209. številka. Ljubljana, četrtek 15. septembra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izrzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati zn h v s t r o - O g erul e dežele /a celo leto I>> gt,, m pol lata 8 gl^ četrt leta 4 gl. — Za Izubijano brez pošiljanja BI doui za celo leto K< cld.. ju < etri leta m se računa 10 ki. za iihtle , 90 kr. za četrt leta. — Za tujo de>.ele toliko već. kolikor pošti ina .znaša. - Za gospode učitelje na ljudskih šolah in eii dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano z;» retrt leta 9 glđ. 60 kt., po pošti pn-j-nian za četrt, leta gokL — Za otnanil« sr plačuje od četirisfopnc peti t-vrste t» kr., če se oznatiilo enkrat tiska, 5 kr., 6« m dvakrat, in 4 kr., če M trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj He isTOle frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo |e v Ijublja« i v Franc Koluianovej hiši gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rekliiniacijr, oznanil«, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovcj bišl. Častitim našim čitateljem! Včerajšnjo številko našega lista je si. c. kr. državno pravdništvo dalo zapleniti zaradi uvodnega članka, ki je razpravljal neki odlok Praske deželne nadsodnije glede sodnega jezika. Iz '#„'is*i'«>l».'» 13 sept. Tukaj je pri današnjih volitvah zmagala vladina stranka v vseh treh kotarih. Nikola Krestić je dobil 444 glasov proti Janku Grahom (64 glaeov), dr. Stanko Andrijevič 458 glasov proti dr. Simi Mazzuri (136 glasov), ban Pejačević 290 glasov proti Matiji Mrazo-vitSu (35 glasov). Volilci tretjega volilnega okraja so banu poklonili svilen prapor z njegovo sliko. Nadalje so dozdaj znani ti le izbori in sicer je zmagah* neodvisna narodna stranka: v Jaški (Kamenar), v Samoboru (Vojko Spišič), v Djakovu (dr. Vojnovič), v Koprivnici (Vikt. Spišjć), v Karlovcu (Tiirk), v Varaždinu (Petrovič). Vladina stranka je zmagala: v Sisku (Kotur), v okolici Karlovca (Vil. Ilatz), v Ivancu (dr. Derenčin), v Varaždinskih toplicah (kanonik Vučetić), v Oseku (Mihalović), v Daruvaru (Tiikorv), v Vukovem (Svitozar Kušević), v Novem (Voncina proti Starčevičijancu Barčiču), v Sotinu (minister Bedekovič), v Rami (ban Pejačevič), v Ivaniću (dr. Sram). Srbska stranka je zmagala v Bohoti (dr. Rozulič). Stranka prava je zmagala v Bakru (dr. Ante Starčević), a v Delnicah (Valušnik). Politični razgled« V Ljubljani 14. septembra. Nibče ne dvomi, da zdanja naša vlada nijma dobre volje izvesti jednakopravnost, o. Listi iz tujine. XI.*) Firenze, sv. Jarneja dan 1881. Dragi prijatelj! Ko sva se videla zadnjikrat letošnje Binkošti, obljubil sem Ti, da zopet poprimem za pero ter sem ter tja spregovorim kaj o svojih potovanjih. Prijazno zanimanje Tvoje in mnogih mojih prijateljev za slabotne (Nikar v preti ran ej skromnosti sam sebi delati krivice! Ur.) moje potniške črtice in čenčarije mi je najbolje priznanje ter mi daje upanje, da tudi meni nepoznatih čitateljev ne dolgočasim s temi vrsticami. Pač" nijsem mislil, da pričujočih listov ne bode več uvrščaval v „Narodove" predale ne-pozabljivi nam prijatelj Jurčič, ki ga je tako *) Glej št. 179 od 7. avgusta 1880. leta. menda tudi jedino le voljo. Vsi avstrijski I Slovani so z veseljem pozdravljali Taaffeja, j okolo njega no se vstopili in slušali njegove besede, ko pa je dejal, da je njegova vlada vlada sprave, obljubili so mu, da ga hote vedno spremljati na vseh potih. To se je tudi zgodilo; a usluga zahteva tudi uslugo od nasprotne strani. Slovani so podpirali vlado, ker je obljubila, da jim bode dala pravice, treba bi bilo torej, da vlada res kaj stori. Do zdaj se ne vidi nikjer nič boljšega, — pri* nas kakor tudi v Čehih. Tudi Čehi vlado oporninajo, naj vender jedenkrat uže začne misliti na oje; osobito pa se hudujejo Cehi, ker ni|so dobili Češkega vseučilišča. Ali se bodemo res morali vedno tolažiti: Bode uže bolje! To nam ne bode obrodilo nobednega sadu. Vladna „Wiener Zeitung" naznanja, da je deželnim namestnikom za Gorenje Avstrijsko imenovan baron Wc»bc»r. UstafovercI se po listih razgovarjajo o ustanovljenji nemškega kluba v državnem zboru. Se ve, da je zraven tudi oče Ilerbst. On je bil sicer začetkom drUzifa mislij, a ker je videl, da ga ne bodo podpirali, se je spo kotil, umeje se, da le zaradi tega, da tudi v tem klubu prevzame vodstvo V litini«" «i (*£;<%<» «*. Listi se še vedno mnogo pečajo s shodom rusltoga in ■■€'iii*li«»i*/,'i cesarju. Vsi vedo povedati, da pomeni ta shod mir, zraven se vo da, se ne morejo zdržati, da vsak s svojega strankarskega