120. MRo.
Današnja Številka stane Din T50.
V Ljubljani, * nedeljo u. mala 1924.
Uto UNI.
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nadalie ln praznike.
Insnrati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst A 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Cpravništvo „Slov. Naroda' ln „Narodna tlakama0 KnaUova ollca at 5, pritlično. — Telefon at. 304.
Uredništvo
Slov. Naroda1' SnOBova ulica at 5, I. nadstropia Talafon stav. 34. Dopise sprejema le podpisane la zadostno Irankovane. Rokopisov so no vrata.
Posamezne Številke:
v Jugoslaviji od 4—6 str« po O. 1-50, 8 in već 2 D. V inozemstvu 4—6 Str. 2 O., 8 In vet po 3 O. PoStnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod* velja:	v Jncoslavijl v Lm51janl          po ppitl		V Inoiemtttn
12 mesecev......	Din 240*—	Din 240*—	Din 360-—
	, 120*—	. 120*—	.    180* —
3     9 .«.-«««	60 —	60*—	, 90*—
1      • ..«..•	20*—	„ 20*-	30*—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina dop			ačati.
Novi naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   • 415/   po nakaznici,
r^a 9*»rno pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Več ljubezni do javnega dela!
V včeraj snem uvodniku smo se v splošnih izrazih brez navajanja konkretnih dejstev dotaknili nekaterih vprašanj, ki zagrenjujejo naše politično življenje. Poudarjali smo nevarnost, ki preti našemu političnemu napredku od strani demagogije ter strankarsko izrabljene javne kritike. Postavili smo se na stališče, da je v teh stvareh sicer potrebna doslednost, a vendar tudi zmisel za dosegljivo realnost in za kompromisne solucije nasprotnih razrednih in drugih kulturnih interesov.
Naše nevolje pa izhajajo še iz drugega vira. Ta drugi vir predstavlja tista splošna apatičnost in ravnodušnost, ki se je polastila v povojnem času velikega dela naše inteligence in našega naroda in ki je zakrivila, da so zgodovinsko važna upravna in zakonodajna dela, namenjena konsolidaciji nove države in skupnemu življenju Srbov, Hrvatov in Slovencev, ostala na ramenih nekolicine naših starejših politikov in državnikov. Ta apatija je veliko škodila zlasti na zakonodajnem polju, kjer so zakonodaje!   izgubili   stike   z našimi pravnimi in znanstveno interesiranimi krogi iz enostavnega razloga, ker se ti pravniki in znanstveniki niso zanimali za aktualna vprašanja mladega državnega življenja ter zapuščali politično-pravno areno in se umikali javnemu boju. V državah z naprednejšo kulturo in z večjo  domovinsko ljubeznijo se po-edinl zakonski projekti najprvo obravnavajo z vso obširnostjo v strokovnem in  javnem   časopisju, nato prehajajo v resolucije  poedinih strank in končno v kompromisne   stilizacije ministrskih programov. Pri nas pa so se morali taki predlogi vsled pritiska dejanskih razmer vzakoniti takorekoč   brez vsake javne debate. Velik del hrvatskega naroda se je postavil na absolutno pasivno stališče. Njegovo časopisje po večini ni niti beležilo zakonsko delo, ki se je izvrševalo v beogradski narodni skupščini in ki je v marsikateri točki zadevalo bistvene interese hrvatskih pokrajin.   Tudi Slovenci se ne moremo po-bahati.   da   smo doslej s svojo visok0 kulturno stopnjo in s svojimi znanstvenimi silami prevneto služili mladi državi, njenemu zakonodajnemu delu in njeni   vsestranski kulturni in gospodarski konsolidaciji.
Vsled ravnodušinosti do javnega dela je prišlo do tega, da se marsikaj ni vzakonilo s tako povolnostjo in točnostjo, kakor bi bilo sicer želeti v napredni in kulturni državi. Pomisliti moramo, 'da so bile pravne prilike v naši državi sila zamotane,   da so se morali ujediniti
mnogolični pravni sistemi ter uporabiti na čisto novih in doslej še nepreizkušenih področjih povojnega življenja.
Med take pogreške zakonodajnega dela smatramo n. pr. tudi nevarnost, ki preti z likvidacijo pokrajinskih obla-stev. V Splitu so se prosvetne ustanove s celokupno prosvetno upravo podredile politični oblasti. S tem je v nevarnosti bitno vprašanje našega kulturnega razvoja. Moderno zamišljena politična uprava in tudi policija vršita brez dvoma zelo pomembno funkcijo v sodobni državi. Ravnotako pa je jasno, da imajo prosvetna vprašanja svojevrsten značaj, ki zahtevajo avtonomno upravo in samostojno, strokovno smer. Kdor pozna vzgojna, prosvetna in šolska vprašanja našega časa, ve, da jih lahko upravljajo in rešujejo samo strokovne osebe, pedagogi in izkušeni šolniki. Poleg politične oblasti se mora ustanoviti še posebna prosvetna oblast s prosvetnim odborom in direktorjem na čelu. To vprašanje bi se bilo lahko rešilo, da smo pravočasno opozorili zakonodavca in politika na na razliko, ki obstoja med politično upravo in vprašanjem srčne in kulturne vzgoje poedinega naroda. S
pravočasnim opozorilom, s primerno časopisno in znanstveno razpravo bi bili preprečili incident pri likvidaciji splitske pokrajnske uprave in bi že danes lahko razpolagali z velevažno institucijo samostojnih prosvetnih odborov.
Po pravici je torej te dni tožil pravni strokovnjak, da posvečamo našim pravnim problemom premalo zanimanja* dočim se s slepo in negativnokutično strastjo zaganjamo v poedine naše zakonodajne in državne dogodke. Ta pravnik poziva mladino, da stopi na plan, da se poglobi v naša vprašanja in da jih rešuje s temeljitim znanstvenim poudarkom. Temu pozivu pristavljamo, da je jugoslovenskemu narodu nasploh potrebna ljubezen do domovine, ki je, kakor priča zgodovina vseh narodov, začetek in konec samostalnosti, nacionalnega napredka in vsakega notranje-kulturnega izpopolnjevanja.
Jugoslavija boluje na destruktivnosti, na ravnodušnost!, Jugo?!ovenom manjka enotna in životvorna domovinska ljubezen!
Zatorej več borbenosti, več ljubezni do javnega dela!
katoliških albanskih plemen, da čujo njih želje. Dr. Korošec celo potuje v Atene, kakor to javlja danes »Politika^, na drugi strani pa pravi Cicvaričev »Dnevnik«, da potuje dr. Korošec v Solun po posebnem nalogu iz Zagreba in
Ljubljane, da vidi na lastne oči, kako jo urejena naša pristaniška cona v Solunu. Nekateri parlamentarni krogi trdijo, da so bili za dr. Korošcev odhod mero-dajni razlogi, kako bi mogli klerikalci šo nadalje ohraniti zveze z radikali.
Svečana otvoritev italiianskena parlamenta.
Vsebina prestolneg? govora. — Sijaj in blesk. — Prepir za
zunanje formalnosti.
Pred glavnim političnim udarcem.
Priprave obeh blokov za pon Nemcev. — Definitivni prist
— Beograd, 24. maja. (Izv.) Naci- I jonalni in opozicijonalni blok se marlji- [ vo in skrbno pripravljata za ponedelj-sko sejo. Na sejah v ponedeljek in torek je pričakovati, da pride med obema frontama do glavnega političnega spopada. Radikali in samostojni demokratje mirno in hladnokrvno pričakujejo na-daljnih političnih dogodkov, ker so v trdni samozavesti, da razpolagajo z nadmočjo nad blokom in da je njih številčno razmerje v narodni skupščini tako, da bodo mogli izvršiti svojo nalogo, ki jim je poverjena pri prevzemu poslovne vlade. V opozicijonalnih vrstah je opažati večjo nervoznost, ker blok izgublja na terenu ter je opažati, da se od bloka odstranjajo gotove skupine, na katere je računal Ljuba DavidoviSć. *
Kljub vsem mahinacijam in negacijam od strani bloka je sedaj pozitivno gotovo, da se džemijet v parlamentu ne priključi Davidoviću. Res je, vsi parlamentarni in vladini krogi so posvečali največjo pozornost zborovanju džemije-ta v Skoplju. Opozicijonalci so skušali prve vesti, ki so dospele iz Skopija, da je veČina džemijeta za sodelovanje z vlado, bagatelizirati in zanikati, sedaj pa je pozitivno znano, da ie zmagala struja posl. Dženanzije proti Ferad be- »
edeljjkovo sejo. — Kolebanje op džemijeta k vladni večini.
gu, ki je bil za opozicijonalni blok. Prvi čas res niso verovali opozicijonalci, da bodo izgubili iz bloka džemijet
Pozicije bloka v skupščini so dalje znatno oslabile včeraj razširjene vesti o dejstvu, da so začeli Nemci kolebati in da se skušajo »preorijentirati«. Poročilo o taktiki džemijeta napram vladi ie tudi na Nemce delovalo in na včerajšnjem zborovanju nemškega parlamentarnega kluba je bilo zelo obširno raz-motrivano vprašanje nadaljne taktike. Nemci žele, da bi vlada nekoliko ublažila svojo politiko napram njim in bi bili na to pripravljeni, da se priključijo vladini večini.
Zanimive so dalje različne kombinacije in vesti, ki so se razširile po odhodu dr. Korošca v Solun. V resnici je dr. Korošec v četrtek zvečer odpotoval v smeri proti Skopim in dalje v Solun. Cilji njegovega potovanja rrrso znani. V političnih krogih prevladuje mnenje, da vrši dr. Korošec važno misijo. Nekateri pravijo, da se je hotel na ta način odtegniti glasovanju na ponedeljkovi seji narodne skupščine in da se sploh več klerikalcev absentira.
Nekateri listi zatrjujejo, da je prevzel dr. Korošec v imenu vlade posebno misijo, da stopi v stike z zastopniki
— Rhn, 24. maja. (Izv.) Danes ob 11. dopoldne je bila svečana, skoraj pompozna otvoritev italijanskega parlamenta. S prestolnim govorom je otvoril kralj v prisotnosti kraljice, vseh članov dvora, dvorjanikov in visokih dostojanstvenikov zasedanje parlamenta.
Do danes zjutraj je prispelo v Rim 450 poslancev. Vsi so zaprosili pri skupščinski kvesturi za vstopnice k otvoritveni seji. Med poslanci se je vnel velik prepir, v kakšni obleki imajo priti na sejo. Poslance je posebno zbegalo poročilo oficijozne »Štefani«, ki je javljala, da morajo priti poslanci v fraku in belem telovniku, dočim je kvestura objavila, da to določilo velja samo za ude-ležnike sej na tribunah, dočim je predpisan za poslance frak s črnim telovnikom. Dalje je mnogo skrbi delalo raznim odlikovancem vprašanje, kako naj nosijo svoja odlikovanja, ali naj senatorji in poslanci pripno velika ali mala znamenja odlikovanj. Skupščinska kvestura je končno odloČila, da imajo odlikovani senatorji in poslanci nositi male znake.
Za podpredsednike bodo izvoljeni poslanci Giunta, Grandi in Gasparotto. Za predsednika proračunskega odseka, kateremu posvečajo italijanski parlamentarci in finančniki največjo važnost, bo izvoljen posl. Salandra.
V Rim došli poslanci niso mogli dobiti po hotelih stanovanj, ker v Rimu mrgoli vse polno tujcev in romarjev.
Z današnjim dnem pričenja nova peri jo da italijanske konsolidacne politike. Prestolni govor naglasa, da mora vladati v deželi pet let notranji red in pet let čas marljivega dela.
Danes dopoldne je vladalo po vseh ulicah v Rimu najživahneise vrvenje. Povsod je bilo praznično razpoloženje in Rim je okrašen z vihrajočimi zastavami. Vsa rimska posadka je v paradi in tvori velikanski špaKr od Kvirinala do parlamenta. Infanteiija, artiljerija, grenadirji in fašistovska milica se vrste v dolgih vrstah.
Ob 10.30 dopoldne se je dvor v osmih gala vozovih odpeljal z najsijajnej-šim spremstvom v parlament. Dvor je spremljalo 30 karabinierskih konjenikov v gala uniformi. Na Čelu in zadaj
je jahala kraljeva garda. Ob kraljevi strani je jahal general Cei s svojim Štabom. Pred spremstvom je godba kraljeve garde korakala, igrajoč italijansko državno himno. Povsod se je zbirala velikanska množica rimskega prebivalstva in veliko število tujcev. Pogled na špalir ljudstva je bil očarujoč.
Italijanska vlada je ukrenila vse, da je ves svet takoj ob 11. prejel poročilo o otvoritvi parlamenta in vsebino prostornega govora. Telefon in radioaparati so z največjo napetostjo delovali.
— Rim, 24. maja. (Izv.) Današnji jutranji listi objavljajo ekscerpt prestol-nega govora, ki ga je danes prečttal m parlamentu kralj Viktor Rmarrtiel III. Prestolni govor je velevažen politični dokument. Govor kratko navaja vladni program. Med drugim naglasa:
Ljubezen do velike in veličastne Italije, miroljubnost Italije. Uvodoma omenja govor praznik 24. maja, t. j. dan, ko je Italija napovedala Avstriji vojno, in danes naj italijanski narod ima priliko videti ter občudovat] veliko zmago, ki je povečala stavo in sijaj domovine. Prestolni govor na to navaja glavne programatične smernice vlacBnega dela!
Nova zakonodajna doba mora zavarovati zemlji pet let plodonosnega dela in notranjega miru. Vlada bo pospeševala tesno sodelovanje s parlamentom. Mussolini ostane zvest načelu, da mora zbornica delovati, mora se pa tudi parlament moralno dvigniti. Opo-zicijonalne stranke morajo voditi svojo politiko na temelju ustave m priznati nepobitno dejstvo zmage fašlstovskega režima. Vlada poživlja vse stranke m vse sloje naroda, da delujejo v blagor Italije.
V drugem delu obravnava prestolni govor zunanjepolitične probleme. — Govor povdarja potrebo upostavitve enotne fronte zaveznikov, da se more rešiti reparaerjsko vprašanje, ki je obenem evropski problem. Italija Iskreno želi pošten in časten mir, mir obnove, mir, ki bo nudil vsem narodom priliko, da se izcelfjo po vojni prizadejane rane.
V tretjem delu obravnava prestolni govor gospodarski in finančni polo-
Aleksei Tolstoj.
50
S>olet na Mars.
Los je samo skomiznil z ramo. Ladje so se bližale in spuščale. Iz temnih ulic se jim je dvignila nasproti ognjena obla, za njo druga in tretja. To so bili streli, ki so jih pošiljali kot okrogle strele uporniški stroji Dolge vrste krilatih čolnov so krožile nad trgom in plule nad ulicami, nad strehami, vsaka v svojo stran. Neprestani plamenč-ki strelov so obsevali njihove krove. En čoln se je prevrnil ter je med padcem obtičal s polomlje-,nimi krili med strehami Drugi so se spuščali na oglih trga, izkrcavali so vojake v srebrnkastih suknjičih. Vojaki so hiteli po ulicah. Pričela se je strelba iz oken in izza vogalov. Letelo je kamenje. Ladij je priletavalo čedalje več, neprestano so drsele rdečkaste sence po trgu.
Los je zagledal — blizu, na izbočeni hišni terasi se je dvignila plečata postava Gusjeva. Pet do šest ladij se je takoj obrnilo proti njemu. On je dvignil nad glavo ogromni kamen ter ga zalučal v najbližji čoln. Takoj so ga pokrila blesteča krila od vseh strani.
Tedaj je Los planil tja čez trg, — letel je skoraj kakor v sanjah. Nad njim so zakrožile ladje, zabrneli so vijaki in med treskom so se zaleske-
tali čolni Stisnil je zobe, njegove oči so prodirale povsod in pazljivo sledile za vsako malenkostjo.
V par skokih je Los prekoračil trg in znova zagledal na terasi ogelne hiše — Gusjeva, Bil je oblepljen z Marsovci, ki so lezli od vseh strani nanj, — vrtel se je pod to živo kopico kakor medved, razmetaval jo je in tolkel s komolci Odtrgal je enega od grla, vrgel ga je v zrak, odšel po terasi in vlekel vse za seboj. In je padel.
Los je zakričal na ves glas. Oprijemal se je hišnih pomolov in zlezel na teraso. Iz kopice cvi-lečih teles se je znova pojavila debela Gusjeva glava z razbitimi ustmi Nekaj vojakov je zgrabilo Losa. S studom jih je sunil od sebe, planil je k mrmrajoči gruči ter začel razmetavati vojake, — leteli so čez ograjo kakor ščeneta. Terasa se je izpraznila. Gusjev je skušal vstati, — v glavi se mu je vrtelo. Los ga je vzel v naročje, — ni bil težji od enoletnega deteta — skočil je skozi odprta vrata ter položil Gusjeva na preprogo v nizki, od požara razsvetljeni sobi
Gusjev je hropeL Los se je vrnil k vratom. Mimo terase so plule ladje s prež^imi ostrono-simi obrazi Treba je bilo pričakovati napada.
Mstislav Sergejevič, — je zaklical Gusjev, ki je zdaj sedel, oprijemal svojo glavo in pljuval kri, — vse naše ljudi so pobili... Mstislav Sergejevič, kaj pa je to? Kako so planili na nas, kako so navalili in začeli kositi,,. Nekateri so pobiti, drugi
so se poskrili... Samo jaz sem ostal... Ah, škoda!
Vstal je, kakor omamljen se je opotekal po sobi in obstal pred bronastim kipom, predstavljaj očim menda nekega znamenitega Marsovca. — No, le počakaj! — Zgrabil ga je in planH k vratom.
— Aleksej Ivanovič, čemu?
— Ne morem več. Pusti me!
Pojavil se je na terasi. Izza kril mimo ploveče ladje so se zasvetili streli. Nato se je razlegd udarec, tresk.
— Aha — je zakričal Gusjev. Los ga je potegnil v sobo in zaloputnil vrata.
—• Aleksej Ivanovič, pomislite — uničeni smo, vse je končano... Treba je rešiti Aelito!
— Čemu vendar silite vame s svojo babo? Hitro je sedel, zgrabil se je za glavo, zasopihal
je in zateptal z nogo ter spregovoril, kakor da se vse trga v njem:
— No, pa naj potegnejo kožo z mene! Vse na svetu je nepravilno. Nepravilen je ta planet, proklet bodi! »Reši, pravijo, reši nas...« Oprijemajo se... »Radi bi, pravijo, vsaj še nekoliko živeli.« Še živeti! Kaj pa morem jaz!... Evo — svojo kri sem prelil... Zatajili so me!... Mstislav Sergjeje-vič, saj vendar nisem pasla glava, — ne morem tega gledati... Z zobmi raztrgam mučitelje...
Znova je zasopel in stopil k vratom. Los ga je prijel za ramo, stresel ga je ter mu pogledal strogo v oQ;
— To, kar se je zgodilo, je — grozno in neverjetno. Pojdiva. Morda se pa le prerineva do-mov, na zemljo.
Gusjev je pomazal obraz s krvjo in blatom:
— Pojdiva!
Stopila sta iz sobe na trg, ki je visel v podoSi obroča nad širokim rovom. Vijugaste stopnice so se spuščale v obliki spirale navzdol proti notranjemu koncu rova. Motni odsev požara je prodiral skozi stekleno streho v to vratolomno globino.
Los in Gusjev sta se začela spuščati po ozkih stopnicah — tam spodaj je bik) tiho. Toda zgoraj so vedno glasneje pokaH streli m škripale ladje, ki so zadevale z dnom ob streho. Bržkone se je začel napad na zadnje pribežališče Sinov Neba.
Los in Gusjev sta bežala po neskončnih vijugah1. Svetloba je ugašala. In glej, opazila sta spodaj majhno postavo. Počasi je lezla nasproti. Ustavila se je in zakričala s tihim glasom:
— Takoj bodo tu! Požurita se! Spodaj je — vhočl v labirint.
To je bil Gor, ranjen v glavo. ObHzal si ie ustne, rekoč:
— Pojdifa skozi velike predore. Držita se znakov na stenah. Z Bogom- Če se vrneta na zemljo. — pripovedujta tam o nas. Morda bosta na zemlji srečna. Nas pa čakajo — ledene pustinje, smrt, tuga... Ah, zamudili smo svoj čas... Treba k WW divje, hlastno in usmiljena ljubiti življenje* i
m obrambe. Končno govor kratko sld-eftra nrogiam oboroževanja Italije na sn-fem, na morja In  v  zraku in sprejem teMrtnirt« mlficn v stalno vojsko. M Italije t zveni m vprašanjem narod-
Sestanek Male antante.
P*šić ki Bratianu prideta
▼ Prago,
— Beograd 24. maja. 0*v.) Ker ofl-gofaje mmanji minister dr. Beneš v prvi polovici meseca juHjn v Ameriko, je stnnanje ministrstvo na Mdjativo če-Ikoalovalke vlade za to, da se prihodat perilodičnl sestanek držav Male anteni« vrsl v prvi polovici meseca juni to okoi 15. Datum sestanka siše ni določen. Na konferenci ki bo t do 3 dni, bodo ministri Male ite rasnsotrlvail splošni mednarodni potoiai, predvsem pa odnoiaje Male antante napram Rusin, kakor je to bilo dogovorjeno nn januarski beogradski konferenci. Na dnevni red pride tudi Vprašanje odnošajev med Rusijo in Ro-■MMko oziroma besarabijski problem. Ranmotriralo se bo dalje razmerje Ita-Hje odnosno Francije napram Mali an-
Kakor is bilo jnvljsno, se sestanka v Prani udeleži osebno romunski ministrski predsednik Bratianu, Poleg naie-«a mmanjta-a ministra dr. Mačića prkto v Prano tudi ministrski predsednik Nikoli PaHć. Po končanem sestanku od-nornje Nikola Palic v Mariamke Lamy na daljši odmor.
— Beograd, 24. maja. Ozv.) Iz kro-Wby annanjsga ministrstva prihaja za-trdtto, da rok sestanka Male antante v Frani še nt definitivno določen. O določitvi roka se vrše sedaj medsebojni msffovori med Beogradom, Prago in Bukarešta Konferenca bo vsekakor prod 10, janje m,
toirancija zunanjega ministra za koroške Slovence.
24. maja, (Izv.) Na podlagi pozitivnih poročil o zatiranju koroških Slovencev od strani avstrijskih oblasti je načelo ministrstvo zunanjih nadev posvečati položaju koroških Slovan—? posebno pocornoat. Dogodki dni na Koroškem m osobito na-naš konzulat o kater* je zunanje ministrstvo izvedelo Sele sedaj in so krilil naš driavni ugled ozl-■ašo suvereniteta je zunanji mi-punval našega celovškega konzula ProŠcn, da takoj pride v Beograd ter prinese s seboj vse potrebne podatke o tek napadih. Zunanje ministrstvo zahteva ttKfi podatke, kako nastopajo avstrijske oblasti proti Slovencem na Koroškem. Po iscrpnom poročilu konzula bo zunanji minister o tem referira! ministrskemu sveto, ki bo končno odločil, rsprosaJfre se hns#o ukreniti v slovenske manjšine na Koro« Zunanji minister namerava vlo-irti oster protest pri avstrijski vladi na Dunaja osi roma napraviti energično de-mnrso. Naša država predloži stvar eventualno v odločitev Društvu narodov.
