sedaj popolnoma končan.
Portugalska.
LISBONA 29. — Po vsej deželi vlada sedaj mir.
Prodajo se
Borzni trg.
oknn, velika okna z železjem b;ez istega. Podiranje hi>e.!
15 35 i
Oporlo aa hiša z vrtom v Rojanu blizu tram-s rutici Ow vaja Naalov ee izve „Trattoria alla Štel!a na trgu Goldoni.	1538
lepom M !•£! "tU	krojflča ali stražarja v i5wi «->,».►.«»»> m mviti.mj jimiftn-i :7i 11 > t« rrm i n
loi/ClIl V rdlUi JCl pokoju, poročenega brez otrok. Dobi plačo in stenjanje. OglES.ii se v ulici j Carducci 10, L	"	1536 j
PrnHst qp za 7BL nizIc0 ceno t0^ln{l miza z>
rrUUd vC m-amornato pleščo in dvema mra-
mornatima vodnima reservoira v jako dobrem stanu. Na ogled v žganjarui, Piazza Nuora 1.
1512
Nora U ni m pri iz umnega čebeljnjaka A.
Ildl avlll III vU fetemberger v Dragi, prodaja „Mlekarna Hrušiea", ulica Geppa 19, tik „Narodnega doma", v Trstu.	1520
Svoji k svojim!
^T* Naznanjam P. N. slavnemu občinstvu da sem odprl
Sostilno u ulic! Rossetti 3
ter bom točil
Ciihih nnh le prve vrste kupimo približno OUI1I3I JJUU 50 meter centov. Ponudbe bla-' govolite poši Ijati z navedeno ceno in vzorci vred na udari naslov : V y d r o v a, tovarna hranil' Praga VII r.	1503
izvrstna vipavska in druga vina
Priporočam se za obilno udeležbo
Leopold Škerbic.
'l,iH:rT!I>i|'.l' Hlt«m» !::!;■» I J"l'i«:-r ».-I I I I I I I Iti I I 1 I 1 I I I I I t I t I t I I
VnrnHo iolnSpi zgotovljenih oblek in blaga
prodajaimci za moške obleke Ivan
Si m i t Trst, ulica Barriera 32 v hiši lekarne Pic-ciola, sprejmejo se sedaj naročila za moške obleke in drugo potrebno za bližnje praznike Vsih Svetih n Božič proti naračunu in plačilu na obroke. J34 i
Prodajalna jestvin
Ulica industria 653 (vogal ul. Vespuci) TRST
Sveže blago. — Poštena cena.
Prodajalniea jestvin
peter peternel9 Crsl
ulica Crinlia 76.
Prodaja: kavo, riž, testenine, sladkor, moko. maslo, milo, clje, sveže In suho sadje, kostanj, otrobi,sočivje itd
Poštne pošiljatve na deželo od 5 kg naprej. Jabolka in kostanj na drobno in debelo v vsaki množini Vsaki dan sveže blago.
[ Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi
[Avtorlzovar.a deialnica za električne napeljave
TRST, L argo Santorio Santorio št. 5 v začetku ulice Farneto
napeljava elektr. zvoncev, brzojavov, telefonov in strelovodov.
Popolne napeljave električne luči.
|
Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd.
Aparati baterije in potrebščine aia električno zdravljenje.
Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ.
^SfSfŠfSSfSfSfSfSfSfSfSfSS^^^^^^^^^^^^
V pekarni s prodajo sladčie in likerjev
M. Sto p par. Trst §
@ ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) 8 podružnico v ulici Giuseppe g*
ŠCaprin št. 9 (ex ulica Erta)
najde se veliko izbero sladčie in vsak dan svežih	gf
® msUenKnlh blSkotov. iT Prepečene! (DIšKoti) za ladUe, g
®	kakor tudi sveži kruh 4-krat na dan.
® Velika zaloga tu- Inozemskih vin in likerje. — Telefon 1464. ^
12 finih porcelanastih krožnikov, 12 malih kristalnih krožnikov za compote, 12 kozarcev, 6 japonskih podkozarcev, 6 nožev z belo kovino, 6 vilic z belo kovino, 6 žlic z bele kovine. 6 žličic z bele kovine, 1 posodico za milo, 1 držaj za žigice, 1 svečnik, 1 P°sodo za kavo, 1 posodo za čaj in 1 pepelnik, 72 komadov tedaj pošilja proti predplačilu K IU
(potom poštne nakaznice) -—	-— —-	—	"
Bazar 33 in 49, Trst, al. S. Nicolo 29
MALI OGLASI.