stališča dostavlja opazko, kar in kakor mu ugaja. Ta shod je istim ljudem, ki tako radi svet strašijo B panslavizmom prav po godu prišel, zopet vedo povedati, da se bode jel zatirati panshvizem. Izvršile so se zadnje ožje volitve v Franciji, zdaj se vidi prav natančen izid in ta kaže, da je republika zmagala. Zdaj je gotovo, da Francija ostane republika, zdaj nihče več ne bode razpravljal vprašanja, ali monarhija ali republika, zdaj je jedino vprašanje, kako je mogoče republiko narediti srečno, s katerimi sr< d-stvi je mogoče pripeljati jo do blagostanja. Pri neusmiljeno ugonobila nemila neprijateljica naša, I bela smrt, v cvetu mladih njegovih let, kakor toliko družili nadepolnih talertov slovenskih, nego da bodeš imel Ti izvrševati trudapolno delo slovenskega Sisifa ali, še bolje rečeno, slovenskih Danajid. Tako bi imenoval jaz glavnega urednika slovenskega lista, trudečega se valiti od dneva do dneva kvišku vodno nazaj bega« jočo skalo ter polniti nikdar site predale požrešnega dnevnika. Pa trudil se bodem biti kolikor mogoče priden, vsaj gradiva imam nabranega dovolj in tega ne bode mi zmanjkalo tako hitro, potniška moja torbica je polna spominov iz domačih in tujih dežel. Ko sem lani spomladi napotil se proti domovini v Zagreb, čez Reko in Karlovec, od tod potem domu v Ljubljano in v Trst, upal sem, da mi bode moč muditi se vsaj nekoliko tednov doma, a brzo poklicala me je dolžnost nazaj v Milan, od tam preko južne tem obračajo se vseh oči na dnSevnega vodi? telja republikanske stranke, ni GambettO. Da hode imel kot ministerski in kot predsednik zbornici veliko vpliva pri poslancih je gotovo, Če pa je tudi tako močan, d;i hode mogel z uspehom ravnati veliko ladijo in jo pripeljati v varno pristanišče, to je vprašanje. \<>iit<*i.fu je poslala v Rim poslanika Sclilozerja, da se s papežem pogovarja o spravi mej nemško vlado in Vatikanom. Kclilozer je bil uže v avdijenci pri papeži, a nič se ne zvd o teh pogovorih, vse se še drži tajno. V lr«k€'J se vrše a^kadTe volitve za zbornico. Deželna, liga B6 udeležuje Ieh volitev, a njeni kandidatje propadajo. Zdaj ko se v Evropi shajajo vladari! in časopistvo oznanja mir, dohajajo nam iz Alrike vojni glasovi, v 14;* f» ri nastala je voiaška revolucija Več regimentov je prišlo pred palačo kediva in zahtevali so. naj BO odpuste sovražni ministri. Kedive je moral obljubiti, da bode ustregel njihovim željam. Sicer mo-mentanno ne bode imela revolucija nikake posledice, a ne ve se, kaj se bode zgodno pozneje. Afrika je o?.emljr, kjer tekmujeta Francija in Anglija. Francija bojuje se z!aj v Tu-neziji; nedvomno je, da bode njeno orožje zmagalo, a kaj potem? bode-ii prodirala naprej v Egipet. Egfpet je jabolko rade za Francijo in Anglijo in zgodi so lehko, da se ravno tu v Egiptu srečati oboroženi ti dve državi, Potem pa se bode reševalo vprašanje, kdo hode gospodar novemu svetu. Umeje se, da bede Turčija le mirno morala gledati, kako si delita Francija in Anglija njeno ozemlje. Turčija je onemogla, sultan jo le še odsev suverena, kakor z inarijoneto se igrajo z njim evropski poslaniki. Dopisi. Mm Sredice« 11. septembra. | Izv. dop.J Kakor je uže sadnji6 bilo naznanjeno, se bode v nedeljo 25. t. m. v Središči obhajala svečanost narodnega pesnika Steiana Modrinjaka. j Francoske čez Nizzo in Marseille (kjer sem se mudil nek..j časa) naprej na Špansko v Barcelono. Komaj da sem izgotovil tu svojo nalogo, prepevajoč v „Teatro INpano!" skoraj dva meseca, bilo mi je vrniti se v Milan in nemudoma daljo po železnici notri do Odesse na Rusko, v simpatično mi deželo naših severnih bratov. Lepa klobasica potniška. Vozili in vozili smo se iz Milana preko Ljubljane, Gradca, Dunaja, Oderberga, Krakova, Lvova, Črnovic, Jassija, Kišineva, Benderja do Odesse, kjer sem ost a! vso zimo. Letošnjo spomlad bil sem odšel v Kijev, a došel ravno o času groznega carjeubijstva. Odšel sem potem v Pešto, prepeval jeden mesec Magjarom in se čez 50 dnij (tako dolgo ostala so zaprta vsa gledališča na Ruskem) podal nazaj v Kijev, a se moral zopet kmalu vrniti zaradi židovskih nemirov. Tako sem moral odložiti na ugodnejši čas svoj namen, podati se naprej v Rusijo, kajti povsodi godili Priredilo jo bode društvo „Sloga" v zvezi s središkimi narodnjaci. Pa kakor vsako narodno podjetje, tako je našla i naša svečanost mej Slovenci svoje nasprotnike. Ugovarjajo nam, da je letos uže prekasno ter bi nam labko vreme nagajalo, da je prekratek čas za priprave, da ne bode navzočnib dijakov. Lahko nam je te ugovore zavrniti. Res konec septembra se bode