Poset italijanske kraljevske dvojice v Londonu.
— Rhn. 24. maja. (Izv.) Danes zve-eVr eb 21.45 odpotuje s posebnim dvornim vlakom italijanska kraljevska dvo-ftea s prestolonaslednikom Umbertom ia kralflčno Mafialdo v London, kamor 'dospe 26. t. m. okoli 3. popoldne. Z njiva potuje mnogoštevilno spremstvo ^vorjanlkov te generalov. Kralj in kra-ftca ostaneta v Londonu gosta angleškega kralja do 29. t. m. zvečer. Iz fran-soskega prlstanlSSa Calals se italijanska kraljevska dvojica prepelic na posebnem pamlku »Maid of Orlean« v spremstvu angleškega vojnega brodovja, obstoječega te 12 torpednlh mlilcev ozi-msankrigark in 6 hidroplanov. V angle-šksflt prlstan^Su Dower sprejme došle goste ptinc WaleSM v navzočnosti fta-ttanalrena poslan!ka markiza della Tor-rstta. Na potu v London spremljajo kraljevo nVofloo minister kraljeve hiše senator Matiofl PasguaUni. prvi kraljev pobočnik general Cittadln!, prestolona-sruverner admiral Bonaldi m dvorianlki. toda noben državnik.
italijanska trgovinska politika in Reka.
— Rim, 94. nrnja. (lav.) Na včeraj-seji je ministrski svet pod predsedstvom Musnolinlja m v navzočnosti vseli ministrov, razen ministra kolonij Pedertonija, raspravlja! In sklepal o preureditvi trgovskega prometa in položaja na Reki ter o razširjenju določil Italijanskega carinskega zakone oziroma carinske tarife na reško onemlje. Prometni minister Ciano je predložil niksnlLikemn svetu nairt o reformi nprave državnih železnic. Predsednik »ravnega sveta železnic je prometni minister, kateremu so določeni kot po-močniki upravni svetniki m pa glavni itdj. Ministrski svet je dalje znižal tarif ž* 50 odsWtkoy z* Dre-
vo* vin in Sicilije m Kalabrtte v druge kraje. To anllanjs le veljavno do 31. decembra. Čudno je, da se enaka ugodnost ni dala tudi Julijski Krajini, kjer je še vedno velika zaloga vin. Dovoljen je kredit 45.000 milijonov za razna dela v področju tržaške in beneške železniške direkcije.
Ustanovitev meščanskega bloka v Nemčiji.
Poziv kneza Btilowa v Berlin.
— Berlin, 24. maja. (Izv.) Iz Rima javljajo, da tamošnji novinarski krogi s sigurnostjo zatrjujejo, da je dobil knez Biilow povabilo od državnega predsednika Eberta, naj nemudoma pri« de v Berlin. Knez Bulovr je ukrenil vse potrebno za odhod iz Rima.
— Berlin, 24. maja. (Izv.) Po dose* danjih rezultatih pogajanj med stran« kami sredine in nemškimi nacijonalisti je računati, da pride do sestave veli* kega parlamentarnega meščanskega bloka. Včerajšnja posvetovanja so bila v tem oziru uspešna. Socijalni demo« krat je napovedujejo, da bodo vodili proti vladi velikega meščanskega bloka najostrejšo opozicijo.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO.
— Dunaj, 24. maja. (Izv.) Prihodnji mesec se prično na Dunaju trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo. Sklene se definitivna trgovinska po« godba.
Politične vesti.
= »Nov duh iz Francije« je zavohal »Slovenec«, ki pozdravlja predstojeći padec Poincarejeve vlade in seveda ne pozabi pripomniti, da bi se morala menda iz solidarnosti tudi Pašić-Pribičeviceva vlada umakniti klerikalnim tigrom. »Slovenec« ima gotovo hud nahod, da ni zavohal nekaj drugega, kar je zelo slabo vplivalo na rimskega papeža, ki je po izidu francoskih volitev nenadoma zbolel. Briand in Hcrriot sta dva stebra nove francoske vlade, ki bo, če pride na krmilo, temeljito izkoreninila iz francoskega političnega življenja klerikalni duh. Briand le inicijator zakona o ločitvi cerkve od države, Herrlot pa celo zahteva, naj Francija odpokliče svojega poslanika v Vatikanu. Oba kandidata na predsedstvo nove francoske vlade sta torej velika sovražnika klerikalizma. Papež Pij XI. pozna »nov duh iz Francije« nekoliko drugače, kakor nahodni »Slovenec«.
= češki zgodovinar o ruskem mo* narhizmu. Znani češki zgodovinar dr. narhizrou. Znani češki zgodovinar dr. Jan Slavik je napisal v legij on arskem glasilu »Narodni Osvobozeni« zanimiv članek o ruskih razmerah. Avtor, ki je znan kot dober poznavalec Rusije, raz« pravi j a o možnosti restavracije ruske monarhije. Opozarja, da ruska emigra« cija v sedmih letih pričakovanja ni iz« gubila nade na povratek v monarhist ič* no Rusijo, ker dobro ve, da se temelji starega samodržavja do danes še niso prav nič spremenili. Ta temelj je do« brodušen, pobožen ruski narod, ki je sprejel zvestobo napram voditeljem ruske revolucije prav tako, kakor je gojil skozi dolga stoletja ljubezen in zvestobo napram carju. Zaman so sku« šali rdeči prapori izkoreniniti to priro* jeno zvestobo in pokorščino. Mužik je ostal v bistvu isto zagonetno pravo* slavno bitje, kakršen je bil pred vojno. S tem momentom računajo ruski mo* narhisti in priznati moramo, da sloni njihova špekulacija na realni podlagi. Izključiti možnost monarhistične re« sta vrači je v Rusiji bi pomenilo progi a* siti rusko revolucijo za popolnoma iz« reden pojav v zgodovini človeštva. Za« to je apodiktična trditev, da je povra« tek carizma nemogoč, v nasprotju z zgodovino. S tem dr. Slavik zaključi svojo sodbo o zgodovinski perspektivi Rusije in nadaljuje z opazkami, kakšno stališče je treba v tem slučaju zavzeti. Samo zagrizen iluzijonist lahko želi, da bi se povrnila na prestol rodbina, ki je s svojo pokvarjenostjo in dokazano nesposobnostjo največ zakrivila, da Ru* sija danes tako trpi. Verjeti, da je ta rodbina med revolucijo pozabila, kar se je slabega naučila, more samo tisti, ki verjame, da je mogoče spremeniti možgane v umobolni glavi. Samo zagri« zen iluzijonist lahko išče med Roma« novi velikega človeka. Vendar pa se rodbina Romanovih lahko vrne na pre* stol. To ni izključeno. Izključeno pa je, da bi mogla rešiti Rusijo. Zato se m o* rajo povratku monarhisnsa v Rusiji protiviti oni, ki se bore za to, da bi Rusija ne sklenila prijateljstva z Nem« čijo. Največji germanofili so — ruski monarhisti. Tudi Ljcnin je zidal z bolj« ševiško stranko slate gradove ns zvezo s Nemčijo, toda izkazalo se je, da je največja zmota iskati zaveznike bodo« še svetovne socijalistične revolucije med Nemci, ki jim je monarhizem druga narava. Nemce ovira danes s a« mo zmagoslavni veto zavezniških držav, 'da ne pokličejo na prestol »holandske* jgs. izgnanca«. Ta nemški monarhizem
računa danes s uspehom ruskega mo« marhizma. Povratek ruskega monarhiz*
ma bi izzval bržkone sličen proces tudi drugod. Ruski in nemški monarhisti so pod pritiskom razmer trenotno sicer samo »socii dolorum** toda brez dvo* ma tudi bodoči zavezniki. Ljenin je iskal v Nemčiji zaveznika, ki ga ni našel. Ruski monarhisti ga pa najdejo, čim bi prišli na krmilo. Odobravati ru« ski monarhizem pomeni torej odobra* vati nemški monarhizem. — Tako piše dr. Slavik. Ali je njegova sodba pra* vilna. ne maramo raziskovati.
= Nastopno zasedanje Društva narodov. Društvo narodov se sestane v plenarni seji v septembru. Ta konferenca bo razpravljala v prvi vrsti o razorožitvi. Predsedstvo prevzame češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš.
= Novo ministrstvo v CSR. Ker na zadnji seji kluba narodnih poslancev in senatorjev češkoslovaške narodne demokracije ni prišlo do sporazuma glede agrarne reforme, je agrarna stranka sprožila misel, naj bi se agrarni urad nadomestil z novim ministrstvom za agrarno reformo.
= Francija dovolila obvezno voja* ško dolžnost Bolgariji. Đukareški listi poročajo iz Sofije, da je Francija dovo* lila, da se v Bolgariji zopet uvede ob« vezna vojaška dolžnost. Ta vest je ma« lo verjetna, ker je v mirovni pogodbi izrecno določeno, da Bolgarija ne sme imeti stalne armade. Določb mirovne pogodbe pa tudi Francija ne more spre* min jati na svojo pest.
= Radić potuje v Pariz in London. Radić demantira zagrebško vest, ki je poročala o predstojeći Radićevi poti v Rusijo. V resnici potuje v kratkem v Pariz, da stopi v Lvezo z novimi fran* coskimi državniki. Iz Pariza potuje Ra« dić v London.
= Masarvkovi nasledniki. Med Masarvkovimi nasledniki se danes na Češkem imenujejo tri osebe: Kramar, švehla in Beneš. Zadnji je kandidat samega prezidenta, ki ga hoče v svoji politični oporoki priporočiti češkemu narodu za svojega naslednika.
]te pozabim te,
3^       J/Urim čokolada!
Julijska krajina.
H koncertu ge. Thierrv - Kavčniko-ve in g. Detet ta v Trstu je »II Piccolo della Sera« od 22. t. m. dodal naslednje, brez dvoma v uredništvu samem spisane pripombe: »Naši glasbeni krogi so s simpatijo pozdravili med nami dva najpriznanejših umetnikov ljubljanske kraljeve opere, gospo Vilmo plem. Thierryjevo in g. Julija Betetta, ki je bil od leta 1908. dalje pogostoma dobrodošel gost dunajske opere (tu se je pisec pač nekoliko zmotil, ker g. Be-tetto na dunajski operi ni bil gost, temveč stalen Član), ki sta podala v torek zvečer vokalen koncert v veliki dvorani našega »Circolo Artistico«. Toplo odobravanje, ki je po vsaki točki sporeda — ki je vseboval tudi nekatere lirične skladbe mlade jugoslovenske glasbene šole (Lajovic, Škerjanc, Mi-lojević; tudi tu majhna zmota, ker ga. Thierrvjeva ni pela Milojevićeve »Japonski«,, ki je bila na sporedu, temveč Konjovičevo »Pod pendžerima«) in nekoliko ruskih komadov (bila je samo Rahmaninova »Hristov voskres«) — pozdravljalo oba odlična umetnika, pa je imelo veljavo, ki je Šla preko enostavnega priznavanja umetniške vrednosti obeh izvajalcev. Podcrtavalo je novo dejstvo znatne važnosti: bivanje umetnikov z one strani naše meje med nami in dejstvo, da sta mogla nemoteno in celo ob topli proslavi prirediti koncert v italijanskem Trstu in — kakor je pač želja vseh tistih, ki upoštevajo pomen političnega in gospodarskega zbli-žanja med obema državama — pričetek zbližavanja tudi na polju umetnosti, ki bo potom gostoljubne in prisrčne izmene umetniških življev moglo brez dvoma mnogo prispevati, da bomo spoznali, kar je v sedanji kraljevini najboljšega na glasbenem polju, in — na čimer nam mora biti še več — da damo spoznavati in ceniti v najrazvitejših jugo-slovenskih glasbenih središčih, v Zagrebu, Ljubljani, Beogradu, naše umetnike in našo umetnost. Vemo, da se bo prihodnjo jesen izvajala na ljubljan- , skem kraljevem gledališču Antonio SmaregHeva »Istrska svatba« (»Nozze istriane«), da bo ljubljanski orkester v | kratkem izvajal Cesare Nordiovo simfonično skladbo »resta kmtana«, da se vrše z raznimi najboljšimi umetniki iz Trsta in drugih delov Italije pogajanja za koncerte in turneje. Koncert gospe Thierryjeve ln g. Betetta, ki ju je tržaško občinstvo (čitaj: »tržaško jugoslovansko občinstvo«, kajti izvzem-šl glasbenike in glasbene kritike, ki so imeli brezplačni pristop, ni bilo niti 20 Italijanov pri Koncertu; saj ni bilo celo niti enega Čeha, dasiravno je češka kolonija v Trstu precej številna!) sprejelo tako simpatično, se more smatrati v resnici za začetek tega novega razve-
seljivega položaja, ki bi bil pred nekoliko meseci še nemogoč in ki odslej odpira polje najplemenitejši obliki zbliža-nja med obema državama: umetniškemu.«
— Kar na debelo! Iz Gradišča poroča- 1 jo listom, da bodo vse občine gradiščanskoga okraja, v petek. 23. trn., imenovale ministrskega predsednika Mussolinija za častnega občana.
„Nihil et nullum."
Ce primerjamo klerikalizem pod katoliško Avstrijo s tem, kar počenjajo njegovi voditelji v Jugoslaviji, vidimo, da se ta politična podružnica zadnjih ostankov rimskega cezaropapizma v svojem stališču napram srbskemu narodu in pravoslavju vobče ni prav nič spremenila. Pod vrhovnim pokroviteljstvom njegovega apostolskega veličanstva je zapisal klerikalizem na svoj prapor bojno geslo: »Srbe na vrbe«; danes, ko so ga zgodovinski dogodki prepričali, da niti železna peta panger-manizma, niti rimovci z vsemi svojimi podrepniki ne morejo spraviti srbskega naroda na vrbe, stopa na plan z drugim bojnim geslom, ki v bistvu popolnoma odgovarja prvemu. Vse, kar namerava ukreniti beogradska vlada, da paralizira udarce klerikalnega noža v hrbet srbstva in pravoslavja in v temelje državnega in narodnega edinstva proglaša klerikalizem za »nihil et nullum«. Glasilo SLS »Slovenec« piše v št. 118. z dne 23. t. m.:
Katoliška cerkev bo rekla na inter-konfesijonaln! zakon: nihil et nullum. Trpeli bodo posamezniki, zmagala pa bo cerkev, ko Pašiča davno več ne bo m njegovega režima tudi ne. Njegov boj zoper svobodo katoliške vere in cerkve pa je obenem boj zoper katoliški slovenski in hrvatski narod, boj zoper bistvo njegovega bistva zoper njegovo kulturo in osobitost, je boj orientalskega bizantinskega cezaropapizma (čujte in strmite!) zoper zapadno katoliško svobodo in neodvisnost, je boj despo-tizma (!) proti evropskemu demokra-tizmu, je boj velesrbstva proti katoliškemu slovenstvu in hrvatstvu — in na ta boj bo celokupno naše ljudstvo odgovorilo z odporom, ki ga ne bodo premagali vsi PašičevI žandarjl In bi-riči.
Za katoliško cerkev ali bolje rečeno za voditelje tistega političnega gibanja pod firmo katolicizma, ki bi radi uničili Jugoslavijo, ker nima na krmilu niti apostolskega veličanstva, niti klerikalne stranke, je torej državni zakon, dasi strogo civilnega značaja, košček popisanega papirja, nihil et nullum, o katerem se visoki klerikalni gospodi ne zd;. vredno niti govoriti. Očividno ima klerikalizem močno zaslombo v inozemstvu, sicer bi si ne upal tako izzivajoče in ošabno nastopati proti državni oblasti in trkati se na drugače ne preveč junaška prsa. Morda rovari proti državi z višjo sankcijo in zagotovilom, da se mu ni treba bati zaslužene kazni za svoje podlo razdiralno delo. Tudi to bi ne bilo nič čudnega, saj je z dušo in telesom na strani pretendenta na prezidentski stolček hrvatske člove-čanske republike, ki ponuja in prodaja Jugoslavijo po inozemstvu, kakor da je njegova last.
Značilno za klerikalno jezuitsko ideologijo je »Slovenčevo« stališče, da je intcrkonfesijonalni zakon, ki se niti najmanj ne tiče katoliške cerkve in njene duhovne ustanove, istoveten z bojem zoper svobodo vere in cerkve in celo z bojem zoper katoliški slovenski in hrvatski narod. To stališče ie ali posledica totalne duševne zmede ali pa zlobnega zavijanja in potvarjanja dejstev. Kolikor se spominjamo, govori dotični paragraf o vseh priznanih kon-fesijah, torej tudi o pravoslavni, prote-stantovski, muslimanski in židovski. Če bi bil torej interkonfesljonalni zakon količkaj v sorodu z bojem zoper svobodo vere in cerkve, bi bila logična posledica, da bi nastal odpor proti njemu tudi med pravoslavnim in ostalim nekatoliškim prebivalstvom Jugoslavije. S takim zakonom bi vlada napovedala boj celokupnemu prebivalstvu, izvzemšl neznatno Število brezvercev, kar je seveda absurdno, ka'ti nobena zakonodaja na svetu ni tako nespametna, da bi izdajala zakone, ki so v Škodo tistim, katerim so ti zakoni faktično namenjeni. Ze iz tega je razvidno, da gre klerikalizmu za nekai čisto drugega. Tu ne gre za svobodo vere in cerkve, ki je zajamčena vsem priznanim konfesijam po ustavi, temveč za politične, torej posvetne in veri kot duhovni zadevi popolnoma tuje interese klerikalizma. Katolicizem, ki Je po zaslugi sodobnih cerkvenih prvakov pravi antipod prvotnega krščanstva, prav dobro ve, da so že davno minili časi. ko je rimski cezaropapizem z oboroženo pestjo zatiral druge konfesije ln oskru-njal križ z nedolžno krvjo drugover-cev, on dobro ve, da so križarske vojne samo še sramoten madež na zgodovini človeštva in da na verskem polju no more več vsiljevati dmgovercem svojih spačenih in potvorjenih Idej. ker se je človeštvo vendar že toliko spametovalo, da priznava vsaki konfesiji gotove moralne in etične vrednote. Zato
pa je hočeš nočeš segel po politiki, ki mu v tem slučaju nadomestuje špansko inkvizicijo, križarske vojne in druga srednjeveška nasilja. S pornoč:o brezpomembnih fraz o peklenskih mukah na onem svetu, o joku in škripanju z zobmi, ki čaka vse, kdor se brezpogojno ne pokori cerkvenim eminen-cam, je katolicizem duhovno docela zasužnjil preprosto ljudstvo, svobodno bitje je spremenil v poslušno orodje. Iz krone vsega stvarstva je ustvaril duševnega hlapca, ki ga je lahko zasužnjiti tudi materijalno. Ko je bil končan prvi del tega opravila, se :'e pojavil klerikalizem, ki ima nalogo držati ljudske mase na uzdi tudi v materi;alnem oziru. V obrzdanju preprostega ljudstva se katolicizem in klerikalizem izpopolnjujeta.
Mislimo si težaka v rudniku, tvornici ali za plugom. Siromak nima toliko časa, da bi premišljeval o stvareh, ki niso neposredno v zvezi z njegovo težko borbo za vsakdan}] kruh. Z ma-temim mlekom je vsesal različne predsodke in bajke o večnem trplienju na onem svetu za nepokorščino duhovščini tu na zemlji, postal je duhovni suženj, ne da bi opazil, kdaj in kako. potem pa čuje s prižnic in spovednic. da ga čakajo enake muke tudi v slučaju, če ne proda svojega političnega prepričanja klerikalizmu. Nič čudnega, da slepo drvi za klerikalnimi voditelji, kajti pot mu je ugladilo že duhovno suženjstvo, ki mu ga je naprtil katolicizem. Samo na ta način si lahko razlagamo uspeh klerikalne stranke na deželi, kjer ljudstvo ne loči verstva in cerkvenih zadev od posvetnih, političnih adutov duhovščine.
Že včeraj smo kratko omenili, da cerkev, o kateri pravi sam »Slovenec«, da ima večno zveličavni namen, ni v nobeni zvezi s posvetnim komedi-jantstvom njenih prvakov. Klerikalizem pa navzlic nepobitnim dokazom ugovarja temu dejstvu in trdi, da je verstvo istovetno s politiko, da je agitacija za posvetno moč in gmotno blagostanje cerkvenih eminenc v skladu s krščanskimi nauki, ki jih je Kristus namenil zgolj duhovnemu preporodu človeštva. Ta sramotni madež na veliki moralni in etični vrednoti prvotnega krščanstva imenuje klerikalizem bistvo bistva, kulturo in osobitost slovenskega in hrvatskega naroda. Daleč bi padli Slovenci in Hrvati, Če bi bilo to res.
In ko se je državna oblast končno odločila, da začrta tem ljudem meje, kjer je konec njihove kompetence. da pomete iz cerkve vso posvetno navlako in omogoči ljudstvu častiti Boga brez javnih političnih shodov in propagande za klerikalno stranko, ki je pri nas obenem afront proti državnim interesom, se oglasi »Slovenec«, ki imenuje to pravično delo boj orientalskega bizantinskega cezaropapizma zoper zapadno katoliško svobodo in neodvisnost, boj velesrbstva pTOti katoliškemu slovenstvu in hrvatstvu. Za definicijo katoliške svobode bi bili klerikalcem zelo hvaležni. Morda jo najdejo v zgodovini španske inkvizicije. — Drugače pa smo mnenja, da je ta izbruh klerikalne pobesnelosti v celoti rokavica, ki jo je vrgla SLS Beogradu, srb-stvu, pravoslavju in celokupni jugoslo-venski javnosti, ki noče prodati svojega nacijonalnega in političnega prepričanja zagrizenim rimovcem. To rokavico je treba na primeren način sprejeti in dokazati klerikalni gospodi, da, če nihil et nullum ne velja za pravoslavno in druge konfesije, ne sme in ne more veljati za slovenske in hrvatske katolike, ki so, mimogrede rečeno, samo firma na klerikalnem političnem podjetju.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani,
drama. Začetek ob 8. url zvečer.
Sobota 24. maja: Izgubljene dešu. Red D. Nedelja 25. maja: ob pol 11. dop. Matineja
dramatične šole. Nenedlja 25.   maja ob 8. rrecer: »Dom«,
ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ponedeljek 26. maja: Ana Karenlna red F.
opera. Začetek ob pol 8. url zvečer.
Sobota 24. maja: Gorenjski elavCek. Red F Nedelja 55. maja: Mamzelle Nitouche, prireditev igralcev mestnega gledališča v Celju na korist Udruženja gled. igralcev, sekcija Ljubljana. Izv. Ponedeljek 26. maja: Pri treh mladenkah. Izv.
Torek 27 maja: Traviata, gostovanje gdč. Frisekove iz PIzna Ređ a.
★   * ★
— Literarna etoletnlca. NaSe obc*?n-Btvo opozarjamo na predavanje, ki ga bo Ime! danes t soboto ob pol 21. zvečer v društvu »Soča« pri »Levu« g. inspektor Joa. W e s t e r o zanimivem literarnem dokumentu, ki Je doživel danes svojo prvo stoletnico.
— Dramska predstava prt znižanih cenah, V nedeljo zvečer vprizor! se t drami Izvirna narodna igra »Dom« in sicer kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Začetek točno ob 20. Na to predstavo opozarjamo posebno občinstvo Iz ljubljanske okolice.
