»-
KUB. let«.
četrt 'rta
t tip h    f < tri«^tupn« prrtt vrsta /j enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin   za trikrat ali irtkrat r*> K> vin  Pri većith »nserciiah ao dogovora. I pratnaatv* aaj &e potiliaio rMn^ninr. reklamaaie, inserau itd to jc a«in*a**>uativn<r stvari
Ka
naročila brc. ^ttjdor^ie vpoMafv«? narocntne se ac
ceio leto . pol leta . četrt Ota.
.Slovenski Ni
za Avstio-Ogrsko:
.....K 25 -
......13* -
...... 650
......230
velja po poStf:
celo leto
za Nemčijo:
K 2*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.....«.   .  K 30" —
Vprašanem glede iaseratov naj se pritoži za odgovor dopisnica ali znamka
at. S, (spodaj, dvorišče le.o), talafan ti. 89
UubUonsko občinska avtonomno.
V kranjskim «l«eželiirni z bom ar
je včeraj pokazalo, da veri na tr kor-pornrije niasa v«dj«- hraniti in * a ravnati olM-in<4io a*Uaumiurajo tla ji
e veliko ver lržrče na k) r»oMi baron* Srnwnran
.»ravieah ljubljanske mestne oU-ine. Tebata o kršenju Imbljanske « brin-• avtonomije >• pokazala,   tla «**>-
-»tr»H med klerikalno stranko in aaed k ra a jak o aVarlam *lao<» najiatimaei ša zveza in da ao klerikalci tej zvezi "a ljubav prešli preko kršenja Ijuh-anrvke občinske avtonomije na dnevni red.
Postopanje klerikalcev v vrrraj--nji seji deželnega zbora se da kratko naafiti z besedami: bila je ta rešilna akelja za barona Vh»aru in peri a l na alinea ministru Hartlu. ki ae bodrta za lo klerikalni stranki g«>to-v o hvaležna izkazala.
Ni dvorna, da j#» bila vsa ta -tvar rned vlado in med klerikalci vnaprej •bagnvsrjraa. kakor ae je to že konsta-• ralo   v   «lezel nem    z bom. Baron .Nehsrarz s»- je aetneda bal akeite. ki jo > pripravljala   narodno - napredna -Tanka in gotovo je cele noči ia cele dni posvetil raznii>l jemanju, kako bi tej akciji vsaj sat odlomil, da   bi ae njemu ne mogla zasaditi v srce. K« » bi se namn-č rešil, da   hi deželni /bor ae izrekel obMnlbe njegovega postopanja rledf nepotrditve   Ijnhljaa- ' <*kega župana in   razpusta ljubljanskega ots i nekega sveta. Poklical dr šu-*» r-i;»-a na pomoč :n zarodi ~ rc. kar smo v naprej vedeli; klerikalci so pohodili princip občinske aMo-naanije. da pomagajo   Seh*»ar/ i Hartlu iz zadrcfrc.
Navidezno, formalno, tako zaradi iepaefja s,, seveda veliko   govorili o finski avtonomiji in delali • raze. da vlada na mestnem -*ratu nemški   komisar, a vse to s*j i le le prazne besede, samo t*-sek v \ *e je bila v »»prej aognvorjeao, nreč. da bodo klerika k-i akceptirali *tališrr, da vlada ni dalint aana tonila zaradi nepotrditve ljubljanskega župana in da bo«lo pr*»k«» krše-ja občinske   avtonomije   pifataadli na dnevni red, to se pravi, da kada -t-nj»   ;ot«»nomije odobrili. Vse je šlo točno   po proarramii ^ "warz jV prin*-sel v d**žeini zbor ž'-
opisan an\ajasxor na interpelacij' jo je posaaa stav i I dr. Su>!» rsn- .n dr. Sna! i rini i tovor na Sihvariovo izjavo je bil naenda tnan ae v tiskarn t predu«» je bi! v dež. a bor u izreram.
Ce ia aociarler^kesra t«»vur i «tr. anananTnafa lzluaafiuio jedro. »e |»okaae, «ia <h> klerikalci zatajili najvažnejše navelo k«»n*t it uvi juna lizao*   - »In
ac aaoajli resiti barona S«hwar/.a ia ministra Hartla. KonMiiiicijimalizem nima nobenega pomena  <        \ ? ila vlada   ni   dolžna   ovojih dejanj opravičiti ia če -ae vladni akti prizna
•-eoar^ke katerim «*-»
jc irrua yk inatiti To pa je »tori I dr. ^ ivltiaič- ter *e postavil na stališčV. da «-c*ar lahko potrjen je odkbmi tudi če bi bi vlada potnlitt-v predlagala. T>r. Sti^ersič \< ^\»hIs natančno, ila - vlada «»dvtopiti \ Ti-tem ♦r**-l otkti. ko ji cesar odreče potrditev kakega a        i-tikal jp >tvar
namenoma dru rače. ker *c je ravno
otel ouiop. ; nada In ji korak. odi>-hrenj«  vladnega p<stopanja.
Kar ao klerikalci v \ <-eraJMtji <»eji dež. . rw»ra -Klonili, to vr bi"*tvtt ni
rtiareaja nič, kakor zaupni, a baronu S<hnarzu in minUtru Hartlu. Mudil■» se jim je preiti na dnevni re>!. da hi *>aron Srknarz ia Haertl Imela v žen« ta zaupnica prej, prtino j- pr--el ua razprav.* nujni predlog narodi no - naprednih poslancev. In re*. ko -e je začela razprava o tem predlogi. *»ta Srhvvarz in HartI ž»* imela i»vojo zaupnico!