Se le obhajala ta svečanost, ali neugodno vreme nas more, če nam je sreča nemila, tudi sredi leta ravno tako neprijetno zavirati, kakor zdaj jeseni. Kar se tiče krat kosti časa, bode odbor, če le hoče svojo dolžnost storiti ne brigajoč se za klepetanje onih, katerih gasio je „opozicija ne. vsak način," dokazal, da se tudi v kratkem času da taka svečanost prirediti. Da dijakov ne bodo, tudi nij res, kajti dijaki bodo uže dostojno zastopani po vseučiliščnikili. Vsakako pa je potrebno, da se še letos obhaja v ptujskem okraji svečanost, ki bi ja-Čila narodno zavest ter dokazala, da nas rogo-viljenje nasprotnikov nikakor nij ugnalo v kozji rog. Svečanost pa se tudi zavoljo tegu ne more na prihodnje leto preložiti, ker se namerava tedaj prirediti v Ptuji tabor, katerega so letos prepovedali; tabor dostojno po«U pirati denarstveno, kakor tudi z obilnim ob iskom bode naša dolžnost, katero storiti bi nam bilo prav težko, če bi nam drugo leto še Modrinjakova svečanost stroške delala. Ob jed nem prijavimo, da bode se živo topiš in izbrane pesni Modrijakove razdelile pri tej svečanosti. Table d' hote bode vinom in kruhom vred po 1 gld. 50 kr. Oc bor bode ob jednem prošnjo vložil do ravnateljstva južne železnice, da naj zniža voznino in da naj ponočni brzovlak, gredoč iz Mag jarske proti Trstu in Beču v Središči postoji. Upam torej, aa nas bodo slovenski ro doljubi ta dan v prav obilnem številu počastili. Iz Celja 12. septembra. [Izviren dop.] (Nemšk liberalec pred sodnijo.) Gospodu profesorju Žitku v Ptujem sta došli letos dve dopisnici; prva pod naslovom: *Pro-fessor Žitek, Oimnasium ? Slovenien?? Pettau" se glasi: „Herr Professor! Mit Staunen be-merkte ich meinen ehrlichcn Namen auf einer imper ti nenten panslavistischen Bro-schure. Glauben Sie, wenn Sie ein russi-seher Vorposten sind, ich auch so ein Agent bin. Wer ehrlich ist, der verbirgt sich nie und bietet seinen Gegnern kiihn die Stirne dar. Ich werde mit Umen deshalb noch weiter sprechen. M. Pomladinowič." To dopisnico je >i -al dijak VI. razreda mariborskega gimnazija Gumplovicz, rodom Poljak, a dingače se ve da trd Nemec. Znano je, da je izšla letos knjižica nDie Gleichberechtigung der Slovenen", Gumplovicz je sodil, da je to knjižico pisal in zda' gospod profesor Žitek v Ptujem, in to je bil povod omenjenej dopisnici. Gospod pro resor Žitedc ima svojega sina Vladimira v sedmem razredu mariborskega gimnnzija, in ker sta oča in sin obadva poštena narodnjaka, je bil tudi mladi Žitek Gumploviczu trn v peti. Da bi tedaj prav občutljivo zadel očeta in sina, pisati je dal Gumplovicz po svojem sošolci Peternelu še drugo dopisnico g. profesorju Žitku pod naslovom: „Gospodu Žitek, profesor Ptuj". Ta dopisnica se glasi: „L;eber Freund! Deinen Brief und Deine Karte habe ich erhalten. Ich danke Dir vielmal ftir die Muhe und Liebe, die Du mir indirect ervvei sest, indem Du Deinem Sohne Wladiniir Schi-tek immer gehbrig mit Geld versorgst, was Ihm ermbgliehet, aile Nacht zu mir sehlafen zu kommeu. Da ich nun gehort habe, duss der Direktor Gutscher ihm desvvegen zu sich rufen liess und ihm drohte, falls er noch ein-mal von ProfeRsor Ambrusch betreten werde, ihn auszusehliessen, so bitte ich Sie dem llerrn Direktor eine Erlaubniss zu schicken (iiir den VVladimir) mich jeden Abend zu be-suehen. Schwester Anna — Seharfer Eck Drau-platz". Po srečnem naključji je g. vodja Gutscher zasledil pisatelja teh dopisnic. Po konferenciji na mariborskem gimnaziji je g. profesor Pajek Gumploviczu rekel, da ga bode gotovo zaradi razžaljivih dopisnic gospod Žitek pri sodniji tožil. Na to je odgovoril Gumplovicz: „"Wenn ich wollte, konnte ich eine Anzeige macuen, die den Wladimir Žitek und viele andere in's IJnglfick briugen wiirde; doch bin i"h kein Denunziant, ich bin deutsch-liberal!" Gospod profesor Žitek je v lastnem in v imenu svojega sina Vladimira po dr. Ivanu Srnci vložil tožbo pri c. kr. okrajnej sodniji mnriborskej zaradi razžaljenja časti. Po dolgej obravnavi je sodnik g. pristav dr. Nemanič zatoženca Gumplovvicza nekrivim spoznal. Dr. Srnec je zoper to razsodbo vložil pritožbo, in bila je tedaj 7. t. m. pred celjsko okrožno sodnijo prizivna obravnava. Predsedoval je tej obravnavami g. deželne sodnije svetovalec pl. Schrev, votantje so bili gg deželne sodnije svetovalca pl. Garzarolli in Jordan pa g. pristav dr. Fohn. Namestu zatoženca je prišel njegov oče dr. Gumplovicz, docent statistike na graškem vseučilišči, kateri je svojega sina tako bombastično zagovarjal in toliko povzdigoval, da je njegov nadepolni