__
— Javna produkcija gojencev dramatične iole Udruženja gledaliških igralcev.
Kakor že objavljeno, se vrši v nedeljo ob pol 11. v dramskem gledališču matineja, pri kateri bodo nastopili gojenci dramatične šole Udruženja gledaliških igralcev (šola gospoda režiserja Šesta). Ta matineja je namenjena v prvi vrsti mladini kakor tudi vsem, ki se zanimajo za naš naraščaj n* polju dramske umetnosti. Da bi bil obisk vsakomur omogočen, so cene zelo nizke in sicer po 5, 4. 3, 2 in 1 dinar. — Predproda-ja vstopnic pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
— Gostovanje ansambla celjskega gledališča v Ljubljani. V nedeljo 25. in ponedeljek 26. t. m. nastopi v opernem gledališču celokupni ansambel celjskega gledališča,   in   sicer   z operetami »Mamselle Nitouche« in »Pri treh mladenkah«.   Strokovna kritika je bila o uprizoritvi obeh operet polna hvale in *verieni smo, da bo tudi naše občinstvo to gostovanje pozdravilo   z največjim zanimanje. Celjsko gledališče je vodilo to sezono Udruženje gledaliških igralcev, ki je v celi meri pripomoglo brez vsake subvencije do rednega uprizarjanja slovenskih predstav. Igralo se je nad 80 večerov.   Ansambel   sestoji iz treh poklicnih igralcev (Janko, Zorman, Kašič) in iz članov dramatičnega društva, ki so z občudovanja vredno požrtvovalnostjo darovali   svoj   prosti čas plemenitemu namenu. Med slednjimi se nahajajo imena, katera mora poznavalec razmer šteti med uvaževanja vredne moči. Njih sposobnosti nadkrilujejo daleč dilentantizem in bili bi lahko v ponos vsakemu gledališču. Navajamo le nekoliko imen, kot n. pr. gospe dr. Kalan ova in Založnikova. dalje gospodična Mirnikova, Norbachova, Pavlinčeva itd. Gospodje Pseifer. Reš, Pere in drugi. — Udruženje gledaliških igralcev želi pokazati   tudi   ljubljanski   publiki sad vstrajnega dela in truda, ki ga je ansambel celjskega gledališča po enoglasnem priznanju strokovne kritike dvignil daleč nad povprečnostjo. Ljubljansko občinstvo si   že   dolgo želi operetnih predstav in uverjeni smo, da ne bo zamudilo te prilike.
— Akademija za »Ruski Sokole* V po« nedeljek 2. junija se priredi ob 20. v opernem gledališču akademija v korist ruskega Sokola s sodelovanjem 1 j ubij. sokolskih društev in umetnikov narod, gledališča.
Ure, zlatnino, srefrrnlno
kupite po znižanih cenah pri v
Ed. Skopekf 3405
Mestni ti-g 8
— —  Postrežba točna in solidna   — —
Glasbeni vestnik.
— Opera. Drugo gostovanje g. Bukšeka.
Poznavajoč glasovna materijal in pevsko znanje g .Bukšeka sem vedel vnaprej, da se mu bo Valentin v Faustu neprimerno bolje prilegel kot Amonasro v Aidi. Ves nastop njegov je bil ta večer zelo simpatičen, ljubezniv, ker mu sentimentalni Valentin tako glasovno kot igralsko prav dobro leži < )bsežni njegov Krični bariton s sicer nekoliko pretemnimi vokali zlasti v kantileni sega do srca. Prijetno se preliva v vse dinamične barve, iskren je v topli zamaknjenosti, metalično zveneč v ostrih nastopih. Izgovarjava jasna, morda celo preveč jedrnata in odločna, razumevanje temeljne ubranosti svoje vloge izčrpno. Tudi v igri mu ne morem kaj očitati. Morda le samo vedenje v splošnem nekoliko nesvobodno, resničen pa je bil zlasti v najtežjem momentu, v svojem smrtnem boju. G. Bukšek ho, ako podpiše angažman, za naš oder iskreno dobrodošla pridobitev. G. Zathev (Meiisto) je bil, kakor vselej, eleganten, pevski prav dobro disponsran, gdč. Zikova izredno pri glasu in je zlasti nakitno arijo odpela krasno in v navdušeno zadovoljstvo publike. G Kovač (Faust) pa niti sebi, niti 7>oslušalcem ne igra in ne poje iz srca. Gdč. Koreni akova (Siebel) ima pač dokaj pevske tehnike, a njen glasbeni materijal je premalo prožen, brez tople zvočnosti, gdj. Smolenskaja (Schwertlein) sicer igralski zadostuje, pevski pa šc nikdar ni. Zbor je zastaven, samozavesten, a je bil kot vojaški moški zbor navzlic aplavzu pri odprti sceni v sredini plitev in nejasen. Orkester z i v ah en, vodstvo vestno, predstava z navedenimi izjemami nad srednjo mero.
— Za današnji koncert ženskega zbora mariborskega učiteljišča je še cela vrsta vstopnic na razpolago. Narodno občinstvo ljubljansko poživljamo, da se v obilnem Številu udeleži tega koncerta, kojega spored je izvrstno naštudiran in je bil sprejet z velikim odobravanjem na obeh dosedanjih koncertih v Mariboru in Ptuju. Vstopnice se prodajajo v Matični knjigarni in pri večerni blagajni v veži Filharmonične-ga poslopja.
— Koncert v Postojni. (18. V.) Po dolgem času smo zopet slišali koncert postojnskega pevskega in godbenega društva. Spored je obsegal pet orkestralnih in pet pevskih točk. Orkester moramo vsekakor priznati, da je za tamošnje razmere izvrsten, kajti z nekaterimi točkami nas je na* ravnost iznenadu. Tako je n. pr. ouverturo Igral skoro dovrSeno in, da niso na par mestih instrumenti med seboj komaj slišno dlssonirali ter, da je bila dinamika §e bolj dosledno izvedena, bi rekel — prvovrstno. Lepo je bila izvedena partija za celo-solo. Vse ostale točke so bile igrane prav dobro, samo, kakor že rečeno, dinamika naj bi se še malo bolj cenila in brezdvomno bi bil uspeh še večji. Tudi pevskemu zboru smo lahko za njegovo skoro brezhibno izvajanje hvaležni. Ženski zbor je posebno dober;;
dosti mehak je in v vsaki pesmi je pokazal precejšnjo sigurnost. Tenor sicer Izrazit, toda mestoma vseeno prešibek; nekateri so sicer izurjeni pevci,   toda drugim manjka bržkone teoretične predizobrazbe in v zborovo petje še niso toliko vpeljani, da bi mogli povsem   odgovarjati taktirki pevovodje.   Basi so boljši, mestoma prav dobri in sigurni. Pesmi so bile srečno izbrane. Sattnerjeve  »Puškine sanje«, dasi tehnično dokaj težke, je zbor vendar dobro obvladal in lepo prednašaL K takemu uspehu moramo samo čestitati. Tudi ostale pesmi so bUe izvajane prav dobro. V splošnem je torej koncert uspel jako dobro in g. dirigent je za svoj trud dobil tudi zadoščenje v velikem aplavzu. Kar se pa obiska tiče bi moral pripomniti,   da sem od postojnske publike pričakoval nekoliko več zanimanja. Sicer so bili prostori povečini zasedeni in kakor sem slišal, tudi gmotni uspeh ni bil ravno slab, vendar mislim, da bi se ljudje za naša društva lahko malo bolj interesirali in jih tudi gmotno malo bolj podpirali;  kajti brez tega mora društvo prenehati in tako bo zaspalo še to narodno delo. — Z druge strani smo prejeli. V nedeljo dne, 18. tm. je priredilo pevsko društvo v Postojni koncert v hotelu *Pa-ternost« pri katerem je sodeloval domači orkester pomnožen po nekaterih godbenikih izven Postojne. Pevovodja g. Polič je vsporedne pevske in godbene točke dobro naštudiral ter žel priznanja od mnogoštevilne publike, želeti bi pa bilo, z aktivnim sodelovanjem kakor tudi  z financijelnimi sredstvi.    Predsednik  godbe  in pevskega društva je g. Putin. ki vrlo sodeluje kot pevec in godbenik. Merodajne kroge bi bilo mogoče pridobiti za to, da bi nastavili v svojih podjetjih nekatere godbenike, zlasti pa pevce. Društvo bi se potem lahko razvijalo v ponos njim in narodni stvari. M.
— IV. koncert jugoslov. kom. glasbe. Občinstvo opozarjamo, da je IV. koncert j ugoslovenske komorne glasbe preložen iz tehničnih razlogov na ponedeljek, dne 2. junija in se ne vrši 26. majnika, kakor je bilo včeraj javljeno. Spored je neizpreme-njen.
— Podsavez godbenikov za Slovenijo
Oskrbuje v letošnji poletni sezoni poleg opernega gledališča, kinov in kavarn tudi vsega upoštevanja vreden vrtni orkester pri g. K r a p e ž u v »Zvezdi«. Mnogi naši civilni godbeniki, ki jim je eksistenca vedno vsTed konkurenčnih, cenejših ponudb ogrožena, so končno več ali manj prišli do koščka kruha ter z veliko vnemo in neumorno pridnostjo in obsežnim znanjem rade volje svirajo od ranega popoldneva do trde noči. »Zvezdin vrtnd orkester salonske sestave vodi Ceh Odchazel, v ostalem številu pa so poleg Še nega Ceha sami Slovenci, med njimi naš pianist g. A. Stritoi. Repertoar vrtne kapele je skrbno izbran, sodelujoči se vi gr a vaj o čim dalje bolj, občinstvo ne štedi z šumnim odobravanjem. G. Krapežu smemo samo čestitati, da si je umel za svoj razkošni vrt pridobiti tako prvovrstno glasbeno atrakcija Opozarjamo občinstvo na te vrtne koncerte. Takšnega razikJošnega restavracijskega vrta nima najbrže niti ono velemesto, prav gotovo pa nobeno mesto v Jugoslaviji.
— Smetanova razstava v Pragi. Po končani koncertni in gledališki proslavi Smetanovega bivanja v Goetheborgu na praškem umetniškem muzeju Smetanova razstava. Svečani otvoritvi je prisostvovala pokojnikova rodbina, zastopniki vlade in raznih umetniških korporacij. Razstavo, ki zavzema 10 sob je otvoril prof. dr. Nejedly.
V prvi dvorani so vsi spomini na Smetanovo detinstvo. V drugi so razstavljeni razni predmeti iz Smetanovih dijaških let in poznejše dobe do samostojnega dela leta 1844. Tretja dvorana obsega dokumente iz Smetaneovega bivanja v Goetheborgu na švedskem, četrta je posvečena materijalu >Prodane neveste«; tu so razstavljene zelo dragocene mojstrove originalne partiture.
V peti dvorani so zbrane vse reminiscen-ce, ki spominjajo na mojstrovo kapelniško delo. Središče razstave je sedma dvorana, kjer je razstavljen materijal največjih Smetanovih kompozicij z »Libušo« in »Ma vlast«. V osmi dvorani so rodbinski spomini, v deveti in deseti pa izčrpen pregled zadnjih let njegovega življenja. V celoti predstavlja razstava pregledno sliko težke borbe in življenjskih nadlog, ki jih je pretrpel ta genij na poti do svojega cilja. Vse predmete, ki so količkaj v zvezi z njegovim življenjem, je zbrala in razvrstila skrbna roka v harmonično celoto. Med drugim je razstavljena tudi Smetanova pipa, ki ga je spremljala pri vseh kompozicijah. Zelo karakteristična so tudi mnoga pisma, ki jih je dobival mojster in ki so mu pogosto grenila življenje. Tu so dokumenti vsakdanjih rodbinskih in umetniških intrig, umetniškega podcenjevanja, žalitev, pa tudi pisma, polna iskrenega oduševljenja in ljubezni do ogromnega Smetanovega kulturnega dela. Razstavljeni so tudi vsi osnutki in fotografije izgotovl jenih in projektiranih Smetanovih spomenikov. Razstava ostane odprta do 6. julija. Poset iz raznih krajev ČSR je ogromen.
Botri
3404
oblečejo sebe in svoje birmance najboljše in najcenejše v konfekcijski in modni trgovini
Fran Lukič,
LJubljana, Pred fkofljo te
wmr   Velika pevska slavnost ~aa
1. junija ob 4» pop. v vseh prostorih hotela „Tivoli".
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 24. maja 1924.
Sokolstvo.
— Sokol Vič obvešča svoje članstvo, da pobira društveni blagajnik članarino vsak večer v Sokol, domu od 20.—21., oh nedeljah pa od 10.—11. dopoldne, članstvo se poziva, da čimpreje poravnava svoje prispevke. Zdravo. Odbor.
— Sokol Vic. V nedeljo, dne 26. maja tL ob 20. zvečer, gostuje na našem odra dramski odsek »Kluba jugoslov. napr. akademikov Iz Italije« v Ljubljani s tremi eno-dejankami: Neizprosen stražnik, če sta dva in Napoleonov samovar. Ker Je to prvi ja^ ven nastop jugoslovanske omladine iz Primorja, vabimo Ljubljančane in Vičane, da posetljo predstavo v kar največjem Številu. Zdravo!
— Najcenejše In najnovejše obleke se dobe samo Šelenburgova ulica št 3 pri Gdcar ft Mejač,
Zdravstvo.
KAKO NAJ SI UTRDIMO TELO?
Z utrditvijo se hočemo usposobiti, da brez Škode prenašamo teperaturoe diference. Močna in hitra menjava toplote moti regulatorično delovanje kože, zlasti ako moramo le nje posamne dele izpostaviti hladu, dočim so drugi na gorkem. Ako imamo kako občutljivo mesto na telesu, bodisi za katarje dovzetno sluznico ali vnetljivo gnezdo na pljučih, bodisi nevralgično prizadet živec, bolan zob ali k vnetjem nagnjene drgali v žrelu, se na teh manj odpornih krajih lahko razvijejo »prehlajenja« (katarji, pljučnica, nevralgije, revmati-zem, trganje v čeljustih, vnetja v žrelu). —
Da se izognemo tem neprilikam in škodam, moramo telo privaditi na hlad in na menjavo toplote. Najboljše sredstvo v to je pogosto bivanje na zraku. Človek ie bil prvotno brezdvomno zelo utrjen, in sicer je bila to le posledica njegovega trajnega bivanja na zraku. Cim bolj je pa kulturni človek vsled svojega poklica in svojih življenjskih navad prisiljen, da živi v zaključenih prostorih, tem bolj mora iskati protiutež v tem, da se v prostih urah podaja na zrak. Zlasti za otroke je koristno, da kolikor le moč tekajo in skačejo po zraku. Utrjevanje obstoji v tem, da se razgaljeni ali kolikor moč malo oblečeni privadimo na zrak. Znane so zračne kopeli. V hladnem letnem času naj jih zlasti nevajeni uživajo v sobi, pri primerno odprtih oknih (17—18° C, od 10 do 30 minut). V toplem letnem času pa naj se zračne kopeli na vsak način vrše na prostem. Človek se tako hitro privadi na zrak, da celo mehkužni kmalu prenašajo temperaturo okoli 0° C. Stanovanje po zračnih lopah, kakor jih je svoj čas upeljal R i k 1 i na Bledu in ki se zapirajo le proti, severni oziroma vremenski strani, je eno najuspešnejših sredstev utrjevanja.
Zal pa modernemu človeku ne preostaja dovolj časa za zračno utrjevanje, iskati mora nadomestila, ki ga imamo v hladni vodi. Vendar je treba hladno vodo previdno uporabljati. Ne gre za to, da telesu odtegnemo veliko toplote. Koristen je le kratkotrajen učinek, nakraten ohlajevalni vpliv, na katerega mora telo takoj odgovoriti z občutkom večje toplote. To pomnoženo proizvajanje toplote hitro opazimo na koži, ki po pravilnih vodnih prorcedurah zardi. Ta reakcija je potrebna, sicer utrjevanje z vodo ni koristno, temveč škodljivo. Ker torej nimamo namena odvzeti telesu veliko toplote, so kratkotrajne procedure najboljše. Po njih učinkovitosti naštevamo: umivanje z gobo, polivanje celega telesa, prsne kopeli, ki se morajo vse tri vršiti hitro v pol do 1 minuti, potapljanje v kopeli, ki lahko traja 2—3 minute. Pri umivanju in polivanju pričnemo s sobno temperaturo, ki jo od dne do dne znižujemo, tako da pridemo slednjič na 12° C, pri prhah pričnemo s 25° C in pademo lahko do 10° C, pri potapljanju uporabljamo začetkoma kopeli 25° C, končna temperatura naj ne gre pod 20° C. Kombinacija potapljanja z zračno kopeljo in sobno gimnastiko je posebno uspešna. Sploh je treba po vseh vodnih uporabah telo hitro in trajno ogreti; to dosegamo z otiranjem ali živahnim pregibanjem, n. pr. s telovadbo ali hitro hojo.
Kopanje v rekah in jezerih je za utrjene zelo priporočljivo, vendar se da njega reaktivni učinek težje odmeriti, zato morajo biti bolehni v tem pogledu zelo previdni
Posebne pazljivosti je treba glede utrjevanja pri otrocih. V prvih letih Pride pri njih le zračno utrjevanje v poštev, vendar od konca 1. pa do 4. leta že tudi lahko uporabljamo jutranje umivanje (25 — 20° C). Polivi in prhe učinkujejo le pri krepkih in povsem zdravih otrocih dobro. V poznejših letih je važnejše, da ostanemo glede vodnega utrjevanja dosledni, kakor pa da ga skušamo stopnjevati. Vendar so gotove dobe, v katerih otroški organizem vsako draženje slabo prenaša in v katerih je torej glede vodnega utrjevanja treba velike previdnosti. So to dobe hitre rasti, in sicer približno med 4. in 5., 9. in 10., 13. in 14. letom in pri deklicah za časa dozorevanja. Sicer pa pri utrjevanju tudi ne smemo prezirati in zanemarjati psiholoških momentov, občutkov nevšečnosti, strahu in groze. Ne bilo bi prav, ako bi jih hoteli iz trmoglave doslednosti udušiti; prisiljene naprave niso le brezuspešne, ampak postanejo tudi lahko škodlffve.
_____ Dr. M. T.
Resimo sokolski Tite!
Nemška megalomanija in realnost.
Pred par dnevi smo priobčili anonimno pismo nekega našega germano-fila, ki je skušal z vso resnostjo dokazati, da Nemci v svetovni vojni sploh niso bili premagani, marveč da sta jih h kapitulaciji prisilila samo »glad in pomanjkanje vojnega materijala«. Človek bi mislil, da imajo takšno prepričanje samo posamniki, katerih možgani niso popolnoma v redu. Toda zdi se, da je takšno mišljenje razširjeno v najširših plasteh nemškega naroda in da delijo te nazore tudi vodilni nemški krogi sami. Dokaz temu je z malimi izjemami vsa nemška literatura, ki se bavi z najnovejšo zgodovino. Da so tudi nemške učne knjige pisane v tem duhu, se razume samo ob sebi. Tako imajo v nemških Šolah učno knjigo zgodovine, ki piše o premirju, sklenjenem v novembru leta 1918. na francosko-nem-škem bojišču, tako-Ie: »Ni še stopil sovražnik na nemška tla, ni Še napadel ene izmed velikih trdnjav; vkljub temu pa je bilo dne 11. novembra v gozdu pri Campiegnu sklenjeno premirje.«
Kakor germanofil, ki si je nadel naslov »vseučiliškega docenta«, tako hoče tudi nemška učna knjiga vzdržati bajko, da Nemci na bojišču niso bili poraženi, marveč da so takorekoč prostovoljno odložili orožje, pač zato. ker so bili siti in ker so se že naveličali prelivanja krvi. Kakor pokojni fiofer — mir in pokoj njegovi duši — tako delajo sedaj »zgodovino« številni nemški hi-storiki po poklicu in zgodovinarji-lajiki. Vsi ti »znanstveniki« prehajajo molče preko teh-le nepobitnih dejstev;
Od 18. julija 1918. je nemška vojska na francoskem bojišču doživela poraz za porazom. Ves čas se je morala umikati, izvojevala si ni niti enega delnega uspeha. Izgubila je v tem času 7990 oficirjev, 354.000 mož. 6220 topov in 38 tisoč 620 strojnic. Dne 14. novembra leta 1918 bi se morala na francoskem bojišču pričeti splošna ofenziva proti Nemcem. Dvajset francoskih in osem ameriških, da ne govorimo o angleških divizijah, je bilo pripravljenih, da izvrše napad na nemško fronto, ki je štela na Črti Luxenbourg in Mastricht samo 17 divizij. Prišlo bi torej do odločilne bitke, kakršne še ni bilo v zgodovini Prav nobenega dvoma ni. da bi zavezniške vojske tako temeljito potolkle nemško armado, da bi izginila z zemeljskega površja. Tega so se prav dobro zavedali vsi nemški vojskovodje s Hindenburgom in Ludendorffom na čelu. Zato so hiteli sklepati premirje, ker so vedeli, da zadene sicer nemško armado katastrofa, ki se ne da niti zamisliti. Znano je bilo tem vojskovodjem, ki so po mišljenju gotovih nemških »zgodovinarjev« tako »lahkomiselno«: sklenili premirje, da je imeTa Še takrat Amerika v Franciji pripra\ 1 nih 2 milijona mož, do meseca julija 1. 1919. pa že zasigurano novo armado 5 milijonov mož, vedeli so, da je število njenih letal od leta 1917. do leta 1918. naraslo od 200 na 9987, njenih vojnih ladij od 304 na 1720, njenih trgovskih ladij pa od 385 na 2185. Zavedali so se torej, da čaka nemško armado brezprimerna katastrofa, ki bi značila naravnost deci-miranje nemškega ljudstva, zato in samo zato so hiteli reševati, kar se je še sploh dalo rešiti.
To je zgodovinska istina, ki je ne spravijo s sveta vsi nemški »historiki* in vsi pod njihovo sugestijo stoječi ger-manofili, in naj so to tudi slučajno vse-učiliški »docenti«!
Svetovna vojna je končala z nemškim porazom, To je dejstvo! —<. Pika!
★ ★ *
— Zasebne šole v Sloveniji. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, da prestane pravo javnosti s koncem šolskega leta 1923-24 vsem onim zasebnim šolam v Sloveniji, ki ga niso dobile od ministrstva prosvete naše države, temveč ali od bivšega avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje ali pa od pokrajinskih vlad. Ako bi katera teh šol želela pravo javnosti, mora vložiti na naše prosvetno ministrstvo prošnjo do konca junija t 1. Ker bo pa ministrstvo prosvete pri tem strogo postopalo, je sigurno, da bo marsikatera prošnja o 3-bi t a. Zato opozarjamo slovenske starše na ta odlok ,'da se ne prenaglijo z vpisovanjetn svojih otrok v razne zasebne zavode, ker bodo imeli sicer s šolanjem dece, n. pr. glede izpitov, razne neprilike.