Spalna Zemljišče
oddelek Edinosti.
gobica odda takoj, ulica Gialia št. 3. vrata 10._2546
na predaj majhne in velike parcele cene zmerne. Naslov pove Inseratni
1543
Operna pevka
Edinosti.
podučuje v petju. Naslov pove Inseratni oddelek 1537
Dve sobe
v ulici San Lazzaro Št. 10, IV. desno, Bta za oddati pri>JovenBki družini, 2 eobi in ena postelja pripravna za kakega delavca.	1545
Gospodarno društvo „Vrdela" na Vrteli
priporoča slavnemu občinstvo dobro urejeno
gostilno
ulica dello Scoglio štev. 794.
Na razpolago ima tudi veliko dvorano, igre za kroglje itd. Toči se domače istrsko črno in belo vino. Kratki teran prve vrste. Domača kuhinja. Za mnogobrojen obisk se priporoča ODBOR
v xx\\ VVVo?////VA/ SSSSrjT ////////////
MLEKO
Tržaška tvrdka prvega reda .\\v
želi stopiti v zvezo s kako mlekarno, katera bi zalagala to tvrd-
ko z mlekom proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe v nemškem ali italijanskem jeziku na ,,Inseratni oddelek Edinosti" pod
55

sbbkmb^BBBB
-i- Glullo ReMersen+1
TRST. ulica Giosue Carducci štev 23 |
:: :: TELEFON Stev. 813 :: :
Kirurjrično orodje, ortopedifini aparitll, Moderel, umetne rok« In noje. bergrlje,
kiini pasi, elastični pasi In nog'orice eloktroterapevtične priprav-, apnrati /a
■ inhalacijo. -
SKLADIŠČE potrebščin xa kirurgičiia zdravljenja. Potrebščino iz gumija in nepredirnega blaga. :::::::: •
fllbert Paber
Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinovs brikete iz drvenega oglja, se priporoča v zalaganj-
hrastovih in bukovih drv
prirejenih za peč
angležkega iu inozemskega svetlega preruo#i — brezplinovih briketov iz drvnega oglja : . 80ULES ' ( veliki jajčji obliki) za vsako kurjavo. — Žir.ji i ko-madi (v mali jajčji obliki) za odprto ognjišče in likanj.
NaroČbe, ki se izvrže točno, je nasloviti n *
tovarniško pisarno:
Trst — Via delia Tesa št. 22
ali na naročilno pisarno v Trstu pri tvrdki
GIOV. ANGELI, ul. Vinc. Bellini št. I f
(nasproti cerkvi novega Sv. Antona).
Successori Antonio ^alusa
CENTRALA:	PODRUŽNICA
Ul. Lazzaretto vecohlo 15 Ul. Gelsi 1
Velika skladišča vina
str ko in dalmatinsko vino, domače olie, /.gai>» :: :: dezertna vina, *cmpanjec :: ::
Prosto na dom.	Skladišča v oddaji.
slfctafca
FILIP IVANIŠEV3C
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Ounšu
v ulici Valdirivo »t. 17 (Telefon 1405)
kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ^AiTAdria* ulica Nnova št. 11 in „Ai fratell da!mati., nllei' Zadecche št. 8. v katerih toči svoja viua I. vrste
Usaka ekonomična družina
— - nakupi	■ --—
7ERMOUTH
v velikem skladišču v ulici San Nicolo 18
Buteljke rReklam" od 1 litra 55 kraj arjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva.
TOVARNA TESTENIN
GIUSEPPE TREVISAN
Trst, ul. Molin a vento 3
SPECIJALITETA testenin in Colonjiskih tortelin t-rantira.no Lt fine moke in jajc. - Hprejeiua n^.o- U ter pošilja brtzplačnu t v taki del ihhm,

VELIKA ZALOGA
praznih buteljk
Trst, via <lelle Ombrelle ^t. 5
TELEFON 18-49
Guido e Mg o C mn
|100.000 buteljk od šampanjca
za refoak
Prodajajo in kupujejo se LuteJjke v-ake vrste za refošk, šampanjc. bordeaux, ren>l:o vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Bnteljk <. i pol litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla o^Ietene
prevzsmejo se dopošiljatve na težile.
Kuj^uje se razbito steklo vsake vrste.
PEKARNA in SLADČiČARNA
Dominik Milanič, Trst
ulica della Guardia štev. 24
Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji.
Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0u.
\
J Umetni
|otogra|ični atelje
pri ev. Jakobu
ulica Rivo Št. 42 (pritličje) TRST.
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjOBtpokalov,por-celana9te,plošče za spomenike, itd. itd.
POSEBNOST
Povečanje vsaiatere fotopaije.
Radi udobnosti P. N. naročnikov »prejema naročbe In Jih kvršuj« u donu .
ali znnaj mesta.	j