sin, katerega so popred tudi uže iz celjskega gimnazija zapodili, „deutsch-liberal", da je jako izobražen, da je vrl Nemec, da tedaj sovraži vse, kar je slovanskega, in posebno kar je slovenskega, — da je sod-nija slednjič zatoženca spoznala krivim in ga obsodila na 35 goldinarjev globe, ali 7 dnij zapora. Zagovornik dr. Gumplovicz zaslišavši to razsodbo pobere svoja kopita in tiho odide. Tako je bila končana obravnava zoper nade-polnega „Deutschliberalca". Iz Borovnirc 10. septembra. [Izv. dop.J (Domačo veselico) nam je poklo nilo zopet bralno naše društvo na Malega Šma-rina dan zvečer. In bilo je tako lepo, prijetno na njej, da vsakdo, kolikor nas je bilo tedaj zbranih, vesel pripoveduje prijatelju ali prijateljici: dobro sem se imel, da nič tega! Temu pritrdila hi gotovo tudi izredna nam gosta g. prof. Jenko iz Gorice pa kneza-škofa kaplan g. Ko bi ar iz Ljubljane, ko bi ju nam ne bil tako hitro v pričetkih veselja odpeljal brzovlak ! Pa ne mislite, da smo imeli kak poseben program! Slovenci se uže brez programa lehko veselimo — programa potrebujemo kje drugje! Tako nič tiskanega nijsmo imeli, nič narejenega, vse je prišlo samo po sebi! Naj-preje smo bili mulo posegli po kuretini in teletini in po drugem, kar nam je pošiljala Koširjeva kuhinja — lepo skupno. Potem pa se je pričelo! Vse izvirno, iz življenja! Joža nam je pripovedoval, kako ga je pastirja še lisica s svojim repom rešila iz soda vinskega, kamer so ga bili utaknili Ižanci (na resničnost te dogodbe pa ne prisegam! Op. pis.) —, Janez nam je slikal, kako je njega dni tolminski koš oprti v nosil —, Danilo nas je z daljšim berilom prepričal, da je res treba v žalostnej tej dolini piti, dobrega vina piti (to se je tist večer vestno izvrševalo!) —, brata Janez in Franjo sta pa vmes delala napitnice — po zasluženji! Od srca smo se smijali! Kadar pa je bilo količkaj duška, zapela se je pesen domača! Zdaj smo moški, zdaj tudi domača dekleta, časi pa tudi vsa pisana dvorana. Da, ta dekleta, domače naše pevke t Kako nas je to njihovo petje ljubo veselilo! In k'iko od srca smo hvaležni marljivemu g. učitelju Podkrajšku, da nam toli požrtvovalno vodi in goji domače petje v narodu, kakor žal! nihče še pred njim! Naprej ! Za Boga, varujmo, kar je še našega in blažimo je! Petje, to je tudi narodna trdnjava. Bodi bolj in bolj veličastna in nerazrušljiva trdnjava ta slovenska! so se veliki neredi, in krenil sem jo z nova nazaj proti domovju in po kratkem prestanku zopet v Milan, ki je moj glavni stan. Kakor vidiš tedaj, nabralo se je v kratkem času od jednih Binkošti do druzih v mojih dnevuicih obilo in seči hočem pozneje jeden-krat na zanimivejše točke ter Ti jih priobčiti, ako te bodo zanimale. Za danes stopi malo z menoj, da si ogledava krasno Firenco in še krasnejšo njeno okolico, kjer prebivam uže drugi mesec. Se V(5, da čas nij ravno ugoden in da potujem po svojem veselji, ne izbiral bi si najbolj vročih poletnih mesecev za potovanje po sred-njej Italiji, kjer solnce neusmiljeno žge in pripeka. No, treba mi je iti, kadar me zove dolžnost in kamor me zove, in tako sem se moral napotiti iz Milana v Firenco v najvecjej vročini in ravno ob pasjih dnevih popevati v „Po-liteama Vittorio EmanueleV Novošegna gledališča, takozvana „poli-teama", zgrajena so uze vefijidel z namenom, da služijo tudi poletnim predstavam in imajo z ozirom na to izvrstno ventilacijo, tako da tudi v vročili poletnih mesecih nij neprijetuo zvečer podati se noter, ker se predstave začenjajo še le pozno — ob polu devetej uri — iu trajajo tudi čez polunoč; posebno če se morajo ponavljati posamezna točke, kar je pri Italijanih kaj priljubljena navada. Saj se še spominaš one „Norme", kojo sva v dijaških svojih letih poslušala v Trstu, a trudna odšla iz gledališča o polunoči, ne da bi bila uže zvršena predstava. Imeli smo tukaj par dnij prnv afrikansko vročino in pihal je zares saharski žgoči veter, da tudi po noči nij bilo oddihljaja in smo zevali ko žejne vrane. A vkljubu temu bilo je še prilično dosti ljudij v gledališči, akoravno smo pevali uže desetikrat jeduo in isto opero. Spominal sem se, kako preklicano prazno je bilo včasi ob delavnikih iu to v zimskem hladnem času v našem domačem Talijinim hramu, akoravno so se igrale čisto nove igre. Saj zato pa je tudi poginila uboga slovenska muza na sušici in Bog zna, kdaj zopet oživi ? To se mora priznati, da toliko naravnega čuta za umeteljnost nahaja se težko kje drugod, nego v Italiji, posebno pa za muziko. Italijanu je gledališče tako rekoč potrebno, pri nas — smatra