— Nemci so začeli zopet, m to zlasti na Štajerskem, agitirati za vpis otrok v L razred nemške gimnazije v Ljubljani, ki pa ne obstoja. Na čem ?e akcije stoje zlasti nekateri tovarnarji in odvetniki. Ker je popolnoma gotovo, da; prosvetna mjnjštes&o m o^orit-
ve nemške srednje šole na Slovenske«.
svetujemo vsem, ki se nasibljejo na nemško stran, da se ne dado zavesti z obljubami, ker bodo sicer obsedeli njihovi otroci pred zaprtimi vrati srednjih šol. Vpis in sprejem v šole po določenem roku je namreč zabranjen. Tudi ni več pr nas nemških otrok, ki bi ne znali toliko slovenščine, da obiskujejo lahko slovenske zavode.
— Mature na srednjih šolah in učiteljiščih. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se naj izvrše vsi višji tečajni, odn. zrelostni izpiti na srednjih šolah in učiteljiščih v Sloveniji do vštet. 27. junija t. 1. Pismeni izpiti na učiteljiščih so se že opravili v dneh 19. do 23. maja, na srednjih šolali pa se bodo vršili od dne 2. do 6. junija. Ustnim izpitom bodo predsedovali kot ministrski odposlanci: v Ljubljani na I. drž. gimnaziji in na mestni ženski realni gimnaziji g. Jeremija 2 i v a n o v i ć, prof. višje pedagoške šole v Beogradu; na realni gimnaziji in na realki g. Drag. G j o r-gjević, univ. prof. v Beogradu; na nemški realni gimnaziji in na dekliškem liceju g. Miloš T r i v u n a c, univ. prof. v Beogradu; na drž. moškem in na drž. ženskem učiteljišču inspektor srednjih šol g. Jos. VVestcr; v Mariboru: na drž. gimnaziji in na realki g. dr. Mih. Kombolj, gimn. direktor v Zagrebu, na drž. moškem učiteljišču g. dr. Janko B e r j a k, višji šolski nadzornik v Ljubljani; na drž. ženskem in na zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester g. dr. Leopold P o I j a n e c, inspektor srednjih šol v Ljubljani: na drž. gimnaziji v Kranju g. višji šolski nadzornik dr. Berjak; na drž. realni gimnaziji v Novem mestu g. dr. Rikard Zupančič, univ. prof. v Ljubljani; na drž. realni gimnaziji v Ptuju g. dr. Jakob K e 1 e m i n a, univ. prof. v Ljubljani; na zasebni gimnaziji v St Vidu g. inspektor sred. šol dr. Leopold Pol j a-n e c in na zasebnem ženskem učiteljišču uršulink v Škofji Loki g. inspektor sred. šol Jos. W e s t e r.
— Za ministrske odposlance pri višjih tečajnih izpitih izven Slovenije so določeni naslednji profesorji ljubljanske univerze: rektor dr. Fran Kidrič za II. in III. realko v Zagrebu ; dr. Rajko N a h t i g a I za III. žensko in IV. moško gimnazijo v Beogradu; dr. Ivan Prijatelj za gimnazijo v Tuzli; dr. Jovan Hadži za gimnazijo v Bečkereku; dr. Nikola R a d o j č i ć za gimnazijo v Daruvaru in Virovitici; dr. Aleks. S t o j i č e v i č za gimn. v Karlovcu; dr. Makso Samec za žensko gimnazijo in trgovsko šolo v Novem Sadu; šef prosvetnega oddelka dr. Stanko B e u k je odrejen za min. odposlanca na realno gimnazijo v Krapini.
— Mariborske učiteljiščnice v Ljubljani. Danes popoldne ob 2. uri se pripelje v Ljubljano pevski zbor mariborskih učiteljiščnic. Na kolodvoru sprejmo mariborske goste gojenci ljubljanskih srednjih šol, v prvi vrsti mestnega liceja in učiteljišča. Pri sprejemu bodo zastopani tudi akademiki in nekatere ljubljanske in kulturne institucije. Uči-teljiščnice pridejo zato v Ljubljano, da pokažejo na koncertu, ki se vrši zvečer ob 20. v Filharmonični dvorani, s kako vestnostjo in kolikim razumevanjem se pripravljajo one na svoj bodoči idealni poklic, kar nam je najboljši porok, da bodo na svojih službenih mestih, za katera bodo imenovane, vršile pravo kulturno misijo in po vseh svojih idealnih stremljenjih skrbele za povzdigo pevske umetnosti v našem narodu. Navdušenim mladenkam kličemo ob njihovem prihodu iskreno dobrodošlico.
— Polovične cene na železnicah za planince. Ministrstvo saobraćaja je odobrilo članom planinskih in turistovskth društev, kadar potujejo po naši državi o priliki društvenih ekskurzij in izletov 50 % popust tarifnih voznih cen, če po-tuje najmanj pet članov enega društva skupno. Da se morejo Člani teh društev, okoristiti te ugodnosti, se objavlja sle« deči postopek: Društvo oziroma podružnično vodstvo mora prijaviti vstopni postaji izlet najkasneje 24 ur pred nastopom vožnje in navesti število izletnikov. Na eni prijavi se sme priglasiti najmanj pet, a največ devet izletnikov; če jih je več, mora biti za vsakih nadaljnjih devet članov druga prijava. Postaja žigosa prijavo in jo vrne vodji, ki jo mora pri blagajni in prt pregledu voznih kart pokazati ter po končanem potovanju oddati z voznimi kartami vred. Vsak član se mora na poziv izkazati s Člansko izkaznico kakega planinskega ali turi-stovskega društva in s sliko, ki izpričava njegovo identiteto.
— Polovična cena na železnicah za posetnike odkritja Malgajevega spomenika. G. minister saobračaja je dovolil vsem članom narodnih društev, U p/H
5*w
odkrita dna 0). maja 1924 t GuŠta-
tKoefaro aaH koplju aa pjpatar ^kteratop^cl aat romaj Iktak v On-stani* ii vDanl vMt najiaju tiDornfl k Jan v»^a rxmatet, ako se tekale-
Upoif tflsotn ajlBTBaaja odbora aa od-► Maaiajaiaaa m ▼ Oa-
gaali^dk so prodavl faHarjatrarali Potovi&ta vožnja velja sa čas od 25. maja do & jtafe iw.
aa Seđamđaaatlataiea s. map. Ru-iflft. Pradsadnflt Čefkoakrrenske Ob-aa f LjnbUafii & avpaktor Jan Ru-iiSki praznuj* dna 27. 1 m. svojo TOMnJfta Rojen j* btf dne 77. majnika I0B4 t Caslavl oa Cefkem. Obiskoval T JtTJtui rodnem asastu aflfo realko, ftudtfe Je nato nadaljeval aa višji S- Katai Mori **r aa poiitahnikl v PrasL lrjar it 4 sam astra poslulal ceo-asaUalke te amtatnatfgae predmete. Koaeeai leta 1871. je vstopi v Caslavi j 9 ćliawaxi atttfbo kot začasni zeml)e-prl apravl aamlJUkeffa davka« ja bfi do kooea leta 1878. v enaki ipoafea v Kralj£inam Grad-aa, Chrodlmu m Zamberkn na Češkem is do leta 1880. t Dalmaciji m sicer v Kadra m Imotski L. 1880. je bil roso.
premeščen sa kratko dobo na ¥ mfcmrtntvo financ ta ker ni hotel prt Madaksta štetju priznali nemščine kot srof obcevainl joeflc, so ca preme-1 1861. 2k ■luibenfli oairov v Ljub-Po dveletnem službovanju v LJubljani je bil Imenovan L 1883. za de-anSthmtgm državnega zemljemerca in dodeljen okrajnemu glavarstvu v Postat* V Postojai, ker je bival do kon-ea L 1P01., se je oženil L 1885. s hčerko taasoMeaa notarja Pavla Bezeljaka in al e tem ustvaril svoje domače ognji-mtk Leta 1901. je bil kot arhivar nemljl-dkaaja katastra premeščen k finančni direkciji ▼ Ljubljani, nakar je v 1. 1907. napredoval za inšpektorja ter vodjo eVldencno-katastralnega urada in stopa; 1. 1917. po 351etnem službovanju v pokoj In otvoril svojo pisarno kot uradno pooblaščeni in zapriseženi geometer v Ljubljani Inspektor Ruilčka je bil od leta 1915. do 1921. član ljubljanskega občlnakega sveta kot referent o stavbnih in tehniškik zadevah ter zavzema tadl častno mesto podpredsednika Inženjerske sbomice t Ljubljani Ruiička je dolgoletni član Ljubljanskega Sokola ter Jagoilovensko - Cehoslovaške Lige in fungira od I. 1918. naprej, s presledkom v 1. 1923. kot predsednik Česko-sfovenske Obce v Ljubljani, katere prvega sestanka, takrat Češkega kluba, se je udeležil v I. 1881. Velike zasluge si je pridobil 2» organizacijo Češkega žrvija v Ljubljani m za poglobitev in utrditev slovensko - Čeških bratskih stikov. Kakor je jubUar oduševljen Ceh, tako je tu61 navdušen Jugoslovan — nekako poosebljena češko - jugosloven-ska vsa^errmost. Spoštovanemu našemu sonrlšljenficn, zaslužnemu delavcu za Čes^o-jugoslovensko vzajemnost iskreno Čestitamo, kličoč mu: Na mnogaja Meta!
— Koncert »Ljabflanskeca Zvona« ▼ Beograda. Beogradski listi danes zelo simpatično pišejo o koncertu »Ljubljanskega Zvona« v Beogradu. Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« prispe po dose- j danjih dispozicijah 7. junija v Beograd. I Sestavljen je poseben sprejemni odbor, j kateremu načelujejo načelnik umetniškega oddeljenja v nnniatrstvu prosvete Rista O da vid, pisatelj m dramatik Branislav N u i i Ć in direktor »Politike« dr. Rib nikar. Listi naglaŠajo, da se sprejema udeleže zastopniki vseh srbskih pevskih društev ter obenem omenjajo, da je bil »Ljubljanski Zvon« prvi med slovenskrmi pevskimi društvi, ki je posetfl leta 1910. Beograd. Za časa svetovne vojne so avstrijske oblasti za-branle »Ljubljanskemu Zvonu« delovanje.
— H«rfftatel H iraiHi vestni* iiiaflna<ii PU«*o aaai: Klerikalk obda-afci sretald 90 niti rmvmo pred uvtljav-Utalaai sIuIbM« prmcmatfce pri tiskali aa eaasšeo mluibeaetvo ia skušajo v tem hrl-tifti—i poloftejn 1 terori e« vkrrrt ie ae-kaj kackor v svoje ae tedne asrese.. Za jjaaaa t. J. soboto oh a »večer Altcufa)o pod aaejeaeaea Ar. S**Bovmk* ta Plrca v Salatftva SLS saupat seetMek aaac. ueluš-b—cev, aa Imerecm ao pa vabil eni le a jih prMal oatroma alba Sa aapoanani. Tu se bo malbrfe aldepalo o prevedbi In uvrsti tri aa po praamama,   aaapaS po »telugah na
P0 Mleta maenf« Je eadeva tako vala bi »torak) Ime* prt tem beeedo čemi nlTifTisfrn ae slede na straakar. ma%Nidaeei Klerikalcem pa svetulemo, roke mm*m ualužbeoetva, ld ae zaen-le ae B* mMa*t aa mmmm aiihove na-
t a>. Ivami Vavpetfe* v Ne-
_ __m. ft se Je vfM <fae Si. 1 m. ob
IS. eoeoldne, le bfl nad vse veHčastea. Na-■juanial prabtvalafTO |e pofasalo, Valto )e Habito, aafo rtmUto spoetovalo svofeca dol-aeletneta aHra?atteaeaa svetovalca. dol-aaV mladiaa, val »rada; aamoataaU staro ta ae lliAtva h ofcoHee Je Ma-raiBeaea sadnfo ftaet. Videti sato atel todl sovretalka Ia oseb a a prHate-Hi aUaepnalafaV » svet v e, Saklfe-ta M aoi. nadevat V p. SkarMa. Pred iglo ialoag ia ob oOprtani grobo so eapell pod Todatvom atofetra Hlaćfnfka po ialavttnko. Sprevod ae iS pomikal oči
trs KrelN J Al ia
ie poslovil v zanUivih besehad v imenu Slovenskega zdrave, društva, zdravniške ^riati^j zdravstvene oblasti, v imenu šte-vftnft osebnih častilcev in navzoče rodbine pottoretfceckak eđnavatike zbornice dr. P. Dafrtiettchi, a v aneau novomeških ■ihaiiasur fes so noafll v aprevodn pred kaato venec krasnih cvetic, dr. Viktor Gre-gorfč. Pogreba se je udeležilo nad 1500 lodi med njimi onboslanetvo ljubljanskih zdravnikov pod vodstvom predsednika zdr. zbornice dr. Vaška Oregoriča.
— Srebrno poroko jo praznoval dne 21. tm. g. Josip Starte, s svojo zakonsko družico. Se na mnoga leta!
— Pdro*a. Poročil se Je g. dr. I. F e 1-1 a c h i r, okrajni sodnik v Ljubljaivi z gospo ZaaVo VrabL roj Schwentner iz znane narodne obitelji na Vranskem. Bilo srečno!
— Protestiramo! Poročajo nam, da se meti tuk. Čekovnim uradom in Jadransko banko vrSe porajanja glede nakupa bivše Peskov e fafiše na Marijinem trgu, kjer na] se nastanijo prostori Čekovnega urada. Čekovni urad naj zgradi v Ljubljani svojo palačo ia naj na ta način prispeva k splošnemu napredku ljubljanskega mesta. Z navedenim nakupom bi se poostrila že itak velika stanovanjska kriza v Ljubljani Zato odločno1 protestiranv> proti temu nakupu, slasti ker se poslopje sploh ne sme pre-zidavati, ker stoji izven regulacijske črte.
— Kdo pa k ta Tokan? Pišejo nam: Kdo ie Tokan? Tako se marsikdo vprašuje, ko čita po listih, da je obč. odbornik ljubljanski g. Tokan v javni seji imenoval uboge ruske emigrante na ljubljanskem gradu »smrdečo mrhovino«. Tako surove označbe sa brate Ruse doslej gotovo m zagrešil še nihče; to je bilo prihranjeno g. Tokaeu. Jan Tokan je prtromal v Ljubljano pred dobrimi dvajsetimi leti kot mizarski pomočnik. RodU se je v Bubenču pri Smihovu v Če-Sboslovaški, kateri ie le čestitati, da se je srečno iznebila teza »IjiKiofnflega« socijalista. Zaiposlen je bil dalj časa pri Kranjski stavben« družbi, kasneje pa se je povzpel za nradnaca v Katoliški tHkarni, kjer Je bila bale njegova prava visoka šola za srčno kulturo, s katero se danes tako uspešno proslavlja pred svetom. Vnet socijalni demokrat se je umel vriniti med njihove prvake, kjer si je znal prav mehko postlati. Pred leti je tudi deloval med trboveljskimi socrji. Danes je vodilna oseba med Peri čevri. Bedna mu majka!
— Žepni vozni red Ekspres, ki ga je sesilavil hi založil komite železniških uradnikov v LJubljani, je pravkar Izšel v zelo lični opremi. Vozni red stane 10 dinarjev. Vozni red obsega: izvleček iz prometne uredbe, konzulate v Ljubljani in v Zagrebu, tarife za potnike, vse prtljago ia ekspresno blaga Vozne cene Iz LJubljane za brze m potniške vlake. Seznam železniških pootaj, odhod in prihod vlakov iz Ljubljane oz. v Ljubljano, iz Maribora oz. v Maribor in Iz Zagreba oz. v Zagreb: vozni red po vseh železnicah v Sloveniji Ia njenem sosedstvu, direktne železniške zveze v tuzemstvu, direktne železniške zveze z inozemstvom, poštne in avtomobilne zveze v Sloveniji In parobrod-se zveze aa Jadranskem morju. Vozni red je prav spretno urejen, samo preglednost morilo številni oglasi med besedilom. Voznemu redu je priložen poseben železnisMđ zemljevid. Sestavljen je prav praktično, zato ga toplo priporočamo.
— Dragmjske doklade za duhovnike. Ministrski svet je na predlog mmtetra ver dr. Janjića podptsal uredbo, s katero se določajo drazinjske doklatfce duhovnikom vseh ver v državi. Naredba bo ie v nekaj dneh objavljena.
— Za lastnike psov. Točna evidenca v s ah t občani se nahaJajočih psov je neobhodno potrebna zlasti, da se morejo pravočasno odrediti potrebni ukrepi v svrho preprečenja strahovite pasje stekline. Lastniki psov v mestnem okrožju ljubljanskem se tedaj pozivajo, da jih pridejo — v kolikor se to doslej še ni zgodilo — popisat ob navadnih uradnih urah v meetm popi60valni urad na magistrat. Navesti Je treba: številko letošnje pasje znamke In pa bne, starost velikost, pasmo in barvo psa. Kdor ne pride psa popisat, bo kaznovan v smislu obstoječih predpisov.
— Paketni promet r Albanijo otvorjen. Po sporazuma med naio in albaneko postno upravo se Je otvoril te dni paketni promet z Albanijo. Poiiljali bo bodo lahko paketi do S kg teze ter do 1000 frankov vred* nosti.
— Popravek. Notico glede provaotla trgovine T. Mencinger aa sv. Petra cesti po gg. Winter & Zupan popravljamo v toliko, da sta ta dva prerasla le podružnico ms sv. Petra cesti S5, dočim ima glavno trgovino delikateso in vinsko klet Se vedno T. Mencinger na sv. Petra cesti 4S.
— PezKe aa otroke! Pred dnevi smo poročali, da Je 3-Ietni Marijan, sinček železničarja Sušnika iz Ljubljene, zvrnil nase lonec vrele Juhe In Je dobil težke opekline po životu. Nesrečni deček Je včeraj 23. t m. po hudti mukah podelegel poškodbam
— Vpraianje odpravo Strojarske steze. Pišejo nam: Med hišama St. SS. In 2S. ob Sv. Petra cesti vodi do Sv. Petra nasipa 1.10 m Uroka Strojarska steza, ki Je sicer imenujejo čisto drugače. Is ta ulice puhti mimoidočim slasti v poletnem času pene-trantem smrad, po zimi pa padajo ljudje na stalnem ledu, ki aa delajo ta vse vrsto ponočnjaki. Kadi opustitve to nepotrebne steze, ki tudi v regulacijskem nacrta mesta LJubljane al predvidena, ae Je vriflo Se nebroj komisij. Pod zadnjim nemškim lupanom Lesc hanom se Je vršila pred prt-bUsno petdeeetimi leti prva komisija. Sklep Se bil ta, da se steza ne opasti, ker Je takratni poveljnik prostovoljnega gasilnega društva Doberlet dejal, da rabi to stezo sa peljavali. ae sme ta stesa opustiti. Pae pa ao seja posara t Kolodvorski ulici. Seveda takrat ie ni bOo vodovoda v Ljubljani. PaC pa Jo posestnik tek dveh hiS dosegel, da so mu v tunela pod toma h I Sama nsldall dva telesna pisoar j s. Kartjoslteta in nnlkum pri tek Mlak v LJubljani Ja namreč ta, da je arttllala Javaa eeMnata last, prvo nad-
stropje in streha v obeh hišah pa last enega In istega posestnika. Ia prvega nadstropja se pride iz ene bise v drugo, iz pritličja pa moraS iti preko Javne ceste v drugo. Pod županom Hribarjem se je vršila zopet komisija. Tudi takrat je obveljal predlog, da se radi parne brisgalne. katero so na Sv. Petra nasipu prav do struge Ljubljanice pripeljali in potem cevi po stezi na-Ijavali, ne sme tu steza oustlti. Pač pa so v tunelu Inštalirali električno luč, opustili ona vedno zamaSena pisoarja lz katerih se Je nesnaga valila po stezi, ter nabili dve belozeleni tabli ob obeh hišah z napisom, da je po cestno-policijakem redu pod strogo kaznijo prepovedano vsako ponesnaže-nje te steze. Elektr  žarnico so ponočnjaki razbili, obe tabli sneli in vrgli v Ljubljanico. Vsem  higijenskim    predpisom v obraz bijoče škandalozne razmere so ostale. Nesnaga se je poleti v zemljo in zidovje zajedala, tako da je v kleteh obeh hiš že celo skladišče salpetra. Amonijak se je zajedal celo do pr\ega nadstropja obeh hiš, vse stene so inficirane in se že lahko otvori tovarna za — salpeter. Parkrat je moral posestnik dati omet odklepat in s cementom ometat. Vseh teh nepotrebnih stroškov in smraje sit, ker so se stranke pritoževale, je prosil zopet pod Županom dr. Tavčarjem sa odpravo te steze. Komisija, ki se je nato vršila in pri koji je kot član stavbae?:a odseka prisostvoval tudi takratni obč svet. Ivan Stefe je bilo soglasDo sklenjeno, da se steza o p u s t L Vsi sosedje med drugimi Nemec dr. Melzerin rač. svetnik Gotz ter nemška Korošica ga. Patat so bili za zatvoritev. Zadnja se je posebno drastično izrazila:   »Diese   Schweinsgasse   muss se-spert werden«. Občinski svet je nato sklenil stezo zapreti. Obč. svetnika eg. Kresar in Stefe — dasi je zadnji pri komisiji glasoval za opustitev, sta se pri deželnem odboru vsled prigovarjanja kanonika Lampe-ta pritožila in je leta njuni pritožb* ugodil. Končno je posestnik zopet pod županom g. dr. Peričem prosil za opustitev te steze, ki je v sramoto vsi Ljubljani. V prihodnji občinski seji se bo o tej prošnji sklepalo in upati je, da se bo steza zaprla, ker se je komisija zopet odločila za zatvoritev in sta picti odpravi le dva gostilničarja protestirala Kakor se vidi je s to stezo prava kri-ieva pot, toda upamo, da bo v interesu higijene in olepšave Ljubljane to pot vendarle zmagala pamet. Omenjamo, da sta se tudi policija in gasilno društvo izrekla za opustitev.
— Iz Novega mesta nam pišejo: Da smo imeli izredno dolgo zimo in hladno pomlad, je opaziti najbolj po vinogradih. Prejšnja leta je bilo ob tem času delo dovršeno, letos imamo s trto še precej opra« vila. Upanje pa je, da bo ob ugodnem vremenu trsje si vse prihitelo, kar je doslej zamudilo. Vesele j šl je pogled na senožeti, čez vse lep pa na žitna polja Tudi sadno drevje obeta obilen sad. — Kakor rečeno Je trta letos nekako zaostala, kljub temu kaže vino padajočo tendenco. Današnje vinske cene po hramih in zidanicah so od 16— 20 kron liter. Po gostilnah ga pijejo po 40, boljša kapljica se pa srka po 48 kron liter. Jako dosti se ga konsumira po vlnotočih, kjer stane liter pristnega trtnega soka le 28 kron. Da se te ugodnosti marsikateri meščan in okoličan rad ali pa Se prerad poslužuje, leži na dlani. — Cena prešičem pada Par pujskov, starih po 8 tednov, dobiš lahko za 1500 kron, kar je znatno manj kot lansko leto ob tem času. — Lep zaslužek imajo vozniki, ki prevažajo les z Gorjancev in premog iz šentjurejskega premogovnika. Zaslužijo pa 1000 Kron na dan, kar ni kar si bodi. V obče se mora reči, da živi ljudstvo v večjem blagostanju kakor pred vojno, da noče o tem nič vedeti. Razboriti možje pa semtertja le priznajo, da se je kmetiško ljudstvo poslednja leta jako opomoglo.
— Brzojavna pristojbina za Reko. Otvoril se je neposredni brzojavni promet med Reko in Zagrebom preko Sušaka. Pristojbina za brzojavke iz naše kraljevine za Reko je ista kakor v tuzemskim prometu, t. j. sedaj 50 par za vsako besedo, najmanj pa 5 dinarjev. Državne oblasti, ki so v tu-zemskem prometu oproščene brzojavnih pristojbin, morajo brzojavno pristojbino za Reko plačati v celoti.
— Iz raznih krajev države. Na Suša- j ku je bil 21. tm. ob 10. zvečer zaznamovan ! močnejši potres, ki se je ponovil okoli pol 2. zjutraj. Potres je bilo občutiti v celem
Primorju. V Varaždinu se je zastrupil 87 letni Andrija Fuzlen. Spil je steklenico vi-trijola, — Pred beogradskim sodiščem je bila te dni končana razprava proti falsifi-katorjem 100 in 1000 Din kolekov. Glavni organizator t« družbe, fotograf Andrija Balog iz Novega Sada, je pobegnil na Mad-i žarsko. Pred sodiščem so se zagovarjali \ Zagorka Andjelinovič, Imre Herceg, Alek-; sander Hipič, Samo Hefter, Albert in 2ak Levi, in Vlada Romanovič. Herceg Imre, Hipie in Hefter so bili obsojeni vsak na tri leta ječe, dočim so bili ostali obtoženci oproščeni — Prahovu sta 21. tm. trčila skupaj potniški vlak št. 711, prihajajoč iz Ne-gotina in iz nasprotne smeri prihajajoči mešani vlak. Obe lokomotivi sta bili precej poškodovani. Poštni vagon in vagon II. razreda sta bila razbita. Pri nesreči je bil ubit policijski a^ent Ilija Jovanorič, težko ranjen pa je bil sprevodnik Stevan Nesič. Več potnikov je bilo lažje ranjenih. — V Plevlju je nenadoma izginil tamošnji svečenik Risto Nenadič. O^toja sum, da je postal žrtev zločina, ker je nosil pri sebi veliko svoto denarja (nad 200.000 Din). — Eden najstarejših naših ljudi je brez dvoma 120 letni Stojilko Velirkovič iz Labina. Starec je kljub svoji visoki starosti še čil in zdrav ter edino slabo sliši. Prvič se je oženil z neko 62 letno vdovo. Sin iz tega zakona je sedaj že starček.
— Paskiievič odpeljan v Mitrovico. V četrtek ponoči je bil Paskilevič oeopaženo prepeljan v kaznilnico v Mitrovico. Za nje-ca je bil določen poseben vas:on in spremljali so ga trije orožniki. Bil ie tudi vklenjen, Icar mu očividno ni prijalo in prosil je orožnike, da mu odzvamejo verfse. Njegova prošnja pa je bila zaman. V zaporu se ie razgovarjal popolnoma mirno s stražo. Ni pokazal ni trohice žalo<ti. O svojem činu je govoril, kot da bi oni. ki ga spremljajo, ne vedeli ničesar o tem. Kr, so ga vprašaji, da-li mu je žal, kir je naredil, je skomizgnil z rameni in ravnodušno je odvrnil: »Sedaj je končano. Čemu mi bo žal!« Jezil se je edino nad tem, da ga ti raj 0 v Mitrovico. česar se je najbolj bal. Hotel je ostati v Zagrebu, da bi dobival domaČo hrano. No, njegov račun se ni obnesel.
— Razne nesreče. Lojzek Jere, 10-letni nosestn/knrv sin iz T"ke Loke, je padel s podstrešja in se je pri padcu precej poškodoval. — V šoli na Ledini sta se stepla dva učenca, pri čemur je padel Anton Gart-ner tako nesrečno, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Anton Novak, 14-letni sodarski vajenec iz Tacna pod Šmarno gora se ie peljal z vozom proti Tacnu. Nasproti mu je prišel vajenec Albin Kepic, ki Je konje splašil. Novak ]e padel pod voz in je pri padcu zad-obil težke notranje poškod-eb. Vsi poškodovanci so bili prepeljani v ljubljansko bolnico.
— 7,pradha nove haiftike na Sveti Gr>ri. Po poročilu iz Gorice bo jutri, v nedeljo, svečana posvetitev nove bazilike na Sveti Gori na istem mestu, kjer je stala pred vojno prejšnja, ki je bila med vojno popoU noma porušena. Baziliko blagoslovi goriški nadškof dr. Sedej ob navzočnosti mnogoŠte* vilne duhovščine.
— Vlom v skladišče tvrdke Ranzinger. Danes ponoči je bilo vlomljeno v skladišče tvrdke Ranzinger na Cesti na Južni kolodv. Vlomilec je razbil okno skladišča in je iz skladišča potegnil več bal blaga, tako deset bal po 24 metrov sivega damskega »Glise* blaga«, pet bal damskega rjavega »Padua* blaga« in štiri bale ruskega zelenega blaga v skupni vrednosti 27.000 Din. Blago je last dunajske tvrdke Schwarz, odnosno njenega zastopnika Demetra Sorbona v Ljubljani. Policija je vlomilcem že na sledu.
— POLICIJSKA KRONIKA. Ovadbe: tatvine 2, kaljenje nočnega miru 5, cestno* policijski red 17, pasji kontumac 1, pretep 1, goljufija 2. neplčan zapitek 1. — Prebrisana sleparka. K Mariji Velkavrhovi v Rožni doli« ni je prišla dne 13. t. m. neka okoli 12 let stara devojka, ki si je na račun učitelja Haf* nerja izposodila od nje 130 Din. Slično sle* parijo je izvedla tudi pri Hafnerjevi gospo* dinji, kateri je izvabila 210 Din. Mlado sle* parko policija zasleduje. — Tatvine in vlomi. V Laškem je bilo vlomljeno pri gostilničarju Ivanu Hasu. Tatovi so odnesli 7500 Din vredne harmonike in nekaj drugih predme* tov v vrednosti 600 Din. — Poeestniku K. Reiserju iz Krčevine je bilo odpeljano 2000 dinarjev vredno kolo. — Posestniku Ivano Kotku iz Kapelj, okraj Brežice, je bila ukra*
dena lovska psica. ki sliši na ime »Kara« in je vredna 370O Din. — Koln znamke »Stv* ria« je bilo ukraJrno Ivanu Kovaču iz L ju* tomera. Kolo je vredno 2500 Din. — V Kočevju so neznani tatovi odpeljali kolo trgov, cu Ivanu Curlu. Kolo ]c znamke »Kosmos Strucr* in je vredno 2000 Din.
OBJAVA.
Peresno lahki kamgarni, listri, sirova svila ter coveleoard za moške in frotte,   etamin,  delaine v najnovejših
vzorcih za damske obleke pri
enasi&Ge nan
— Vojačkl koncert se vrši danes soboto zvečer na vrtu Hotel Štrukelj. Vstop pro-t.
— Perzijske preproge v Ljubljani. V poznani tvrdki P. Magdič izložene so prekrasne originalne perzijske preproge, ter priporočamo interesentom da ne zamude to redko priliko, da si izložbo ogledajo, katera bode trajala samo par dni.
— V nedeljo 25. maja na Strelišč U pod Rožnikom se vrši vrtn koncert, kakor tudi vse oadalinle nedel'e.
— G. Karol Florjančič v Celju obveSCa svoje cenjene odjemalce, da ostane njegova elektrotehnična trgovina radi preureditve od 25. maja do 1. julija zaprta, vendar pa se bodo vsa naročila, poslana po pošti ali oddana v Razlagovi ul. 1, točno izvrševala.
— LEPOTA? SVE20ST? MLADOST? Priljubljena vnanjščina. Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z racijonelnim negovanjem vašeca obraza, vašega telesa, vaših las In zob! Izvan-rednega delovanja so že Čez 25 let priljubljeni fTlza preparati za negovanje lepote: Clza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem fn poštnino 25 D), Clza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem fn poštnino 25 D\ Clza lili 1 no milo lepote (4 kose s pakovanjem In poštnino 46 D In 10 •/» doplatka in drugi rTlza-prepa-rati kakor Plza cvet za lase, Elza-voda za usta, fHza-kolonska voda Itd.: adresa: Lekarnar fTUOrTN V. FrZLLfZR. STUBICA DO-nja. Elzatrg št. 238. Hrvatsko.
— Posetite gostilno pri »NesrJnu«, Trza* ška cesta 4. 3272
— No\i tečaji r.a strojepisje, s1o\*ensko in nem$ko stenografijo ter knjigo^^Hlshvj (zasebni pouk) se začnejo na zasebnem uči« lišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. ju* nija t. 1. ter trajajo štiri mesece. Vpisovanie in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legnt, Maribor, Sfo^'cnska ulica Sf 7. Telefon 100. 3260
r
O B L E K E O S R 6*K E
Omam*    mestni tro 5
IZ CELJA.
—c Celjska porota. Razpisani slučaji. 2. junija Skela Franc, uboi: Avgust Zdonc, uboj; 3. junija Anton Pšeničnik, težka telesna poškodba; Marija Čemelč, detornor; Marija Razboršek, detornor; 4. Junija Beuc Fran in Koprive Ciril, rop; 5. junija Štefanija Kukovič in Terezija 2umer, požig, Go-robinka Joahim, uboj; Lebarr Alojzij, posilstvo; 10. junija Konrad MedveŠek in tovariši, javno nasilstvo. Pred poroto pride še nekaj drugih slučajev, ki se šele razpišejo.
—c Škrlatica v Celju in okolici je že skoraj ponehala. Tekom minulega tedna so sicer bik v bolnici trije smrtni slučaji, ti slu čaji pa so bili težji in že zamujeni.
—c Nočno lekarniško službo opravlja tekom tega tedna lekarna »pri Križu« v Cankarjevi ulici.
—c N°v vozni red in šolska mladina. Kakor javljeno, bodo s 1. junijem po novem voznem redu pričeli prihajati prvi jutranji vlaki celo uro poprej kakor dosedaj v Celje. Ker je umevno, da bo šolska mladina do 8., ko se prične pouk, pohajkovala po mestu, bi šolsko oblast opozorili na uteme-
Miran Jarc:
Gledanja.
2. O zlatem pajku*
Sen na poti v Podzemen. Ob oni uri, ko sem zgrožen obvt-sel nad velikim brezdnom, ki sem ga hotel z mislijo premostiti kot z mavrico, vspeto med nebom in zemljo, .sem vnovič slišal skrivnostno govorenje starke, ld ie davno preje nisem raz-umel.
Okrog nje je bilo zbranih sila mnogo ljudi seljakov in mestnih in popotnih, mladeži in dece, ki so se zavero-vali v Čudno Igro, ki jim jo je stara ve-deževalka prikazovala pod nočno lipo. Na majhnem odriču so se kretale vsakovrstne lutke čeče, kraljici in palčki, kf so menda predstavljali vesoljno Človeštvo. Nad njimi pa je visel zlat paik, Čigar bltsceča mreža se je razprostirala varuško nad množicami lesenih igralcev.
». . . kadar pa bo vsakdo zagledal zlatega pajka, bo na svetu zavladala dobrota in sreča. Misli bodo svetle in prepevajoče kot ptice-blagovestnice in vsakdo jih bo videl. In beseda bo jasna in nje pomen se bo skladal z voljo, ki jo Je rodila. Volja pa bo samo ena, volja vseh in vsakogar posebe in roke vseh se bodo ubrano kretale pri delu, kot da jih giblje samo eden. kajti duše bodo privezane na zlate nitke pajCevi-
ne in . . .« starka pa ni dogovorila, ker je nastal močen piš in vihar, da so se gledalci razbegnili pred nalivom in ognjenimi kačami iz neba.
Ali prorokovanje o zlatem pajku je odmevalo v meni z jakostjo davnega spomina, ki se je razrastel v vedno me spremljajoč pripev.
In bilo je zopet ob času enakonočja in zemlja je nalikovala ogromni čaši. ki so jI bili robovi gore obzorja in je bila polna kristalne svetlobe. Ura je bila kot večnost, kajti čas ni razsekaval svetega miru, razlitega po vsemiru. Tisoči in tisoči človeških bitij po selih in brdih in poljih in v vinogradih, po mestih in v pristaniščih so se sklanjali in spet zrav-navali nad polji in gredami, pri strojih in v delavnicah vseh vrst. In vsi so bili kakor pesem v stihih. Vsakogar roke so segle le tako daleč, kolikor je segala senca njegovega telesa; dlje ne, ker tam je bilo že območje njegovega soseda. In so bili kakor drevesa, ki si ne določajo sama svoje rasti, in gibki kot čolni, ki jim reka kaže pot do morja,
Vsi pa so bili obliti z zlato lučjo, M jo je na vse strani vesoljstva izžarevalo solnce. In ob uri oddiha so se ozrli pobožno v to solnce. In solnce ie bilo kot zlat pajek, ki je ovil vse človeštvo.
Tedaj sem spregledal in sem videl pravi obraz davne prorokbe. O, veli-čast trenotka, ko sem doživel življenje, ki je o njem nekdaj sanjala samo bese*
da: vsakdo pa naj bo, za kar je rojen in naj ne prestopi mej. ki so mu jih začrtali žarki takrat sijočih zvezd. In naj mu bo tisto delo v ponos in nai se trna za kralja na svojem domu, in naj časti svojega Boga, kakor mu veleva njegova pamet. Kje so Še oni črni možje, ki blodijo in tavajo po deželi, oznanjajoč grozo vesoljnega potopa in vspodbuia-joč z ognjeno besedo k pokori! Ni jih več, bičarjev in skakačev, ki so se bili izkotalili iz svojega kroga in padli v somračno naročje vešč in maličev, ker se jim v krvi ni pretakalo solnce, ampak rdeči otrov satana. Ne potrebujejo jih otroci svetlobe, saj jim ni treba več reševati duha iz telesa, ko je telo samo že cvetoče in prosojno in čisto kot mati zemlja.
To je življenje, kot sem ga videl upodobljenega na starih bakrorezih: daljna pokrajina, pred hišo s trtnim sokom kramljata potnika s krčmarjem. otovorjeno živinče muli in trga kraj poti travo, po dvorišču se sprovaja mogočen petelin, po vrtu krmari otro-čaj in vodi za seboj piščeta. Tik hiše stoji cerkev, pred njo lipa, vsa svatov-sko ozaljšana za veselje in radost. Razpelo kraj nje je v cvetju in zelenju. Je to solnčnost ženitovanja v Kani Galilejski in tišina ribičev na jezeru. Vse pa je ogrnjeno v bleščavost zlatega pajka. O, veličast tega doživetja, ki pa je bil samo sen, zlat sen majskega jutra.
Stev. 120.
..SLOVENSKI NAROD"   dne 25  maja 19*^4.
lieni predlog, ki prihaja iz občinstva, da bi se naj z ozirom na novi vozni red pričel pouk ob 7. zjutraj. Večina šolarjev prihaia z vlaki in bi biLo *o dejstvo vsekakor upoštevati.
—c Kovaška obrtna zadruga v Celju se je ustanovila za celjski in konjiški politični okraj s pritegnjenim rogaškim s odre m okrajem. Za načelnika zadruge je bil izvoljen g. Franc Košir iz Celja.
—c N°ve uradne ure pri celjskih sodiščih. S. 1. Junijem se uvedejo pri sodiščih v Celju sledeče uradne ure: ob delavnikih od 8.—13, in od 15.—17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9.—12. Vložišče je odprto 00 delavnikih od 8.—12. in od 15.—16., ob nedeljah od 9. do 11.
IZ MARIBORA.
—m O utopljencu Kopiču. O železničarju Kopieu, katerega so te dni našli v Dravi, krožijo po Mariboru čudne vesti. Mnogo jih je mnenja, da je Kopica gnalo v smrt skrajna beda. Baje je 1. maja dobil le par dinarjev od svoje plače, ker so mu ostalo morali odtegniti na predujmih. Ker Ima baje doma 6 otrok, ga to spravilo v obup.
—m  Nova posledica  razstavne afere.
Predsednik ura rs k e zadruge g. Bureš, ki je prisadet kot član starega razstavnega od-eera, Je za petek večer sklial odborovo sejo z namenom, da se zadruga izloči od zveze zadrng, ki poslujejo v skupnem lokalu Slov. obrtnega društva ln ima skupnega tajnika, ki je član konsorcija novega razstavnega odbora.
—m Nesreča ljubljanskega tnr°vca pri Mariboru. Kakor nam javljajo, se je zaletel včeraj popoldne ne daleč od Maribora trgovec Karel Camemik fe LJubljane z motornim kolesom v neko drevo. Baje je dobil pri karambolu težke poškodbe in je bil prepeljan v mariborsko bolnico.
IZ PTUJA.
—p Smrtna kosa. Dne 20. t. m. je umrla hčerka tuk. davčnega upravitelja g. Zorni a n a v 17. letu svoje starosti. Imenovana le bolehala že 11 let na neozdravljivi prsni bolezni. Blag ji spomin!
—p Odpravnišk0 mesto pri pošti Sv Vid pri Ptuju je podeljeno poštarju Juriju Pintarju. Poštarica I. Hočevarjeva je premeščena iz Ptuja v Celje.
—O Sreča v nesreči Pri vožnji Čez naraslo Dravo v Zavrču pri Ptuju se je ponesrečila dne 20. t. m. Antonija Budja, re Jenka gostilničarja Tomaža Murkoviča. Popolnoma ne vešča veslanja, je prišla v deroči tok Drave. Radi slabega kretanja je Izgubila veslo in drog. V zadnjem trenotku se je prijela v sredini deroče Drave za neko nakopičeno grmovje, katero je še molelo iz vode, a voda Je izpod nje odnesla čoln V zadniem hipu sta prišla na pomoč gostilničar Barlič in poštar Jeguš ter reš:la že popolnoma nezavestno Budjo.
—p Razstava živine. Ormoški okrajni zastop priredi dne 31. t. m. na mestnem sejmišču v Ormožu razstavo goveje živine ptnegavskega plemena.
Unionski vrt
se otvon' v nedeljo 25. maia. Naimimejši In najlepši restavracijski vrt Ljubljane. — Vsak torek in petek vrtni koncert godbe Dravske divizijske oblasti brez vstopnine; v slučaju slabega vremena se vrši koncert v dvorani. — Za obilen obisk se priporoča
Konrad Rist, ravnatelj  in restavTaTer Grand hotela Union v Ljubliani. 3551
Oaruna pred sodiščem.
Komični prizori. — Kako se Je čaruga ženil?
Iz Osijeka nam 32. tm. javljajo o pro-eeen proti razbojniku Carugi in tovarišem:
Danes 2S. tm. je 12 dan razprave proti Carugi in njegovim tovarišem. Danes je bila razprava zelo vesela in polna humorja.
Dopoldne ob 10. se je nadaljevalo zasliševanje 9. obtoženca Nikole Mihajloviča, ki je pripovedoval:
»Hotel sem večkrat čarugo ubiti. Se mi ni posrečilo, ker mi čaruga ni zanpal in sem bil potem sam v nevarnosti za svoje življenje, vsled tega sem pobegnil ln zapustil gorskega ptiča Carugo. Nekoč sem poslal prošnjo ministrstvu notranjih del, naj mi da orožje in ljudi, da poiščem čarugo ln ga pripeljem oblastem v roke, ali ga pa ubijem. Na to prošnjo nisem dobil odgovora.«
DESETI OBTOŽENEC.
Obtoženec Ivan Seldhofer je izjavil, da je razumel obtožnico obenem trdeč: ■
»Vsemu temu je kriv Čaruga. Ko sem se spoznal ž njim, mi je pravil, da dela v sporazumu z ministri in orožniki, čaruga me je nagovarjal na roparski čin.«
Predsednik: »čaruga, ali poznate tega moža?« AH Je res?«
čaruga: »Nikdar nisem videl tega človeka !«
ENAJSTI OBTOŽENEC.
Za tem je počasno vkorakal bolj pri-krevsal v dvorano enajsti obtoženec Jure Jurkovič, pravi tip siromaka, čim je vstopil v dvorano, se Je globoko priklonil s pozdravom? »Slavni sude!« Govoril Je ves čas zelo bojazljivo. Na prva vprašanja je boječe in ves se tresoč izjavljal:
»Slavni »ude! Sem kriv, sem kriv... ▲ vse sem storil pod pritiskom. Telika sila Je bila.. . Pri meni so čaruga ln drugovi t Brloški Dubravi prenočili. O razbojnlštvu nisem imel pojma. .. žandarji (čaruga in tov. so bili preoblečeni v orožnike) so ml dali »sto forinti«. Pa, slavni sude, nisem znal, da so bili ti žandarji razbojniki ...«
Predsednik: »čaruga Je povedal, da ste dobro znali, kdo so in da ste Jim dajali navodila, koga naj oropajo.«
Obtoženi Jure Jnrkovič se je zadel na to vprašanje globoko do tal priklanjati, neprestano Tikajoč:
»Slavni suđe! Slavni sude! Ni tako!«
Predsednik: čaruga! Ali Je to res, kar pravi Jnrkovič?«
Caruga: »Ni res! Ta Je vse dobro ve-
DVANAJSTI OBTOŽENEC.
Dvanajsti obtoženec Nikola Prplč Kali je vse ravnodušno priznal, samo pravi, da ni vedel, zakaj je slo pri razbojnlštvu v Gunju.
TRINAJSTI OBTOŽENEC.