se za nekakov luksus*). Pa dosti za danes. V prihodnjem listu popeljem te po Firenci. Do tačas bodi mi zdrav Ti in vsi dragi mi prijatelji. Ves Tvoj stari prijatelj Josi p Nolli. *) Mnozemu „narodnjaku" (!) bila je ljubša klobasa in liter cvička, nego najboljša slovenska predstava. Da se bodemo ta večer pri loteriji s ta-cim trzajočim veseljem mudili in kratkočasili, kdo bi si bil to preje mislil? Pa tudi za narod se je marsikatera še posebe rekla. Nad vse prijetno nas je izne-nadil govor g. G. Jelovška z Vrhnike. Kako je uže dejal? Da, res — tisti nemšku-tarčki na slovenskej Vrhniki (pravi duševni in politični evnuhi! Op. pis.) so kakor tisti črno-svetlo kebri, ki se t razpokline skrivajo, boječ se — luči i Potem pa je g. govornik prešel na drugo primero in je znal lepo po vedati, da tista pest smešnih nemškutarčkov na Vrhniki dela samo — pajčevino!! Če je pa tako, prosim vas, domoljubna gospoda Vrhniška, da vzamete metle v roke, pa jih ob-rište jedenkrat, dvakrat tiste slovenskej na šej domovini nečastne pajčevine! In kmalu bode jasno po vseh kotih, kakor se sicer le-pej Vrhniki spodobi! Tako nam je lepi večer donašal zapored prijaznih točk drugo za drugo, čisto smo v domačej tej zabavi pozabili na uro in prav lehko pogrešali nekaj tukajšnjih povabljencev, katerim se grozno „nobel" zdi, da se — »kujnjo !" Nu da, plesali smo tudi! Na svidenje! Iz Trsta 8. sept. [Izv. dop.] (Prista-vek k zadnjemu dopisu. — Zmes.) K zadnjič omenjenim premembam mej upravnimi c. kr. uradniki na Primorskej bi imel še dostaviti, da je gospod Šemerl, okrajni glavar na Tolminskem, imenovan za namestniškega svetovalca. Najbrže so ga hoteli odškodovati z naslovom (kajti g. Š. ostane pri glavarstvu v Tolminu), ker je od njega dosta mlajši okrajni glavar grof Giovanelli imenovan za pravega Bvetovalca in poročevalca pri tukajšnjem na-mestništvu. Tudi današnji dopis ne sme biti brez opombe o razstavi. Kamerkoli se dotični odbori obrnejo, povsodi nahajajo polno zaprek in težav. Slavni Montecuculi je rekel, da za vojsko je treba treh reči: 1) „denarja, 2) denarja, in 3) denarja". Tako bi tudi mi klicali z do-tičnimi odborniki, ki baje večinoma čutijo, da je za namerovano razstavo treba veliko de narja, prav veliko. Zdaj imajo baje okolo 95000 goldinarjev; vsota se po takem ne bode namnožila, če jej na vse bobnanje komaj okolo 800 goldinarjev pribobnajo. Jaz bi dotičnim odborom in odsekom uže danes svetoval, naj se raj še razidejo, kajti vsakako drage razstave ne bodo napravili, če bodo celo uboge delalce in slabo plačane uradničke v Llovdovem arze-nalu pritiskali, da bi za razstavo po dvojačah in kebrih Bkladali. Tako so iz njih iztiščali res 78 trdo prisluženih goldinarjev! A danes dosta o tem, da me ne bodo moji nasprotniki (ki dopisnika ^Slovenskega Naroda" vohajo zdaj gori v hladnih gorenjskih gorah, zdaj mej nami tukajšnjimi narodnjaki, ki nečejo trobiti v njih počeni rog) na mah obkrivili, da razdiram razstavo ter tako kratim delalcem bodoči zaslužek! Današnji „Triester Tagblatt" pripoveduje, da si je naš g. namestnik kupil pri Bartlhofu tik Ausseeja priljubljeno mu in zarad prelepega razgleda posebno prijetno in slovečo posestvo Rasmajrovo. Bog daj, da bi ne hodil bogati g. baron Depretis vsako leto tje le preletavat, ampak da bi se rajši stalno tja preselil. Primorski Slovani za njim gotovo ne bodo točili solza, Če se prav zdaj nekateri kratkovidni narodnjaki in nekoji narodni šarlatani sladkajo zvitemu politiku. A po pre-modrem nauku predzadnje „Edinosti" ne smem napadati repa. Res Salomonova modrost! „Triester Tagblatt" prijavlja tudi zanim- ljiv uvodni članek o Slovanih, rekoč da zdaj nastopajo slov.mski narodi v prvo vrsto mej narodi, da nič ne pomaga ves krik njih nasprotnikov, kajti narodni zakon jih tira na površje političnega življenja. A več drugi pot! Izpod Ploskve 8. septembra. [Izv. dopis.] (Rusk listoPreširnu.) V Moskvi izhaja po tnkrat na teden list pod zaglavjem „Moskauer Deutsche Zeitung", kojega urednika se kličeta Kicherer in Hannemann. Z visoko politiko se ta listič ne peča, pač pa prinaša razne novice, važne v kacem oziru za njegove ali pa Čisto nemške čitatelje v Moskvi, ali pa za one činovnike raznih rodov v Moskvi in okolici njenej, koji še svoje nekdanje nemške zveze nijso pozabili, kar tudi pri nas glede" Nemcev traje dolgo. Včasih tudi priobči kak podlistek bolj ali mcnj zanimivega sodržaja. K poslednjega roda zabavnim literarnim plodom spadajo podlistki št. 71, 72 in 73 o začetku meseca julija pod naslovom: „P o e t i s c h e