Na popoldanski razpravi Je bi zaslišan trinajsti obtoženec. V dvorano Je vkorakal pravi divjak Mile Lončar, ki Je bil čaru gin pomagač ter Je skrival razbojnike ln njih plen. Leta 1922. in 1923. Je ponovnokrat sprejel čarugo in njegovo družbo pod streho v Starem Mikanovcn in v Retkovcih. Večkrat se je ž njimi sestajal, shranjeval Je orožnlško obleko in municijo, dajal jim Je streho in hrano, ne da bi Jih prijavil oblastem. Je pravi tip hinavskega požeruha. Lončar je med drugim dejal:
»Nisem kriv! . .. Priznam samo, da me je Rade Došen vpoznal s čarugo. Vedel sem, da je čaruga razbojnik. Pri njem je bil čaruga enkrat sam, drugič z obema Pr-pičema, bili so oblečeni v orožniško uniformo, oboroženi s puškami. Pogostil sem jih ter jim prinesel kosilo in večerjo. Za nagrado sem dobil 100 Din in po 20 Din za posteljo. Moral sem jih sprejeti pod streho, ker bi drugače zgubil glavo.. .«
Lončar Je dalje priznal, da je nasveto-val, naj Caruga oropa bogatina Prpiča v Švici, pozneje žalibog Je slišal, da je bil oropan niegov krstni boter Slavkovič. Dejal je dalje:
»Priznam, da so večkrat prenočevali pri meni. Kolikokrat nisem zapisal. Ko smo šli v Švico, nam Je čaruga plačal vse potne stroške, na povratku pa sem moral prodati kapo. da sem plačal za vlak.«
Predsednik: »Kaj Je Jovo delal pri Vas ?«
Obtoženec: ^Kupoval je živino. Tudi meni j« enkrat dal 100 D za 1 svinjo. Dejal ml je, naj jo peljem v Vinkovce, kjer dobim ostanek. Svinje nisem mogel peljati.«
Predsednik: »čaruga navaja, da je bil vedno pri Vas in da je Vas smatral za skrivača tatov oziroma njegovih razbojnikov. Vi ste po temtakem znali in pomagali ter ste od tega imeli koristi!«
Lončar se je pri tem prijel za brado ln glavo ter povzdignil oči proti stropu:
»Slaba mi, bogme korist, ker sedaj stojim pred Vami. Joj m e-n i!«
Predsednik: »Ali ste bili res njegov pomagač in skrivač?«
Lončar:   Res... res., prav je tako!« Ko mu je bilo predočeno, da je vodil čarugo in tovariše po Liki, je odgovoril povsem mirno in flegmatično:
»Da, da, resnica je! čisto naravno, čaruga naš Jovo se ni niti znal prekmakniti po Liki. Nikdar tam ni bil. Treba mu je bilo kazati pot. To je čisto pošteno delo!«
Predsednik: »Zakaj ga niste prijavili oblastem, da je oropal Vašega krstnega kuma?«
Lončar zopet mirno: »N iti največji modrijan ne bi storil tega na mojem mestu!«
Predsednik: »Ali ste se morebiti bali?« Lončar glasno:    »Gotovo sem se bal! Tako je!«
Pri konfrontaciji med čarugo in njim je dejal čaruga:
»Lončar nam je kazal pot do plena. Lončar je predlagal, da gremo oropat njegovega kuma.«
Lončar se je smejal: »Ali samo pot? Ali naj bi te jaz naganjal na rop?«
Lončar je dalje dejal: Pri meni so bili tudi Prpič, Krmpotič in Sikič. Tu je vstal Sikič in jezno pristavil:
»Slavni suđe! Vse mu verujte! Res je, samo laže. Laže ta pes! Niti črkice ni res!« Krmpotič za tem:
»Slavni sude! Vse mu vrujte! Res je, kar je dejal!«
Državni pravđnik: »čuj, Jovo! Ti si bil v enem letu trikrat v Liki. Sigurno ne radi spremembe zraka, marveč radi posla! Orožniki javljajo, da je bil tam oplenjen neki avtomobil in sumijo tebe.«
čaruga smehljajoč: »Oprostite, gospodine državni prardnik! Ni baš vse tako! Meni o tem ni ničesar znanega! . . Koliko bodete, gospodine državni pravdniče, teh zločinov hoteli še meni naprtiti na hrbet?«
ŠTIRINAJSTI OBTOŽENEC. Na vrsto je prišel zadnji obtoženec, Mile Rupčič, tudi čarugin pomagač In skrivač. Obtožen je, da je 1. 1923. tudi večkrat skupno deloval s čarugo in Prpiči. Obtoženi je delno priznal, rekoč:
»Kriv sem, toda ne toliko, kakor misli državni pravđnik! čaruga je večkrat prenočil pri meni v Retkovcih. Prvikrat je takoj prišla k njemu neka ženska irf barantala s Carugo za Božico Smolčlč Drugi dan Je prišla Rozlka In tretji dan je bil že i njo zaročen. Zaročenki je podaril zlat prstan In več daril.
Predsednik: »Ali je Vam kaj plačeval za prenočišče?«
Rupčič: »Nisem niti Jaz kaj zahteval, niti s« ni Jovo spominil, da bi mi kaj plačal!«
S tem je bilo končano zasliševanje obtožencev.
ZASLIŠEVANJE PRIČ, Kot prva priča Je bil zaslišan Simon Slavkovič, ki se sedaj nahaja v Osijeku, doma iz Gonje. Med nJim kot botrom in Lončarjem oz. Rupčičem j« prišlo do pravega prepira. Slavkovič Je opisoval, kako so ga čaruga ln tovariši v oroiniški uniformi napadli, oziroma, kako so mu priredili hišno preiskavo ter so mu končno odnesli 300 dolarjev ln 7000 Din. Odpeljali so ga naj preje v hlev, kjer so ga tolkli ter mu obenem govorili da so »komiti«, ki si povsod sami jemljejo denar za živež, da se morejo boriti za «svobodo». Ko jim je povedal, kje se denar nahaja, so ga prenehali suvati, ga odvedli v sobo ter so mu iz skrinje vseli vso gotovino. Priča Je končno dostavil:
»Se nikdar se ml nI pripetilo, da bi lastni botri kazali pot razbojnikom, da botra oropajo.
Oba obtožena botra Lončar in Rupčič:
mm
Priča. — boter: »Prisegel sem, kakor je prav. Kako bi mogel Jovo najti pot do moje hiše, ko tam nikdar ni bil.«
čaruga je pripomnil: »Da. Bil sem tam. Nisem odobril, da ga mučijo. Nisem mu niti grozil!«
Priča: <»To si gotovo, Jovo, že pozabil!« čaruga:   »Jaz imam dobro memorijo, bre. ..«
Priča je spoznal Prpiča Velikega.
Jutri v soboto radi praznika Cirila In Metoda ni razprave.
Pozor!
Pozor!
Veliko
oriientalsko učinkovitost
predvaja
kino „LJUBLJANSKI DVOR"
v nedeljo 25-, ponedeljek 26., torek 27. in sredo 28.
slovite tvornice
Param ount-Film New Vork
.!•____I______W_ «4
Oiijentalskl pustolovni roman v 6. dejanjih, v glavni vlogi
priljubljen!
Rudolfo Valentino
znan iz filma „Arena življenja".
Veličastne stavbe.
9ST    Razkošna reSila!
Predstave ob nedeljah ob 'Ali dop., 3., 7*5., 6., \ .S. In 9. pop.
ob delavnikih ob 3., V25.f       in 9. 3582
Bosnodarstvo.
—g Novosadska   blagovna   borza 23.
maja. Na produktivni borzi notiraj o: Pšenica baška, 79-50 kg, 2 % defektna 300; koruza baška prompt, dupl- kasa 220—221.50; bavka za junij-jul'j 227.50; za julij-avgust 237.50: moka »0« baška 465—480; 335— 340, »7« 290. Tendenca še nadalje mlačna. Celokupni promet 54 vag. koruze, 5 moke In 1 p*enfce.
—g Stagnacija, občni zastoj v razpe-čuvanjn blaga vsake vrste, se pojavlja vedno hujše. In sicer skoro povsod, vsaj pri nas, pa menda tudi v sosednih državah. Tako *itaš poročila iz vseh krajev in postaj, da se prazni vagoni kopičijo. Menda jih ima dandanes železniška uprava tisoče in tisoče na rarpolasro. čuden pojav po vsem znanem vpitju za vagone, ki je še le pred kratkim pojenjalo. Mogoče pa se vagonov le iz drugih vzrokov ni dalo dobiti, kar so posamezni vedno trdili. Pač pa se pri nas še vedno vprizarjalo takozvane umetne »oskudice«, pomanjkanja, ker se b^ago skriva ln cena poriva kvišku. Beš te dni smo dobili nekatere povsem točne in zanesljive informacije v tej stvari. Tn če se take vesti ponove, bodemo začeli tudi v tem oziru odpirati razne »vizirje«, ker tako postopanje ni ne trgovsko, ne pošteno. No sedaj vlada stagmacija, k! izbira v velikem delu tudi Iz dejstva previsokih cen, vsaj po mnenju konzumentov, ki vsi čakajo, če le morejo, na »generalno znižanje«, na splošni padec cen vsemu blagu. Nastopiti Ima pač po tej stagnaciji naravna regulacija.
—g Italijanska delegacija pri vriečih se pogajanjih v Beogradu za trgovsko pogodbo z Italijo zahteva doslednjo ,»d naše države, da zniža uvoznino za Ita'Hansko vino in za kemikalije. Naši zastopniki do sedaj spretno in opravičeno odklanjajo vse te »dobrote«. Kako si sploh Italijani predstavljajo naše potrebe? Kedo med nami zdihuje za italijanskim vinom, recimo pristnim ali pa še celo nepristnim, ki ga je menda dosti v Italiji še iz zadnjih časov? Naj ga odda rajše drn*lm svoiim r>rliate-Ijem. Mi imamo svojega vina in svojo vinsko krizo in vzpričo tega ne smemo in ne moremo niti misliti na italijansko kapljo. SIcer pa našo javnost opozarjamo na članek beogradskega »Trirov. Glasnika« z dne 21. tra. ki objavlja »jedan apel sa na-
vi ovir, ki jih povzroča gospodarskemu napredku v srednji Evropi občutno pomanjkanje kredita,
—g Podkovski tečaj na drž. podkovski šoli. Obvezni poluletni tečaj na drž. podkovski šoli Selo-Moste pri Ljubljani se prične dne 1. julija ti. Za vstop v tečaj je vložiti pri ravnateljstvu drž. podkovske šole do dne 15. junija ti. predpisno kolekova-no prošnjo ter ji priložiti: 1.) rojstni in krstni list, 2.) domovinski list. 8.) zadnje šolsko spričevalo, 4.) učno spričevalo, 5.) ubožno spričevalo in 6.) nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski Soli je brezplačen. Učenci dobivajo redne državne rodpore ter imajo brezplačno stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige.
—g Narodna banka je imela ta teden važne odbnrove seje, katerih so se udeležili tudi predstojniki njenih filiialk. Kakor čujemo, se Je glede rednih kredtov sklenilo odložiti reviz'jo in tedaj tudi nove podelitve do septembra. To pa zlasti tudi radi izvoznih kreditov, ki s0 baš sedaj
najnujnejša zadeva.
—g Avstrijska vagonska Industrija se seli v čSR. Avstrijska tovarna vagonov Schonherr predlaga Ringhofferovim pod-jetiem v Praei, da prenese svojo izdelavo vagonov v Ringhofferove tovarne v ČSR. Doslej je tvrdka Schonherr izvažala vagone v ČSR potom svoje agenture »Waoha«. Radi visoke carine in dragih slrovin v Av-strili se to ni rentiralo. Transakcija se izvrši te dni.
—Z Razsodišče zagrebške trgovske zbornice. Pri zadnji plenarni seji je sklenila s'jrreb^Va trgovska zbornici ustanoviti svoje rs7sod:5č> za obrtniške krose in zadeve. Tako bode pole* borznega razsodišča v Zaerebu ustanovljeno posebno hitro poslnioče sodišče, ki "ma reševati vse spore, pri katerih je udeležena vsaj ena izmed strank s sedežem in obratom v okolišu zagrebške borze. Poleg tega pa pridejo pred zbornično razsodišče tud; zadeve glede Trrećm&to'v, ki ntsn določen I za nadaljnje rajrpečavanje. Statut je že predložen In bo brez dvorna odobren. Kaj p3 v Ljubljani?
—g Dobava odej. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se vrši 12. junija ofertal-na lieitaeHa glede dobave ?0n0 odej za vi-
šeg Jadrana«, da se nam ne poreče,   češ j sanke In 2000 odej za nostelle. Oglasi sov
ml vedno brenkamo na za Italijane odkri tosrčne, toda neprijetne strune. Dorodki Iz Tomaja, preganjanje ln sistematično eliminiranje našega življa Iz slovenskih krajev so pač jako čudne spremllevalne okolnosti ln dejstva za vse te in slične zahteve Italijanskih trgovskih delegatov. Upamo, da si naši zastopniki pri vsem tem ohranijo svojo zdravo pamet. Mi zahtevamo odkritosrčnosti in nič drugega. Za italijanske peta smo vendarle — prepametna podlaga.
—tt Znižanfe železniškega tarifa za Su» Mak. Minister trgovine in industrije dr. Kriz* man je zaprosil prometnega ministra za znižanje železniških tarifov za eksport mo ke in žitnih izdelkov, oziroma žit preko Su* Saka.
—g Nova banka v ČSR. Državni ekonomski avet Je razpravljal na zadnji aejl o sakonakem načrtu dr. Nessela glede ustanovitve nove banke za dolgotrajne trgovske kredite. Idejo Je sproiil drugI ravnatelj praške kreditne banke. To bi bil nor denarni zavod, ki naj bi odstranil vse ovire v normalnem gospodarskem napredku, kjer Je pomanjkanje kredita tako občutno. Ta banka bi zelo vplivala na razvoj češkoslovaškega izvoza. Začetni kapital bi znašal 18 milijonov k«. Banka bi dajala kredite na 6 mesecev do ld let s malimi obrestmi. Kritja bi dajalo samo blago, ki bi se vpisovalo v trgovski register. Tako bi ne bilo več mogoče, da Isti akceptant dviga kredit pri več bankah. Projektu se upirajo domače banke, ki vidijo v tem zavodu o e varnega trgovskega konkurenta. Objektivni trgovski krogi pa so sprejeli to misel z odobravanjem, ker so prepričani, da bi tak de-
prlpomfsi k odstraait-
plsaml trg zbornic* v LJubljani na vpogled.
—g Zooetn« otvoritev obrata na drž. podkovski šoli. Drž. podknvska Sola je pričela v novo urejenih prostorih v drž. žreb-čaml na Selu zopet v polnem obsegu obratovati.
—g Dobava bele kovine. Pri ravnateljstvu državnih Železnic v Zagrebu se vrši 11. junija ponovna ofertalna licitacija glede dobave 15.000 kg bele kovine.
—g Dobava mornarskih maj. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se vrši dne 11. Junija ofertalna licitacija glede dobave 6000 belomodrih poletnih mornarskih maj.
—g Dobava cinkove pločevine. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 100 plošč cinkove pločevine 2000 y 1000x0.15 mm Ponudbe je predložiti do 28. maja 1924. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih •eleznie v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure.
—g Dobava čoplčev za Učenje. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 100 komadov čopičev sa ličenje št. 24. Ponudbe Je predložiti do 20. V. 1924. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v LJubljani. Gosposvetska cesta (nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 10. dol2.
—g Dobava pegameid-tapet. Direkcija državnih železnic t Ljubljani razpisuje dobavo 600 m Pegamold tapet po vzorcu. Ponudbe Je predložiti do 28. maja 1924. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem od-delenju Direkeije državnih železnic v LJubljani, Gosposvetska eeata (nasproti Vele« Mml dan od 10. Ao U. vt
Turistika in sport.
OLIMPIJSKE IGRE-
Rugbvmatch Amerika Francija 17:3.
V prisotnosti 20.000 gledalcev se je v nedeljo odigrala bitka za olimpijsko pr* venstvo v rugbvju v stadijonu v Colombe-su. Zmagale so Zedlnjene države nad Francijo s 17:3. Francozi nikakor niso pričakovali, da bodo poraženi, še manj pa, da bodo tako poraženi.
Moč mišic, teža, hitrost, gibčnost in spretnost so vzroki ameriške zmage. Fran-eosko moštvo se Je bilo preveč treniralo in je bilo radi tega izmučeno, razen tega sta vsled nesrečnih slučajev ćva Francoza odstopila med igro. Američani so igrali, kot zadnjič zoper Romune, zelo nasilno, mestoma nepravilno, tako da so si dajali gledale! skoraj neprestano duška v tulenju in Žvižganju. En Američan je bil celo dejansko napaden, kar je na moratonski tribuni pa* obžalovanja vredno.
Ko se je igra pričela, so padale težke kaplje, a kmalu se je zjasnilo ln solnee je zasijalo. Francozi so se scer branili dobro, toda Američani so vodno bili v premoči. Kako napeto se je Igralo, nam kaže dejstvo, da je prišlo celo do kratkega boksanja med enim Francozom in Američanom.
Ko se je po zmagi dvignil ameriški prapor na olimpijskem jamboru, je večina še vedno razjarjene množic« tulila, le malo jih Je ploskalo. R
*   * *
— Iz odbora 8PD. V sredo §!. tm. se
je novoizvoljeni odbor S. P. D. konstituiral pod predsedstvom g. načelnika dr. Frana T o m i n š k a takole: namestnik načelnika: Janko Mlakar .tajnik: dr. Vladimir K n a f 1 i č, namestnik: Stane T o m I n e e blagajnik: Joža J e r e t In a, namestnik: Ivan Tavčar, gospodar: Maks H r o v a-t i n, namestnik: Gvidon č a d e ž. knjigovodja: Rudolf Rozman, odborniki: Tvan Korenčan, Alojzij K n a f e 1 e. Viktor Skaberne, Janko Ravnik. Fran L a-p a j n e. Namestniki: dr. Stanko T om I n-š e k, Ivan Krivic, Janez K v e d e r. Ivan 5 a b e c in dr. Dominik ž v o k e 1 J se glasom Člena 11. a. društvenih pravil In po stari praksi no soglasnem odborovem sklepu udeležujejo odborovih sej z ednakimi pravicami in dolžnostmi, kakor odborniki, ker je za to stalna potreba. V smislu reso-lueii zadnjega Izrednega občnega zbora j« po konstituiranju odbor takoj pristopil reševanju najbolj perečih vprašanj. Po kratki debati se je sestavil poseben pododbor za takojšnjo zgradbo -KriSke koče« na Krvavcu; dalje so so donesll sklepi o vrsti tekočih prašanj. tičočih se poedinlh koč, potov, mostov, brvi. gospodarjev Itd. Na dnevnem redu so bila pogajanja s Šumsko upravo radi hotela Sv. Janeza, poprave Zlatoroga in koče na Veliki planini, most pod Peričnikom. cesta in mostovi do Kranjske gore, do koče pod Gozdom, sestava proračuna, priprava nadaljnega materijala za prihodnjo sejo ter vrsta korespondence In samostojnih predlogov iz vrst članstva. V četrtek so zasedali gospodarji koč, v petek pa pododbor »Kriške koče«. Prihodnja od-borova seja v torek.
— Prihod jueoslovenskega ieama v Pa* riz. Po poročilu iz Pariza je prispel snoči * Pari?: jugoslovenski olimpijski team. Na ko* lodvoru je bilo moštvo sprejeto od spre* jemnega odbora francoskega olimpijskega udruženja.
— Ljubljana : Šiška. Danes ob IS.15 se vrši na športnem prostoru Ilirije nogom, tekma med LJubljano in Šiško, šišensko moštvo tvorijo Igralci Ilirije in Hermesa, ki so nastavljeni v Šiški; med njimi so razni obče poznani igralci in moštvo kot ee-lota ima mnogo izgleda na zmagoviti izid. Sestava moštva Šiške se glasi: Mihelčlč-Gruden, Prešeren-Dolinar, Zemljak, Grllc-Klančnik. TJčak, Pleš I. Plefi n, Rozman. — Nogom, podsavez je porabil to tekmo, da preizkusi nekatere igralce izven Ilirije z ozirom na bližnje reprez. tekme Ljubljana Maribor in Ljubljana : Celovec. V team so postavljeni trije talentirani igralci SK Jadrana: Pečnik (levi branilce), Pokorn (desni half) in Martinak (desna zveza). Ljubljanski team je sestavljen sledeče: Miklav-čič — Pogačar, Pečnik —- Hus, Lado, Pokorn — Zupančič I. Martinak, Milan, Oman, Vidmajer. Po dobri sestavi obeh moštev se je nadejati zanimive tekme.
— SK. Celje : Ilirija. Jutri v nedeljo Igra Ilirija proti SK. Celju prvaku celjskega okrožja LNP ln semifinalistu za podsa-vezno prvenstvo. Tekma se prične ob 18. uri. Kot predigra se vrši ob 16.10 prijat, tekma med Ilirijo n. In SK. Svoboda.
— Graški Sturm je potoval dane« preko Ljubljane v Trst, kjer Igra proti Bderi. Na povratku Igra v ponedeljek v Ljubljani proti SK Iliriji in sicer s svojim kompl. I. moštvom, od katerega je 11. tm. igralo sedem igralcev v štajerski reprez. proti Tirolski (4:1). Sturm je tretje leto prvak Štajerske in vodi tudi letos v prv. tabeli z 21 točkami in seore 65: S na prvem mestu. Dosegel Je zadnje tedne več izvanrednih rezultatov, med njimi proti prvorazrednim dunajskim klubom Hertha 1:1. Rapld 0:1 in Slovan 2:2.
— L. A. 8. K. Danes redna seja ob SO.lO v »Narodni kavarni«. Točnost! Predsednik.
Razgled po slovanskem svetu.
— Izvoz nafte te Rusije. V polovi«! se* danjega trgovinskega leta se je izvozilo v Inozemstvo približno 50 milijonov pudov iz* delkov iz ruske nafte, od tega pripada 30 milijonov pudov na petrolej. Torej se prav lahko sklepa, da bo to leto snaša! izvoe na« fte in njenih izdelkov več kakor 60 milijonov pudov, kar bi pomenilo z* 4 milijone pudov večji isvos kakor lansko leto. Naj* večji odjemalci ruske nafte so: laika tvrdka »UtenriNaftac, belgijsko-holandska tvrdka »Belgperole«, angleško podjetje »Asiatic Pe» ; trolcumc, francoska tvrdka »Bosfore Andro« i ter nemški tvrdki Ernst Schliemann in Hm. J gon Stinnea, j
Najnovejša poročila.
INCIDENT MED JUGO-SLOVENSKIMI CARINIKI IN KARABIN JER JI PRI ZADRU.
—» Trst, 24 maja. (Izv.) Fašistovski »H Popolo d' Italiacc javlja iz Zadra: Vi bližini rArbanasov je neko ladjo, ki je hneja na krovu nekaj rib, zasledovala ladja 'jugoslovenskifi carinikov vse do teriorijalnih voda. Va razdalji 300 m od suhega so jugoslovenski cariniki začeli streljati proti ribičem* Ribiči so za/beli klicati na pomoč italijanske karabinjer* Tje, ki so ugotovivši, da so jugoslovenski cariniki prekoračili mejo, ustrelili tri* krat v zrak. Jugoslovenski cariniki so nadaljevali zasledovanje ribičev, ltali* janski karabinjerji so ponovnokrat pet* krat ustrelili. To pot proti ladji carini* kov. Ladjo so zadeli štirje streli.
'■ Eisf dalje pripominja, da so bili titiiči Jugosloveni, kakor tudi, da bo italijanska vlada nemudoma posredo* vala, da se odpravi kritična situacija, v kteri se nahaja mesto Zader radi boj* kota od strani jugo slovenskih oblasti.
— Rim, 24. maja. (K.) Listi javljajo iz Zadra 23. t. m.: Danes zjutraj so zasledovali jugoslovenski cariniki na morju neko ribiško ladjo, ki je vozila proti Zadru in na kateri so bili jugo« slovenski ribiči. Ti so klicali italijanske karabinjerje na pomoč. Karabinjerji so ribičem prihiteli na pomoč ter so oddali osem strelov proti carinikom. iJadjo so zadeli štirje streli.
— Rim, 24. maja. (Izv.) Nasproti prvotnim poročilom javljajo druga, da so jugoslovenski cariniki streljali na italijanske ribiče, ki so vozili ribe v me* gto Zader.
ITALIJANSKA PROPAGANDA V INOZEMSTVU.
— Milan, 24. maja (Izv.) M Brescii je ustanovljen poseben esperantski od* bor, ki si je nadel nalogo, da vodi itali* jansko propagando v inozemstvu po* tom esperanta. Odbor bo izdajal bro*
šure v tem jeziku. Seznanjal bo i nože m* stvo povsod o italijanski umetnosti, o gospodarskem in socijalnem napredku in o političnem pomenu Italije.
POINCARE OSTANE AKTIVEN POLITIK.