Klunge vom Fusse des Triglav", v kojih se govori oPreširnu in njegov ej poeziji. Dasiravno je ta kratka karakteristika Preširna in njegove muze osnovana na ocenki gg. Stritarja in pokojnega Jurčiča, ven-der je ona napisana v svojem rodu originalno, zanimljivo in darovito, čemer se ve da radi poverite, ako vam povem, da prihaja izpod peresa nekdaj tako spretno iz Zagreba v vaš cenjeni list dopisovavšega gosp. Ivana Naglica. Končno prosim oproščenja, da vam tak pozno soobščujem o tem; Nemcev nikoli nijsem ljubil, ne ljubim jih niti zdaj ne in se torej brigam zanje, kar najmenj morem. Dotične številke omenjenega lista prišle so mi v roke čisto slučajno po prijateljskej ualužljivosti. —f— Telegram „Slovenskemu Narodu". V Vipavi, 14. septembra. Občine vipavske doline so danes c. kr. deželnega predsednika gospoda Andreja "VVinklerja imenovale častnim občanom. Domače stvari. — (Gospod dr. Janez Bleiweis vitez Trstt.niški) se je z ozirom na svoja leta odpovedal namestovanju kranjskega deželnega glavarja. — (Avstrijski notarji) se bodo v 28. dan t. m. sešli v Pragi, da ustanove „društvo avstrijskih notarjev", katerega sedež bode na Dunaji. Vsled tega so včeraj tudi kranjski notarji zborovali v Ljubljani, da določijo način, po katerem bi se kranjski notarji udeležili osnovalnega notarskega shoda v Pragi. Skleneno je bilo, da pojdeta g. dr. Schmi-d i n g e r, notar v Kameniku in g. dr. V o k , notar v Vipavi, zastopat kolegij kranjskih notarjev. Najbrže se pa gospodoma pridruži še g. Janko K r s n i k z Brda. — (Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico.) V nedeljo 18. t. m. bode posvetovanje o ustanovi te posojilnice. Povabljeni so k temu shodu, ki bode ob 9. uri do-poludne pri županu g. Janezu Knezu v Šiški, mnogi župani in veljavni možje. — (V tukajšnji nunski samostan) so bile predvčeranjim slovesno sprejete Alenka Špelar z Iga, Neža Grošelj iz Doba in Josefa Hudovernik iz Radovljice. Milostivi gospod knezoškof je za sprejemanja imel govor v slovenskem in nemškem jeziku. Obitelji vseh treh novih nun so bile jako številno zastopane in nunska cerkev tudi druzega ljudstva natlačeno polna. — (V ljudskej kuhinji) dobivajo dijaki za 3 gld. na mesec ali za 10 kr. na dan opoludne kosilo, namreč juho, goveje meso in prilruho. Večerja velja 4 ali 6 krajcarjev. To je lepa podpora za ubožne dijake, katerim vrhu tega nij treba v dotiko priti z drugimi obiskovalci ljudske kuhije, ker so za dijake opredeljeni posebni prostori. — (Kranjski čebelarji) so se v ponedeljek o češplevem sejmu po starem običaj* zbrali pred frančiškansko cerkvijo, da določijo ceno medu. Prišlo jih je nad Bto, največ z Gorenjskega. S pridelkom nijso bili povsem zadovoljni, akopram je bil nekoliko boljši ali vsaj jednak lanskemu. Najugodnejši čas paše, kadar ajda cvete, je motil mrzel veter, „Gorenjec", tako da so čebelarji šteli le tri do štiri dobre dni. Cena se je določila na 18 gld. za stari cent in nekateri je dopo-ludne mnogo nakupil po tej ceni. Popoludne pa je cena padla uže na 17 gld., ker se je ponujalo obilo blaga. — (Češ pije v veliki sejem) je bil prilično dobro obiskovan. Goveje živine prignalo se je nad 400 glav, tudi nekaj lepo re-jene. Cene so bile jako visoke; tukajšnji mesarji, pa tudi kupci iz Trsta, Gorice in Reke, so precej nakupili. Konj se je prignalo na sejem kakih 300, mej njimi jako mnogo kobil z žrebctom, katere so se prav dobro plačevale. Koroški barantači zlasti so kupdi dosti konj. V obče pa nij prišlo na ta sejem toliko kmet-skega ljudstva, kot druga leta, čemer je bilo nekoliko krivo deževno vreme zadnjih dnij. Kupčija sploh torej nij bila nič kaj živa. — (Vojni t ko vaje na G o r e n j s k e m) so končane. Predvčeranjim so se v Ljubljano vrnili oddelki, katerim je ostati tukaj, namreč topničarji, domači reservni pešpolk št. 17 in jeden bataljon 26. pešpolka veliki knez Mibujl s polkoviiii štabom in glaabo. — (F otografi jski sleparji) se na Kranjskem uže nekaj časa klatijo po deželi in jako potrebno je, da občinstvo opozorimo na te baze rokovnjače. Ti ljudje ne znajo nič fo-tografovati, nego samo pro forma, na videz, nekaj delajo, kakor bi bili fotografi, dado plačati si nekoliko podob in pravijo, da jih bedo izdelali v Ljubljani in potem po pošti poslali. Nazivljejo se v obče ljubljanskimi „fotografi" ia zlorabijo znanih fotografov imena, kakor g. Pogorelca in dr. A osleparjeni zaman čakajo na podobe, katere so uže plačali, in naposled pridejo v Ljubljano k fotografu, katerega ime jim je bilo povedano, pa zvedo, da so bili opeharjeni Torej je jako previdno, da človek plsea še le, kadar dobi, kar je naročil. — (Volitev v tržaške j okolici.) V nedeljo je bil na Opčini za V. volilni okraj v mestni, oziroma deželni zastop tržaški zopet izvoljen — g. dr. Bisiak. Njegov protikandidat, je bil g. Malalan, narodnjak. Na Primorskem, kakor je videti, še nij konec zmešnjav! — (Iz Gorice; se nam piše: Porota je mladega moža, ki je bil tožen, da je skušal slovenskega kmeta okrasti in tudi goljufal z nekimi šivalnimi stroji — osvobodila. Zahvaliti se ima zatoženec za svobodo svojemu zagovorniku, advokatu Frapportiju. G. dr. Frap-porti, goriški odvetnik, je sin slivnoznanemu italijanskemu učenjaku in pisatelju prof. Frapportiju. Zagovarjal je svojega klijenta v pre-krasnej italijanščini ter iz psihologičnega stališča fulminantno pobijal državnega pravdnika g. Doljaka (brata našej pisateljici Pavlini Paj-kovej). Mladi advokat dr. Frapporti sluje kot prvi odvetnik v Gorici in je zmožen tudi na-Sega jezika. Škoda, da „Soča" molči o teh porotnih obravnavah, da-si bi z obširnejšimi poročili silno ustregla naročnikom svojim. — (Iz toplic.) V Slatini se je Ste vilo letošnjih obiskovalcev do 7. t. m. povzdignilo še na 2032; v Krapini jih je bilo do 15. m. m. 1364, v toplicah pri Laškem trgu do konca avgusta 376. — (Naš dopisnik „s pota",) g. dr. „Ahusverus" seje te dni, kakor smo zve-peli iz prijateljskega pisma, na povratu s svojega potovanja mudil v Zagrebu, od koder je bil namenjen v Budimpešto. — (Pro do m o.) Iz včerajšnjega „Slovenca" smo zvedeli, da se je „Laib. Wochen-blatt" baje nekaj z nami bavil v svojej poslednje) številki. Mi „L. W." nikoli ne vzamemo v roke niti ta pot ne pojdemo iskat ga, nego samo „Slovencu" povemo, da nam je toute mGme chose, kaj „L. W." o nas piše, ali nas hvali ali pa graja. Razne vesti. * (Nabor za češko narodno gle dališče. ) Iskre, katere so preti mesecem dnij bruhale iz gorečega narodnega gledališča, dragoti.te češkega naroda, zanetile so na vseli krajih v čeških srcih plamen nečuvenega navdušenja in brezprimernega rodoljub ju. Komaj mesec dnij je po požaru in za gradnjo novega narodnega češkega gledališča je darovanih: od cesarske rodovine 25.000; v administraciji „Po-kroka" 89.938; v administraciji „Narodnih listov" 171.689; v administraciji „Politike" 86.319 : v administraciji „Čeških novin" 3.912; pri mestnej blagajni v Pragi 61.000; pri gledali-škej blagajni Hfi.OOO; od Praške občine 50.000; od m«jstne hranilnice v Pragi 50.000; obljubljenih in še neplačanih 60.000; zavarovalna odškodnina znaša 275.000; zi?. ostalo železo in kovino se bode skupilo 10.000; torej je uže na razpolaganje skup «j 9 17.80H gld. znesek, na kateri je in more biti ponosen ne samo vsak Čeh, ampak vs.^k Slovan! Nekateri v Ljubljani bivajoči Čehi so v isto svrho dozduj nabrali okolo 130 gld. * (Hrib se je zrušil) zaunjo nedeljo o 1/a 6 uri zvečer nad vasjo Elm v Švicarskem kantonu Olarus ter baje 200 ljudij in 30 hiš zasul. Vsa dolina je poplavljena. * (Prebivalstvo vlndiji.) Vicekralje-vina Indija šteje 252,541.210 duš, torej od leta 1871 več 12,708.565 duš. LiiHtnU'U uredništvu. Gospoda — f— izpod MoHkve: No vemo, kje jo zdaj g. N—č, pa bodemo skušali zvedeti. Z dopisi nam boste vrlo ustrezali — lepo prosimo! Gospodu S. K. v K—: Vašej Želji bodemo ustregli, a odgovornost prepuščamo imenovanim možem. Gospodu A. Ž. v Pr—: Poslednjega dopisa ne moremo sprejeti, ker se nam T. občinskega zastopa sklep ne dozdeva niti krivičen niti neumen. To Vam z ozirom na željo, ki ste jo izrekli jedenkrat, naznanjamo izjemoma in pristavljamo, da v obče ne moremo opravičevati se vsak pot, ali bodemo sprejeli kak dopis ali ne. pa zakaj ga ne sprejmemo. Tri dnevnikih to nikjer nij navada niti biti ne more — kam bi prišel prednik! Gospodu A. Ž£. v ? : A kopnim se popolnem skladamo z Vašim člankom: „Prosimo, posluh!", vender ne moremo priobčiti ga, ker „S1. N." po naših mislih — kot stranka v pravdi — nc more sprožiti te stvari, zlasti anonimno ne. Gospodu J. N. v Orevalcore : Srčen pozdrav. V ponedeljek zjutraj so trije ljubljanski znanci za nekaj tednov odrinili v Italiju ; morda M kdaj snidete! Več pismeno, če bode mogoče. Naročnina plačana do dnč 30. septembra t. I. Dunajska boiza 14 septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 75 gld. 95 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 76 „ 80 „ Zlatu renta........i>3 „ 50 „ 1860 drž. posojilo.....130 „ 25 „ Akcije narodne banke.....829 „ „ Kreditno akcije....... 346 „ 90 „ London ..........117 „80 Srebro...........