— Pariz, 24. maja. (Izv.) Kesti, da se narr.crava Poincare po sestavi nove vlade umakniti s političnega življenja, niso točne. Poincare se je odločil, da po demisiji vlade prevzame svoje sena* torsko mesto.
EKSPOZE POLJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
— Varšava, 24. maja. (Izv.) V odboru za zunanje zadeve sejma je podal včeraj zunanji minister grof Zamojskv daljši ekspoze o mednarodni politični situaciji. Zelo obširno se je bavil minister z reparacijskirn problemom, Nemčijo in razmerjem Poljske do sosednih 'držav. Zagovarjal je stališče ohranitve sedanjega po mirov, pogodbah ustvarjenega položaja v Evropi. Zavezniki morajo vse ukreniti, da bo Nemčija izpolnila svoje obveznosti iz mirovne pogodbe. Nemčija mora povsem opustiti idejo revanše, ki vznemirja ne samo Poljsko, temveč ves svet.
dede Rusije je izrazil upanie, da se bodo medsebojni odnošaji normalno razvijali.
BOLEZEN PREDSEDNIKA AMERIŠKIH DRŽAV.
— Washington, 24. maja. (Havas.) V stanju predsednika Coolidgeja radi prehlanjenja je nastopilo poslabšanje. Odpadli so vsi uradni sprejemi.
-— Washington, 24. maja. (Izv.) Li* sti javljajo, da se je stanje Coolidga znatno poslabšalo. Predsednik je moral opustiti vse sprejeme, uradovanje in potovanje.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA« Dne 24. maja. Prost] promet.
Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 14.39 den., Dunaj 0.1149 den., Milan 359.75 den., London 354, Newyork 812.25 bL, Pariz 4.45 bl„ Praga 240.75 bL
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 24. maja. Današnja borza: Beograd 7.—, Praga 16.70, Newyork 565.75, London 24.59, Pariz 30.50, Milan 25, Berlin 1.33, Amsterdam 21.40, Dunaj 0.0789.
— Trst, 24. maja. Predborza: Beograd 27.70—27.75, London 98.20—9835, Pariz 121.50—132.755, Newyork 22.575—22.65, Curih 399-^01, Dunaj 0.0317—0.0319, Praga 66.60—66.80.
— Dunaj, 23. maja. Devize: Beograd 870—874, London 30S'00—309.500, Milan 3139—3151, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3892—3908, Praga 209S2108, Curih 12.555— 12.605. Valute: dinar 867—873, dolar 70.460 —70.860, lira 3135—3155, češka krona 2082 —2098.
Društvene vesti.
— Načelstvu demokratske stranke in prijateljem! Danes, dne 24. tm. popoldne pride v Ljubljano pevski zbor ženskega učiteljišča! Vljudno prosimo vse prijatelje predvsem pa člane načelstva JDS, da se koncerta v filharmonični dvorani v čimnaj-večjem številu udeleže. Pozdravimo nacionalno mladino s severne meje čim najpri-srčneje! Tajništvo JDS.
— Ogled ljubljanskih spomenikov priredi Umetnostno zgodovinsko društvo v ponedeljek dne 26. tm. pop. Vodi msgr. V. Steska; na programu je Rožnik in Strelišče. Sestanek ob 15. pri gradu Tivoli nad tivolskim parkom.
— češkoslov. Obec v Ljubljani priredi povodom 70 letnice svojega predsednika g. insp. J. Ružičke v ponedeljek dne 26. tm. prijateljski večer v kavarniških prostorih »Narodnega doma« in vabi tem potom vse prijatelje in znance jubilanta, da se tega večera udeleže. Začetek ob 20. členovč obče dostavte se v plnćm počtu!
— V društvu Soča se vrši danes v soboto 24. tm. v salonu pri Levu 20 to in zadnje predavanje v tej sezoni. Ta večer predava: 1.) inspektor sred. šol gosp. Jos. W e s t e r   o   zanimivi   spominski temi:
Pred 100 leti osorej in 2.) minister na r. g. dr. Niko Zupanič O novi srbski epopeji , ki ima priti v kratkem v tisk. Po teh dveh kratkih predavanjih se vrši potem ob lepem vremenu na vrtu prosta zabava, pri kateri sodeluje pevski odsek Sokola L Začetek ob 3^21. zvečer. Vstop prost.
— Društva »Trgovske akademije* v Ljubljani, redni občni zbor bo v sredo, dne 28. tm. ob *419. zvečer v zborovalni dvorani Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pozdrav in nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Izprememba pravil. 5. Volitve. 6. Program za bodoče delovanje. 7. Raznoterosti. Ker je to prvi redni občni zbor društva in ker gre za izredno važne sklepe glede društvenega delovanja, poseb-eno glede zgradbe poslopja za ljubljansko trgovsko akademijo, prosimo, da se člani odzovejo vabilu polnoštevilno. Za slučaj nesklepčnosti veljajo določbe § S. društvenih pravil.
— Stavbna strokovna sekcija organizacije strojnih in stavbnih tehnikov v Ljubljani sklicuje za nedeljo 25. tm. ob 10. v Konjušni ulici 7 svoj redni sestanek. Odbor.
— Klub Primork je sestavil na svoji i zadnji seji sledeči odbor: častna predscdni-j c»: Roža Gregorinova, predsednica: Maša
Gromova, podpredsednica: Olga Pucova, blagajničarka: Milka Guštinova, namestnica: Ana Lebarjeva, tajnica: Mila Pirjevče-va, namestnica: Olga Zajčeva. odbornice: Vida Baltičeva. Ema Dorčičeva. Marjeta Gostiševa, Ida Lahova, Lojzka Liščeva, Ida Mašerova, Ana Negovetičeva. Jožica Novakova, Vida Novakova, Zofija Strgarjeva, Karla šaplova, Ruža šantlova. Draga Vo-lavškova, Milena žerjavova.
— Klub ljubiteljev psov brakov in jamarjev v Ljubljani. Dne 22. maja ti. ob 15. se je vršil v restavraciji pri »šestici« na Dunajski cesti v Ljubljani ustanovni občni zbor kluba. V nov odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik g. baron Henrik Laza-rini, graščak na Smledniku- podpredsednik: g. Ivan Zupan, ravnatelj dohod, urada, Ljubljana, tajnik: g. Peter žmitek, profesor in akad. slikar, blagajnik: g. Viktor Herfort, dvorni preparator, odborniki: g. g. Slavko Plemelj, tržni nadzornik in upravitelj dvornih lovišč, g. Hinko žtancar, to govec in posestnik, g. Leopold Grunfeld, trgovec in zavarov. zastopnik, za celjsko okrožje: g. Ivan Roblek, tovarnar v Žalcu, za Gorenjsko: g. Josip Godnjav, posestnik
v Tržiču. Poleg teh se je prisodila pravica zavzemati mesto odbornika v tem klubu imajiteljem p?arn za brake ali jamarje ev. barvarje ali voditeljem istih in sicer: Psa-rn: »Turjaka, grof Auersperg ali njegov namestnik »Smlednik*.-, baron Lazarini. njegov namestnik »Krmelj«, g. V. Jakil, njegov namestnik v Pod gora,;, g. dr. Ivan Lov-renčič, njegov namestnik -Bistra.-, graščak Gale. Sklenilo se je. da se podeli pravica na odborniško mesto kluba tudi onim psar-nam, ki se izkažejo, da gojijo najmanj 3 psici z 1 plemenjakom čistokrvne pasme te vrste. Za preglednika računov sta bila Izvoljena gospoda: dr. I. Kalan, sodni svetnik v Vel. Laščah in Peter štepic. posestnik, gostilničar in trgovec v Šiški. Članarina se je določila za redne člane: 10 Din letno, za ustanovne člane pa 100 Din enkratno. Klub si je nadel nalogo, gojiti čistokrvrne brake, jamarje in event. barvarje: predvsrm pa, da razširja zanimanje v tem pravcu in o pojmovanju kinologije. Kogar zanimajo taka vprašanja, naj ne zamudi pristopiti k
fc'rzia. tarnia 5!inti:;.i.i:dsi4w ia lcnfin'11
Kamnolomnl stroji
■        11 aam a aaaab bUja
v   (Forderaaspel) "*
I
LUDWIG
HINTERSCRWEIGER &C0
MASCHINFNfABRIKu.EISENGIESSEREl Cmt.H. ichtenegg bei vvels.OT
štev. 17.
Zastopnik ia Štajersko. KoroRo in Jngosiaiijo: AUGUST LECHNER, GRAZ
Mfihlgasse 40. I. Stock
I 1
Elekiro-strokovnjaka
t večletno prakso, izvežbanega v nizki in visoki napetosti, ki bi znal voditi inštalacijsko podjetje z delavnico za popravljanje elektromotorjev, iščem. Dotični mora biti naš državljan in imeti koncesijo ali pa usposobljenost za isto. Udeležba s kapitalom ni izključena. Ponudbe pod .elektrotehnična veletrgovina-3588" na upravo Slov. Nar.
AJBOLJŠA
PUCH KOLESA
nove konstrukcije z garancijo po znižanih cenah priporoča
IGN. VOK, Ljubljana
Sodna ulica štev. 7. PODRUŽNICA 1   N O V O M E S T O.
CIE. GLE. TRANSATLANTIOUE
Najhitrejša vožnja v Sev. Ameriko samo 6 dni čez morje
Havrti M.
Generalno  zastopstvo zi banka d. d.
Jugoslavijo Slavonska Zagreba*
Vozne listke in tozadevna pojasnila daje
Ivan Krater
Zastopnik v Ljubljani
Kolodvorska ulica 41
3534
Zahvala.
Za vse nam v tako obilni meri izraženo sočutje ob priliki nenadomestne izgube naše preljube mamice, stare mamice in tašče, gospe
Alojzije Homan
kakor tudi za obilno spremstvo drage nam pokojnice izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, splob vtem, ki so ji od daleč in blizu izkazali zadnjo čast,  našo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, šopkov in krasnih vencev, cenjenemu učitelj-stvu radeskemu s šolarji, Glasbenemu društvu Zidani mest, pevskemu društvu Zidaniraost - Radeče za prekrasne žalostinke, telovadnemu društvu Sokol Radeče na udeležbi.
V*em naša najiskrenejša hvala.
RADEČE, dne 23. maja 1924.
■rlopor - Dr. Dronovšek
3605
Lep črn
premo}
s 4000 do 5000 kalorij franko Ormož, tona po 300 Din, prodafa Slovanska pre-mogokopna družba z o. z.
v Ljubljani, Wolfova ulica 1.
LMiktiš
Stavbeno podjetje
Robert Smielovski
arhitekt in mestni stavbenik
sodno zapris. izvedenec v stavbeni stroki
s- Ljubljana -
Rimska cesta štev. 2,1 nadstr.
Izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi presojevanja in cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi pogoji. 2657
Lastnik opekarne na Viču.
Ljubljui, Mastni bg 15
priMitb sftjo zalogo dežnikov in solnčni-kov ter sprthajalnjh palic
Popratila u izvrisjejo tein ii stidno.
i/5
T"
C. F. lurasek
Ljubljana Wotfora al. 12 ter popravljam
Ugla&ujem
glasovirje in harmonije, špedjelno strokovno in ceno!
Martin Zurnn
sobni slikar 3594
Ljubljana, Mestni trg 12
se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršitev točna. Cene zmerne
HajstareJsa slovenska
pleskarska in litanka
delavnica
Ivan Bricelj, Dunajska c. 19,
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne.        ' 2530
vsake dobre gospodinje je močno in lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako kupite
BELO PLATNO
v veletrgovini R. STERMECKI v CELJU, kjer najdete velikansko zalogo In čudovito nizke cene.'Lastna manipulacija in import. Trgovci engros cene.
mmr cehih zastonj. -ono
Zastonj vam
blaga za obleko in perilo nikdo ne
toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdkl
- JtanlaT -
Vajzelf * ftojiolj
Ljubljana, Turjaški trg 1 (bivša Preskrbovalnica)
Velika zaloga najrazličnejša* in
ter nanje, vseh vrst Vsak si naj ogleda.
Krojači in preprodajalci poseben popust
Teod. Kom. Ljubljana
Poljanska cesta st. 3.
t ovac. stavbni, galantarihkl te okrasni klepar. Instalacijo vodovodov.
Rama strebvoitv. Ropali fte ia kteahaatvjvt
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.
Hrastove 3553 in smrekove hlode
v dolžinah nad 3 metre in debelinah nad 30 cm
mnoilno
Brez konkurence!
Ker moramo lokal v najkrajšem času izprazniti, prodaja se vse blago, ki je še v zalogi, in sicer: bluze« različna dam« oko In moško perilo, majice za dečke, nogavice, kosmetičnl predmeti itd. po ponovno zelo znižanih cenah. Oglejte si cene v izložbah!
A. & E. Skaberne,
Ljubljana, Mestni trg 10
Edino prave „Goiaer" čevlje in lovske čevlje dobite le v novo urejeni trgovini in delavnici
J. Brajer
Ljubljana 3396
Turjaški trg (Brao) 1.
Istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev.  —  TrgotcI popast I
Cene soiidne! Postrežba točna!
Prvovrstno
6000
najboljše kakovosti iz najlepše bačke pšenice nudi po konkurenčnih cenah
Vinko Majdlč,
valjčni talin - KRANJ. Kopalo tndl vročo.
Led
najraje na progi Zidani most— Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se hlodi lahko ogledajo, na:
lil Jatil H (DHenjski)
a j
Pisemski
papir
priporoča
narodna knjigama.
se dobi od 7.—8. zjutraj pri tvrdki
T. Mencinger
trgovina z mešanim blagom in delikatesami
Sv. Petra cesta 43
Vinska klet      - - - -- - Zalntrkovalnica
zlatar
Ljubljana, VVolfova ulica 6
priporoča svojo okusno zalogo ataše ho srebrne ve nikakor obeske itd. za birmanska darila po jako nizkih
cenah.
3491
Vitek l ScbeiD
Ljubljani, Dalmatinova ulica 13
priporoča vsakovrstno perilo za dame in gospode, kravate, naramnice in drugo, galanterijsko in modno blago po najnižjih cenah.
Abadie
Glavna zaloga cigaretnega papirja in vseh vrst
ovojnega papirja.
A. LAMPRET,
Ljubljana, Krekov trg 10
3335
V. Krainer l It
Jesenice.
Stavbna vodstva:
LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
Vabilo
3503
na
Prve dol. posojilnice v Metliki
reg. zadr. z neom. zavezo
ki se vrši 2. junija 1924
Ob 8. zjutraj v posojilnični pisarni v Metliki št. 15.
Dnevni red:
1. Nagovor načelnika.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo načelstva in nadzorstva.
4. Potrditev računskega zaključka za leto 1923 in sklepanje o porabi čistega dobička.
5. Čitanje revizijskega poročila
6. Spremembe pravil.
7. Slučajnost.
NAČELSTVO.
Opomba: Glasom § 34 pravil je treba za občni zbor navzočnosti 2/8 vseh članov, sicer sicer se o spremembi pravil ne more sklepati, ampak se skliče v teku treh tednov drug ob!ni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih članov
w/t.
ZoloRfl klavirjev in pioninov
najboljših  tovaren  B6sendorfer, Czapka, Ehrbar, Httlzl, Schweighofer, Original Stingl itd.
Tudi na obroke. Tudi na obroke.
Jerica Hnbad, roj. Doleoc Lio&ljana.
HiIŠer]eva ulica številka 5.
Tip
Šentjanški premog
vseh vrst ln vsake množine nudi po zmernih cenah in za promptno
dobavo 3554
Prodajni urad aentjanskoga premogovnika
AND. JAKIL, LJUBLJANA, Krekov trg št. 10.
PILE in RAšPLE (TURPIJE).
Nove, najboljše kvalitete, vse vrste, vsak pozamezni komad zajamčen. — Prevzamemo tudi stare pile v nanovo nasekavanje. — Izvršitev v najkrajšem času, jamstvo za prvovrstno delo, cene zmerne. — Brata Kolone, tovarna za pilo In parna brusilnlca. Mirna, Dolenjsko. 3401
i
ŽELIM
za Zagreb enega
dobrega in treznega čevljarja
ki se razume na delo lepih pet in teksanih sandal, za takoj I — Dobra plača in stanovanje! Nastop takoj! — Pismena ali ustmena vprašanja pri LJUDEVIT LION, delavnica pletenih in teksanih sandal, ZAGREB, Jurišićeva ulica 1. 3587
ELEKTRO
Ceno nizka. Zafateoailc cenik.
VojnooiC A Cf e
>      Ljubljana — Dunajska ceita 27.
23
25
odgovor« uprav« aaf sa prflofl laiar.  Plaiuj« m vnapraj.
rtlRLI OGLHSI
Strojnik,
izkušen — se sprejme k parni lokom ob ili. — Go* rupova 17. 3585
Izurjena šivilja
za perilo, katera pride na dom — se išče. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 3560
Služkinja,
ki zna priprosto kuhati, se išče k boljši družini na deželi, dve uri od Ljubljane. Plača 1500 K. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3566
Motorno kolo,
moderno, 5 HP, 3 brzine, proda Autotovarna »Roža«, Ljubljana. 3604
Ceno se proda
malo nošena svetla oble« ka za 10—121 ctne ga dečka — pri krojaču K veder. Slomškova ulica 12. 3550
Omara za led,
dobro ohranjena, naprodaj. Sv. Petra cesta št. 2, VL nadstropje (Tomažič).
3555
Konjskega hlapca,
oženjenega, sprejmemo. Plača po dogovoru. Žena in odrasli otroci dobijo tudi zaslužek. — Grad Slatna, p. Šmartno pri Litiji. 3537
Sprejme se več izurjenih
pomočnikov
za prirezovanje gornjih delov za čevlje. — Franc Kralj, Florjanska ulica 24 (na dvorišču). 3602
Fotografski
pomočnik,
ki bi v prostem času po« učeval v fotografski stros ki — se išče proti dobre« mu plačilu. — Ponudbe pod »Ernemann/3595« na upravo  t>S1. Naroda«.
Dobermani
z rodovnikom, čistokrvni, rjavi, tri mesece stari — naprodaj. — Ogledajo se lahko: Cesta na Loko 4.
3597
Naprodaj
v Matični knjigarni: Kom* pletni »Dunajski Zvon«, krasno ohranjen Dom in svett vsi letniki. Ljubijan* ski Zvon, vsi letniki, Brehms Tierleben (kra* šotna izdaja), štrekelj Slovenske narodne pesmi. Knezova knjižnica (vsi zvezki, orig. vezani), ter druge redke knjige. 3605
	f   Mala parcela 1 (vogalna) z že obstoje« 1 čim vodnjakom v Rožni 1 dolini — se ugodno proda. — Poizve se: Rožna dolina 236. 3567
Travnik se proda« Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 3525	
	Lepa mala hišica (pritlična)   z   vrtom, se ceno prola radi družinskih razmer; stanovanje takoj   na   razpolago. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 3570
Hiša z vrtom na Vrhniki se proda proti polovični  kupnini takoj. — Naslov   pove uprava »Slov. Naroda«. 3533	
Proda se dvonadstropna hiša z dvema lokaloma na Jesenicah. — Vprašanja na upravo   »Slov. Naroda« pod »Jesenice/3493«.	Lepa nova vila na lepem prostoru, pripravna za le tovi carje, poleg  lep vrt  in  en oral zemlje, se ceno proda — Matevž Kaučič. Vrhnika, Tržaška cesta 400. 3507
Trgovska hiša v Mariboru — na zelo ugodnem   prostoru,   n a* prodaj    — Pojasnila pri upravitelju A. Skasa, Maribor,   Krekova ulica 16 in pri lastniku Robert Stohr, St. Polten, SchieB-stattpromenade    Nr. 3, Osterreich. 2562	Mlin in žaga (mlin na štiri kamne, žaga z eno pilo) s 15 orali zemlje, nedaleč od železniške postaje na Dolenjskem, naprodaj. — Cena 400.000 Din. — Pojasnila daje dr. J. Brejc, odvetnik. Ljubljana, Dunajska cesta 38. 3561
Najlepše dike na porce. lanu, izvanredne trpežno* sti, izdeluje v originalni izpeljavi — znani umetniški zavod
Anton Hoifmann,
Karlovi  vari (Karlsbad) Uatanovljeno  leta 1880 — Naročila direktno ali s  posredovanjem infor macijskega biroja »Mar-stan«, Maribor. 359S
Žlice, vilice,
kuhinjske in žepne nože, jedilno orodje, pioce. škarje, žepna ogledala, ustnike za cigarete, pipe< mornarice, merila (po*--ti), »lirija«, »Jadran« či-> stilo, leščilo, mast in anretura za usnje, olie za šivalne stroje, črnilo in gumisarahikum — na dr> belo pri tvrdkf — Osv*iJ Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 3541
Trgovsko
pomočnico
mešane stroke, ki bi vo» dila tudi gospodinjstvo, išče samski trgovec. — Ponudbe s sliko na: E. Resman, trgovec, Stojnci, Ptuj. 3545
Strojnik,
izučen strojni ključavničar, vešč pri parnih strojih in »Dieselmotorju«, išče službe. — Ponudbe pod »Vesten'3590« na upravo   »Slov. Naroda«.
Gozdar
z večletno prakso v drž. gozdni upravi išče pri* merno zasebno, gozdarsko službeno mesto kot revir-ni gozdar. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 34S5
Vrtnarja
(samca) veščega vsakos vrstnega dela ter šopkov in vencev, sprejmem ta* koj. Plača po dogovoru. Meula.  vrtnar, Pobrežje.
Nasipna 1, Maribor. 3490
I    Xin;m I
Kože — zajčje,
jazbečeve
in od druge divjačine — kupuje za inozemstvo v vsaki množini D. Zdra» vič, trgovina usnja, Ljubljana, Sv. Florijana ulica št 9 3562
Bukovo oglje
in drva kupimo vsako količino: tranzit Postojna - Podbrdo. Navedite ceno, disponibilitete, rok nabave, kdaj sekana itd. — Kmetijsko trgovsko društvo, Trieste, Rafftne-1 ria 4. 3326
Bukovo oglje
Ia kakovosti, kupuje stalno družba »Carbona* na« v Kočevju ter plaču* je isto vedno po najvišjih dnevnih cenah. Imenovana družba išče tudi v posameznih produkcijskih krajih bukovega oglja stalne zanesliive nakupovalce in zastopnike proti proviziji. — Ponudbe na naslov: Družba »Carbonaria«, Kočevje.
3544
01
l
r
„Zagorka" tovarna cementa Zidanimosti
Z ozirom na svojeiasno uporabljanje Vašega Portland cementa za železobetonske strope in nosilne konstrukcije pri stavbi Jadranske banke, tu, sem v prijetnem položaju izjaviti Vam svoje popolno priznanje glede kakovosti in jakosti istega. Ta cement se je namreč pri višje navedenih delih izborno obnesel, radi česar ga lahko vsakomur in za vsa betonska dela priporočam. Obenem tudi izjavljam, da sem rabil Vaš cement za zgradbe železobetonskih konstrukcij pri seoaraciji oziroma zbiralnici premoga v Drž. premogovnika v Zabukovci in se je tudi tamkaj le-ta kot prvovrsten izkazal. To izjavo mi je čast s svojim lastnoročnim podpisom potrditi in
beležim z odličnim spoštovanjem
Stavbeno podjetje KARI JEZERNJK arhitekt in mestni stavbenik
V Celja. 3589
I Dopisovanja |
Mladenič,
ki sameva v daljni tujini, si želi dopisovanja v svrho izmenjavanja mi= sli. — Ponudbe s sliko pod »Ameriški samotar 3499« na upravo »Sloven> skega Naroda«.
t??zno
I
Skladiščnika,
popolnoma veščega v elektrotehniški stroki — sprejme večje industrijsko podjetje. — Ponudbe pod »Elcktro-skladiščs nik/3474« na upravo »SI Naroda«.