— „ — „ Napol...........9 „ 35 V, „ C. kr. cekini........6 „ 56 „ Državu a uia*ke.......f>7 _ 130 „ Naznanilo za dame. Radi bigotnosti čestitih $*ospij sem v Pragi ustanovil zalogo popolnem volnenih črnih oaohe-mirov Iz svoje grelnike tovarne in jih razpošiljam kakor do zdaj", kolikor metrov se želi; vzorce pošljem na zahte vanje gratis i a franco. (523) Naslov: N. Steinhard v Pragi. Emilija Zetinovich začne i»ouče\nti uu gluMoviru po Ituivajevej slav io j uenej metodi n I. oktohroui. Oglasila se sprejemajo vsak dan od 11. —12. ure dopoludne. (512-3) E. Zetinovich., Kongresni trg št. 8, 111. nadstropje. Šolske knjige za vsa tukajšnja učiteljišča, kakor tudi za kranjski gimnazij, najnovejše izdaje in antikvarne, trpežno vezane po najnižjih cenah imam v zalogi in ob jednem zalogo ftolskib polroMein priporočam T- O-ion.tIn.1, (510—5) Mestni trg št. 17. N. B. Kupci vseh knjig za jeden razred dobijo „knjižico za učence v Ljubljani" zastonj. Fin med v satovji dobiva se pri (526_j) Oroslavu Dolenci v Ljubljani. Dva dijaka se sprejmeta v popolno oskrb v hiši St. 1 v gle* dallšk« j atolbi, prvo nadstopje (521—2) aooo fiCldL lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupdevalol. Brošurica fabrikacij velja 8 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Schlosser, Trat. (419—43) Šolske knjige, kakor tudi vso druge dolalte potrebščine priporoča podpisani p. n. roditeljem in učiteljem. Ifl. Grerber, (519—3) Kongresni trg št. 4. \ v lihi požar v Eioiicloiiu, ki je vse fabriške prostore, stroje itd. prve angleške fabriške družbe za izdelovanje stvarij od britanija-srebra popolnem uničil, uzrok jo, da se družba razide, ker bi obnovljenje velikanske naprave preveč stalo. Zarad hitrejše likvidacije so bodo od denes naprej blago iz jedine izvanjske zaloge na Dunaji za polovico cene razpošiljalo. Samo za 14 mark, to jo komaj za polovico vrednosti, dobi se naslednji izvrstni obodni service od britanija-srebra, ki je preje veljal 80 mark, ter me jamči, «ln ostane l»el. ti obednih nožev z izvrstnimi jeklenimi klinami, 6 vilic od pravega brit.-srebra, 6 mas. žlic od brit.-srebra, 12 finih žlicic od brit.-srebra, 1 težak zajemalec za juho od brit.-srebra, 1 mas. zajemalec za mleko od brit.-srebra, 6 finih cizeliranih tabletov, ti izvrstnih kristdnih podstavkov za nožo, 6 lepih mas. kozarčkov za jajca, l izvrsten poprnjak ali sladkornik, 1 fin precejovalnik za 6aj, 2 krasna salonska namizna svečnika. 54 kom. Vsi tu navedeni JV4 kom. krasni predmetje stoje samo 14 mark. Posestvo na prodaj! Na "Dolenjskem, četrt ure od Kostanjevice je lepo poNCMtvo (hiša, druga poslopja, njive, travniki, vinogradi in h usta, skupaj blizu 3» oral) po najnižjej ceni na prodaj. — Natančnejše pogoje pove gospod Vranjo t«re«orift v Krškem na D o-1 on j s k e m. (513—3) Naročbe po poštnih nakaznicah ali z vposlanjera vsoto izvršuje, dokler je kaj blaga Britania-Silber-Depot CL Lanser, ^7š7"IerL, II., Obere !>■ nuusl rfMM 77. Daje hI. un izredno po ceni ter Izvrstno, o tem se vsakdo more prepričati brez stroškov, ker se brez ovir v 10 dneh service nazaj vzame, če se ne dopade, In povzeta svota se takoj nazaj pošlje. IIHvarilo!! Za to ceno se več kot 54 komadov reelnega blapa ne moro dati, zato svetujemo, naj so tako sleparske anonce prezirajo, ki se v novejšem času prikazujejo. (334—14» Tulci. 12. septembra: Pri slonu: Gornik iz Šent Martina. — Perue iz Vipave. — Serra, Pauzera iz Trsta. — (Justin i/. .Metliko. — Kirebuer z Dunaja. Pri Alberico iz Pariza. — Suirekar, Ka-merer iz Trsta. — Jaklič iz Stevra. Si Kdor hoče (389-21) De zolie obraniti, i/.pal«' iiiMlomcHliti z uineteljiiiuii, dobi sovet in pomoć pri Ehrwerthii, zdravniku za zobe, gospodska -\aXioa, št. 1. Za jesensko saisono. Niijiiovejše dežne plašče za, otroke, deklice in gospe, jacquete, paletote in manteauxe v velikej izbirki po zelo nizkej ceni prodaje Hugo Fischer, (522—1 Za jesensko in zimsko saisono dobili sme ravnokar bogato izhirko lepe in trpežne robe za obleko in priporočujoč p. n. občinstvu najokusnejše, uajmodtiojšo in cene izdelke, prevzemamo tudi robo za narejanje obleke. Spoštovanjem J. Casermann & Comp., (626—1) gl«dalilka ulita, v Pariinorej bili V" X_ij\x"blja,n.i, Piešimov trgr- dobili smo ravnokar bogato zbirko cene, modne, solidne, to-in inozemske robe za obleko, katero najtopleje priporočamo p. d. občinstvu, obetajoč največjo postrežbo in najbolj modno fncono. (503-4) Predstojništvo „uniji krojačev" Izdatelj in urednik Makso Ar m i t. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarneu. 73