Absolvent
strokovne drl. šole išče mesta skladiSčrika ali kaj primernega. Zaposlen je bil dali časa v veliki tovarni Zmožen je vsa* kega dela, kakor tudi slovenskega, srbohrvatskega in nemšketja jezika. — Ponudbe pod Delo/3512 na upravo »Slov Nar.«.
»Orad hotel Petrograd«, \Vilsonov trg 115 Beograd potrebu ie
t*i sonetne in ori dne sobarice,
•itere morajo imeti kav-:io. Nastopijo lahko me* ^a ftmffa. Javiti se di* kciji hotela najdalje do ~nca maja. 3527
Kuharico,
izurjeno, dostojno in marljivo osebo, ki zna dobro kuhati ter je voljna opravljati ostale hišne posle zajedno s sobarico, išče družina brez otrok v Karlovcu Nastop čim-preje. — Pismene ponud* be s prepisom spričeval takoj n*: Margit Froh-lich, Karlovac. — Ravnanje in plača je dorra.
3496
I    Prodam |
Športni čoln,
popolnoma nov, se po ugodni ceni proda. — Poizve se: Jeranova ulica št. 13, Ljubljana. 3568
I  Stanovanj |
Mesečno sobo,
snažno, mebl., s posebnim vhodom, oddam takoj. — Naslov pove uprava »SI Naroda«. 3581
Dve nemeblovani sobi isce
deložirana družina. —
Ponudbe pod »Dcloža
3571« na upravo »Slov. Naroda«.
Lepo opremljena soba v pritličju,
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo se s 15. junijem odda v najem solidnemu boljšemu gospodu. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 3596
Oddam lepo trisobno stanovanje
s pritiklinami, meblova-no in z električno razsvetljavo. Najemnina leto naprej. Manjša družina prednost. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 3593
Odda se soba
(pritlična) s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, pripravna za vsako obrt v sredini me sta — dotičnemu, ki plača 3000 EHn za eno leto vnaprej. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 3565
Letovišče!
V gradu Brtnje*Gn>sup* lj ti »9 odda letno stano* vanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje. — Leg* krasna, romantična, pod gozdom In ob vodi z velikim lepim parkom. Odda *e takoj. — Poizve se istotam. 3532
Deset otroških
vozičkov
prav poceni naprodaj. — Ljubljana, Zvonarska ulica št. L 3468
Išče se stanovanje
s hrano za devetletnega dečka ta šolsko leto 1929. VpoŠtevajo se rodbine le brez lastnih otrok — tlo« venske ali nemške narodnosti — Ceni. ponudbe pod »§r_ 6/3508« na upravo »Sov. Naroda«.
K^fir,
pristni kavkaski, se dobi
pri: ZanoŠkar, Miklošičeva 18. 3480
Harmonike,
prvovrstno blago, izdeluje in popravlja — tvrdka M Mušič, L i ubij a na. Še-lenburgova ulica št. 6. — Velika zaloga. 3047
Gostilničarji pozor
Ogrske in domače sala? me prve vrste, kakor tudi polemendolski Jn pot nomastni trapistovski sir nudi tvrdka I. Buzzo'ini, Lingarjeva   ulica. 3529
Gostilničarjem in restavraterjem
se priporoča za nakup papirnih servijetov tvrdka   M.   Tičar, Ljubljana.
3592
Košnja
na travniku pod Rožnikom (nad 7000 m*) — se odda v najem. — Ponuds be na: Pokojninski zavod. Aleksandrova cesta št. 12. 3569
Večja partija cenih
damskih in dekliških slamnikov
došla. Prazne oblike od Din 30.— naprej. Oglejte si izložbo. — Minka Horvat, Stari trg 21. 34S3
Trboveljski prem o q in drva
dobavlja DRUŽB«. ILIRIJA Llubljana
Kralj« Petra trg itev. 8.
Plačilo tudi na obroke. Telefon 220. 272
Slamniki
za dame, gospode in otroke — vseh vrst in najnovejših oblik — se dobijo po ugodni ceni, kakor tudi preoblikova* nje se sprejema. Prva stojnica na Sv. Jakoba trgu, Ljubljana. 3397
Ugodna prilika!
Ravnokar došla večja množina (Hsere) si a m* n i k o v v najnovejših oblikah od 100 Din naprej — nudi modni salon Stuhly*Maške, Židovska ulica 3. 3503
Industrija športnih čepic in klobukov
Anton Zavodnik
v Kranjski gori — nudi prav lepe športne čepice in klobuke. Vzorci poštnine prosto Iste prevzame tudi v delo. V slučaju večjih naročil pride na dom. Cena solidne; delo specielno. 3549
Jermena za cepe,
gože, biče (gajžle), jermena za čevlje, tržalke bičevnike, motvoz (špaga), šmis, čevljarsko pre* jo, čopiče za belenje in pleskanje ter razne krtače — kupite najceneje v veletrgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 3542
Razglednice
vseh vrst, pisemski, kan« celi j ski. koneeptnl. trgovski, svilen, krep, gladilni, stekleni, ©roj ni, malčob* ni, pergament, kredenčni in tafet (barvan) papir, papirnate servijete, vpi* salne knjižice, noteze ter barvice — priporoča veletrgovina Orvald Do* beie, Ljubljana, Sv. J a* koba trg 9. 3543
SADJARJI IN VINOGRADNIKI — POZOR' Ako si Še niste nabavili
Ia modre galice-
ki je 98—99 %. garanti* rana, nemške kakovosti, znamke Johannisthal, v realiziranih sodih po 100, 250 in 300 kg za ceno Din 9.40 franko Ljubljana, plačljivo takoj — storite to takoj! — Ved* no je na zalogi pri tvrdki Stanko Florjančič. Ljub* Ijana. Sv Petra cesta 35.
3492
Zapuščena
devojk^
varana po svojem idealu, si želi utehe potom do* pisovanja z mladeničem široke izobrazbe in srčne olike, ki bi jo tolažil in jo krepil v nje zapušče-nosti. — Naj se oglasijo potom malih oglasov v »Slov. Narodu« z navedbo poljubne šifre. 35S0
Ženitev.
Tščem devoiko srednjih let z malim premo* ženjem, ki bi poročila mladega trgovskega začetnika v svrho usrano? vitve majhne trgovine. — Resne ponudbe pod ^Začetnik/3573« na upravo »Slov. Naroda«.
Ženitev,
Vdova v najboljših le« tih, lastnica malega po* sestva, si išče tem potom zakonskega družabnika Tmcl bi udobno življenie in ljubeznjivo družico Vpokojenci = vdovci niso izvzeti. — Kdor si želi mirno žitie, na i se oglasi pod »Vdova/3572« na upravo   »Slov. Naroda«.
Ženitna Donudba.
Vdova s hišo v mest" želi znanja v svrho ženit« ve s stareišim gosoodom. ki ima primeren kapital. — Samo resne ponudbe pod »Poštena« na po» d ružni c o »Slov Narod«" v Celju. 3529
l«
Hotel »Riviera Selce (Primorje)
z veliko teraso na morju tik kopališča Poznana prvorazredna zagrebška kuhinja (Pension). Oskrba I. razreda 65 Din, IT. razreda Din 50 za osebo dnevno Cena sobi 20 do 25 Din dnevno. Privatnih lepih sob ie dovolj na razpolago. Točim izbrana domača in inozemska vi« na. Dnevno sveže pivo kakor tudi druga mrzla pijača. — Prvorazredna postrežba. — Priporoča se lastnik Pero Strinovič.
3447
Izleti
1
Za Binkoštne praznike nameravam daljši izlet v krasno Štajersko v dru? bi dveh prijateljev. Al: bi se nam hotele pridružiti tri gospodične? Vožnja do gotove točke z avtom, ostalo peš pičlo uro. Priglasila na upravo »Slov. Naroda« pod »Avto/3576«.
Kolesarice !
Katera kolesarica bi se zanimala za «kupen kolesarski izlet v Bohinj? — Dan se še določi sporazumno. — Prijave pod »Bohinj/3575« na upravo »Slov. Naroda«
Znižane cene za otroške vozičke!
Nori modeli. Poslužujte se izdelkov domače to* varne otroških vozičkov in dvokoles »TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Kara lovska cesta 4. — Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika; sprejemajo ae v polno popravno ta emajliranje e ognjem m poniklanje dvokolesa, Otroški vozički. Šivalni in razni drugi stroji. — Prodaja ae tudi ne obroke. Ceniki franko. 2247
I   Sestanki |
Dragicr!
Pridi jutri, v nedeljo, na običajni prostor in ob uri, kakor imava določeno. — Ivan. 3577
Tončka!
Ne vem, zakaj ae je« aiš? Pisal sem Ti, kaj me je aadrževalo; vzrok je gotovo tehten. V znamenje, da razumeš in vpo* itevaS, pridi jutri, v ne« deljo, točno ob 4. uri k Čadu. — Tvoj Mirko.
3578
Jožica!
Ne boj ae ničesar! Vse
sem uredil zadovoljivo. Kar je ie malih diferenc, poravnava uatmeno. V to svrho prosim, da prideš jutri dopoldne ob deaetih na vrt restavracije »Zve* ada«. — Le Tvoj Zoran.
3574
Oglas.
3591
Hldrotehničnl oddelek v Bos. Brodu potrcbuie dobrega risarja, kateri se bo namestil kot honorarni uradnik. Samo sposobne sile naj se prijavijo na .Hidrotehnički odeljak v Bos. Brodu s spnloženimi dokumenti in navedoo honorarja.
H. O. Br.92/24. — Šef hidrotehn. oddelka: dr. inž. Avram Verber s.r.
BRAČA PEČ
LAVO NI
I« zimsko salamo
povsem zrela
DB
iHadlHi
Pile in rašpfle (turpije)
Vsakovrstne porabljene pile in raiple strokovno in po zmerni ceni nasekava
Ivan Figar, pilarski mojster
Ljubljana, Hrenova ulica 19 3554
Tanannnnannnnm
Velika nemška tovarna furnitur za klobuke
specijalni izdelki i podloge za klobnke (čepice), za slamnike in đrnga pridat*«,
išče za jugovzhodno Evropo spretnega zastopnika.
Ponudbe pod »F. S. U. 126 na Rudolf Mosse, Frankfurt a. M. J H H ■ H B HJU.JUUUUUUUU^
—!■ II II   mil III   lil ■illim
Ilirska posojilnica
Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 89 I. nadstr.
sprejema hranilne vloge po 8°n
Večje in stalne vlogo do 12%. 3539
Moško perilo
vsakovrstno, po znižani ceni
priporoča
Tovarna  perila „T R I G L A V"
G. VOJSKA& DRUG
LJUBLJANA
Kolodvorska  ulica 8, nasproti hotela Štrukelj.
Uzjamstvo popravlime
LOKOMOBIU
Lanz-Wo!i  Grad j. god. 1914—22
HP HP
10-1* IS—20
JO—18 25-30 30—<o 40—50 SO—60
Novi
40- fi5 HP
5tv— SO .
70-100 .
100-140 .
'20—173 _
130 190 . 170 -210
HP
75- S5 1200 \Y)
80—   laoo- <cn
90-120 400 - =W inO-130|xT B00 120-170 ' 130—190, Novl 150 -200   26— 42 60—70 170 -2301 30— 50 | 200 - 300
Prvorazredno generalno popravljeni. Iskušani. Jednogodi-nje tvor-oičko jamstvo. Potpuna montaža, Pogledajte naše stalno skladište
SIROUOUUH! MOTORI BENZIN MOTORI
Vse mlinske strofe
prvovrstne izvršitve, naprave
modernih mlinov
rekonstrukcija in prezidave
že obstoječih mlinov po modernem
sistemu
silosi in tavanske žitnice, naprave za transport žita.
Velika zaloga v Zagrebu. Obisk mženerja,  projekti,  prospekti in
katalogi brezplačno. Točna dobava.       Cene ?.merue. Transmisije    Potpuna montaža
braca mm t l mm
Pantovčak 5
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
družba z o. z., tovarna v Stobu, pošta Domžale
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v LJubljani, Prešernova ulica Št 5.
■prejemanje v sredo.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4,
Ponudbe s spričevali o strokovno-trgovski in tehnični izobrazbi z navedbo pogojev pod „100 Za-3270« na PUBLICITAS D. D., oglasni zavod, ZAGREB, Gundulićeva ul. 11. 3553
j'i "iS
3584
za mizarstvo in strugarstvo z večletno tovarniško prakso, vešč vsem poslom mizarske stroke, siguren v kalkulaciji in organizaciji tvorniškega poslovanja, risanja modelov i, t. d. se išče za tako tvornico v Zagrebu. Ponudbe s spričevali z naznako pogojev naj se pošljejo pod „1000 Za-2270« na PUBLICITAS D. D., oglasni zavod, ZAGREB, Gundulićeva ul. 11.
SLAVENSKA BANKA D. D.
ZAGREB—podružnica: LJUBLJANA
Beograd
Bjelovar Brod n. S Celje
Delniška glavnica Din 50,000.000-— in rez. preko Din 12,500.000-—
PODRUŽNICE:
Dubrovnik j|     Murska Sobota '     Som bor
Gornja Radgona * !,     Novi Sad Sušak Kranj Osijek Šibenik
Maribor |     Sarajevo VVien
EKSPOZITURE: RogaSka Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice. AGENCIJI:        Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. AF1LUACIJI:     Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje,
44
Naznanilo. 3486
Naznanjam cen], damam, da bo v ponedeljek, dne 26. maja v hotela Union od 9.—12. dopoldne tn od 2,—-6. popoldne
razstava pariških in dunajskih modelov. Salon „Marie-JOotUse44 — Velebir-Semez
damska slamnika in klobuka
priporoča najceneje
IVANKA STEGNAR
modistka, LJUBLJANA, Rimska cesta 10
Popravila točno in ceno!
Objava.
Mii kolen h
Priporočam se in dajem naznanje gg. stavbenikom, hišnim posestnikom, da izvršujem marmor, mozaik, cementbeton, vsake vrste teraza dobro in solidno. Prevzemam tudi popravila.
Matija Bužan, Ljubljana 7
Spodnja Sižka, Kavskova cesta SOI.
3531
0
o
Tko želi ugodno provesti svoj dopust
na obali našeg Jadrana, preporuča se osobito prvorazredni
Httel-Penslon „HOKflH" o Selcima. 2 i pol kn od trikveoite
Hotel ima veliku terasu sa krasnim vidikom u daleku okolicu na Učku itd. Vlastito moderno kupalište jedno od najboljih na Jadranu odmah pred hotelom. Izvrstna kuhinja!
Cjene umjerene! Velike auto-garaže. Najtoplije se preporuča ALOIS BERANEK, prije vlastnik restauracije »Kolo" u Zagrebu. 2693 Naručbe soba i upite preporuča se rekomandirati.
*jŽ*a
Mesec mol, ljubezni roj!
Pomladna novosti za da-dsma ln gospode po kon* kurenćnlh cenah prt
A. Šinkovec, nasl.
K. sob, LioDliaoa. Mestni tri 19.
*3
T 1
Zadnje novosti slamnikov
so ravnokar došle v
modnem salonu
8tuchly-Maske
LJUBLJANA   —  Židovska ulica štev. 3.
Popravila se točno izvrše:
Žalni klobuki vedno v zalogi i Cene primerno nizke i
s*
3?
*4? ~ tir
PHPP šiualni
rnrr stroji
so med dobrimi najboljši!
15-letna garancija.
Solidne cene. Prodala mm obroka-Dobe se pri le tordkl
If CIR |*lMi|iiiaif Sodnm nHu *•
Podružnica i klano mesto.
2*ozor9 avtomobilisti !
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorit na T)wn.fr,js1ri     41. Isinblia,na.
svoja lastno sedlarsko in ličarsko izvršitev.
Sprejemal bodem vsa. v to stroko spadajoča dela v prvovrstno izvršitev.
Ker sem se izšolal v prvih dunajskih avtoli-čarskih delavnicah, jamčim smelo vsakemu avto-posestniku, da bodo dela izvršena v moji delavnici neprekosljiva v tuzemstvu.
Za obila naročila in naklonjenost občinstva se priporoča
Leopold Šušteršic, JHtnajska cesta 41
sedlarska in ličarska delavnica (v hiši pri g. Pe-tercu, nasproti Sv. Krištofa). 3538
HSjjF"   Pozor 9 avtomobil isti! "V
S
e* e.
Ia obrtao roba m
JOSIP PETELINCA znamke GRITZNER
In Adler Ljubljana
•h *•«! palet Prešernovega
Prva slov. zid. zadruga v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pisarna v Ljubljani. Tržaška enota štv. 2. Tehniško vodstvo  po  oblastveno avtorici* ranem gradbenem inženjerju.
Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženjersko stroko
spadajoča dela. Delo solidno. Cene konkurenčne.
Tvornica perila
A. RAŽENI CO
LJUBLJANA.   Zabjak št. 3
se priporoča cenjenim trgovcem za nakup moškega perila v največji izbiri. Na zalogi ima vedno vse vrste moških srajc, spodnjih hlač, spalnih
srajc, ovratnikov itd. Itd. 2809
Važno za trgovce:
ceniki
GUMI za cepljenje trt
peronospora cevi, jamfeno novo blago kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Tovarniška zaloga I
Zdravko Kranjc, Celje.
SVETOVNA ZNAMKA
Model 56, krasni in ceni odgovarjajoči vozovi dobavljivi takoj
Zastopstvo za kraljevino S. H. S.: E LASTO D. D., Zagreb, Boškovićeva ulica broj 8.
Iščejo se zastopniki! 3526
Centralna Banka za trgovinu, obrt i industriju d. de
Jelačičev trg 4.  ZAGREB (vlastita palača) Dionička glavnica Din 80,000.000 —
Brzojavi: CENTROBANKA
2694
TELEFON: Devizni odio; 3-07, 10-78, 13-33, noćna služba: 7-78. — MENJALNICA: 5-56, ku-čna centrala: 2-85, 7-13, 7-96, 11-94 i 12-23. PODRUŽNICA: Brodn/S., Djakovo, Ivanec, Karlovac, Klanjec, Krapina, Koprivnica, Maribor, Novi Sad, Požega, Ruma, Varaždin i Vel. Trgovište. — AF1-LIRANI ZAVODI u svim većim trgovačkim središtima Jugoslavije. — IZRAVNE VEZE sa prvorazrednim bankama u cijeloj Europi i Americi.
2608
^Hkadont
zobna pasta, ustna voda, zobni prašek.
Dobi se povsod. — Glavna zaloga drog. A. KANO, Ljubljana.
Lisičje kože
sprejema v črno, alaska, križasto. skunks barvani e in strojenje — PRVA JUGOSLOVENSKA BAR-VARIJA, KRZNARSTVO IN STROJARSTVO Z ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: LJUBLJANA.  KRIZEVNISKA 7.
Iz slavonskega hrasta in bukove dobavljam v vsaki množini najceneje
Jos. R. Puh* Ljubljana
Cradaška ulica 22. Telef. 513
i—i
€rman & ^rhar
Št. Vid nad £jubljano
Splošno mizarstvo, izdelovanje žalttzij, rolojev itd.
343i Popravila se sprejemajo
i
Besplatan
sa vet putnicima
za Ameriku
Vreme za otvaranje nove kvote za Ameriku približuje se.   Ko želi da putuje, neka se obrati na
Američko Državno Brodarstvo
koje plovi sa državnim brodovima i pod Američkom zastavom.  Brze sa vete i objasnenja daje
UNITED STATES LINES
(JUNAJTED STETS LAJNS) Beograd, Palata Beograd>ke Zadru tro; Zagreb, Mih&novi£«v& ulica br. 2, preko od kolodvora; Ljubljana. Dunajska cesta br. 29; Sarajevo, Aleksandrova ulica br. o2
Samo 125 Din
stane par ~JJP$
moških
3557
L.
čevljev
Kost« Vukašino
palača Ljubljanske kreditne banke.
prvovrstnih močnih v vsaki
velikosti
ić
I
Dobijo se v vsaki strokovni trgovini. Generalno zastopstvo za SHS
ICA    ViElfiS      ZAGREB, PALMOTICEVA ULICA BROJ 66, a^a*^e"    šW a-aBa^B^eVa,     veletrgovina vsakovrstnih fotografskih potrebSčfn.
t
Posetite našo izložbo v Mariboru, Aleksandrova cesta 19, v kateri se nahajajo vedno razloženi naprodaj novi in stari avtomobili prve vrste. Ravno tako se tam prodajajo motorna dvokolesa, radlo-aparati, pisalni stroji Itd. Poučevanje v vožnji teoretično in praktično. Razvoženl, toda samo brezhibno ohranjeni vozovi se sprejmejo v
komisijonalno prodajo. 3399
Strogo skrbna, zelo solidna postrežba.
A. Stoinschegg — R. Pelikan, Maribor, Aleksandrova cesta 19.
Mednarodni zavod za trgovske informacije in inkazo
CREDITREFORM E
sa zaštito proti škodljivem dejanju kredita — ZAGREB, Minanovlteva
ulica 2 (nasproti glavnega kolodvora). Račun pošt. ček. št 35,157. Tekoči račun pri Prvi hrvatski štedionici.
Prvorazredni zavod s 1108 podružnicami ln nsd 200.000 abonenti v tn- ln
inozemstva.
Največji zavod za trgovske informacije na svetu
Skrbna organizacija v naši državi s strokovnimi dopisniki v vsakem mestu, trgu in večji občini: Slovenije, Prekmurja, Hrva take-Sla v o ni Je, Medmurja, Vojvodina,
Be€ko, Banata, Hercegovina, Srbije in Crnagora. Prospekti na zahtevo brezplačno. Slovenska korespondenca.
3naannnDDDnrTinnnnDnniZ!caaDDDnDnngonDoaDQcx3i
POPRAVAK
svih vrsti električnih mašina, transformatora i aparata   preuzima   uz  jamstvo prvorazredne
stručne izvedbe
moderno uredjena tvornica
Jugoslavenskog S i E Rd EN S d. d. u Zagrebu
Uradi i Draškovićeva 23, Telefon 8-84, 25-82 Naslov za pošiljke i ZAGREB - SAVA, Industrljalnl kolosjek.
...........ii na ii ii u u i ii > o u li i y u n-mnnnni u h n n n | | n p | | | | ^nnroja
L J U B L J A
3
3c
SKA   KREDITNA BANKA
Jkimi n Bal Bio MOJO"-
Hstanovljena 1900 '
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
PODRUŽNICE: lr.«o.( C««*^, Crto«, Kranj, Maribor, ■atka.ie, B-wl 8-->
i java, Split,
Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413, 502,503,504
Se priporoča za vso v bančno stroko spadajoča dela
■ in
Lastnina ta tisk »Narodne tiskarn««.
27
09
3231
58