Tako je včerajšnji .lan v dežel-: zlx.ru kr;.n>kem prine^l dokaz, da m> klerikah i /rtvsvali obč. avtonomijo vladt na I juha v in jasen dokaz tesne zveze aaeaj vlada in klert> kal« i. > i ;m^topan.ia kler:kah*ev \ dež. z.U»ni izgube dr > - i - . \ ;j zatrdila, da ae je zavzemal za pot rdi-tev ljubi ia nekega žnfiana v*ak'» vredn^t^T Ce >»i hil r«sno zavzemal za potrditev, hi bil mor; i t'j'*i % vee-r.ii*n'i ***ji drugače postopati. glio»«'-vati hi hil momi > ti*.ti»ni. ki **e bojevali za oh«ir*k,, ;i \ t<>nomi j<j». t*-ra pa «lr  Šti^tersič ni storil, tiarve«"*
i-' }■■   pr«di hraniteliem  »be. r.\ taataaaije in dal ^ladi z etdn^r^njem n j«*n«*ga postopa n jn /nii^i
fta bo v zel ta tK#j tal kot * , to je f»ač vsakdo v»*del naprej. K 'ikalna večina funkeijonira točno in parira na komar. : Hvaležni pa mm» m:<» hiti n«ro*ln«» - na pralni m poslancem za njih krepki in *»ijnjni nastop v dežel-n* m  /lM»rii.     K !» ■ i kal« i   i»n;i . 'i.
. \ : .i -        n        * • i.»   v • «! r»-    /inh
pajo. m«»ralieno pa je v hil k i zmagala iiandmi - napredna straaka.
DežtUi ztor ImrtL
t Seja   dne   ♦» oklohra oh 1M liofsil.) lleželai glavar že okrrval.
Ih-zelni tflavar |d. S u k I j e jh' preko noči okresani, (m l/4 na 11. je pri?*el v zlN»rnn-o ter jel na \>»o io«h-zvoniti predrteilm^kiiii   / > oncem.
l*o>ian« i -«» prestra*eno Inu li v /ior anno.      \1» «i pr\ imi je hil uezelnei:. glavarja nane-inik    baron    L i «■ h -h e r g.    Ko je zagle^lal Šuklj--v*t aaklir-al:    S-f r erfreut-   ter hitel k > k 11» - r ii m    ■ .-t itn*   Mahot ,;j
rlani   it  efM ses| \ ;i   , in n I »kr-.g Sukljeta ter mu >tiskali roke. Na to
♦ »tvoril >ej<i ter in»enoval za skruti na tor je pri volitvah v o<lseke dr. Novaka in dr. Zaje a.
\ olitev   v odseke.
M«->io «ir. Orožna, ki je mil* , I mandat, je l»il v upravni odsek z vsemi :!."> tnldaiuitii gias<»vi izvoljen pi«-alnu«•«■ I Van    V i š n i k a r.
Me^io p4»ia;.»;t P o g a « n i k a . ki je izstopil i/. finan«-nega odsfka. j<* hil izvfiljen > »7 ;rla<*ovi |,..>l;»iit c il a n «1 e 1 j.
Poročilo deželnega odbora o načrtu    zakona    n     varstvo planinskih cvetic je bilo ndknzano odseku. \ nlilna reforma za občinske za*!o|m\
Pri 4. t«Vki tinevnega rerla «> M»r« nuniht rdM-in>kega r»'«la in ohčin--k»*ga v«»liluega r <la >«• ili*. V e g a u predlagal. naj se takoj nam • v pr»'tre?«..
Poroeiht deželnega »nlhora •» izpre-memhi na« rta zakona glede om inske-ca r»-dii in oheitisktga vidilncga reda
—   trla-; :
\ i-«'ki ilazelni 04ll»or!
I »•   »-Ini o*ll»or j»*  v   -^jah dcžrd n* \m /'nth / «ln#* lt   m 1*J. oktobra, t'*K». <»/.'!'  Js. jan. HMM sklenjen na
:.k"na. - katerim v.  n< katera «' > lcWila   oiM*in^k»'ga volilnega reda za
• «liiio Kranjsko / dn»* 17. t>hn: i de/, za k       *J. razveljavijo
i/premene, prctilozil vladi v a\ r-i     i/p      .\ .-inja  n;ij\ \**yr sankeije.
K«-r -«> *»o ^ **U»d ra/pisi ekM"e|t»n-,.   iro^|H»da  ministra  /a n«vtranje .i
• »     /    «lne    *J9    m*ptemhra    t. 1., -t   raS7:S  <M   \K gle«le nekaterih «h>-h»« il /ak«uisk«-ga na« rta |x»ka/,ah p<« mi^leki. predlaga deželni «xl!x»r:
\ i«»»ki »leetlni zlior izvedi spo*laj navedene paragraf«- «.l»«"Mn>kejra volilnega reda »»dobrit i v ^ledečein l»e-■^e«lllii. m «o«*er:
S 7.
S« »posest n i k i   davku     i*od vrženega p«>se>tva imajo, ako no po smislu ^ 1 upravičeni voliti, vkup le en glas po razmeri  nanje odpadaj«»čega 4li«\k.i. ki .»♦- predpiiNan «»d posestva.
Ak<» sta ~«»po**«*-tnika v zakoniki dro/hi zi\e«-a ruož. in žena. izvršnj** volilno pravico mož. Drnanoe je >o-iM,s<'J'i:l-f rM enega izmed njih ali - >anje v»>lilne pravile pfad»]a>titi z večino glasov po številu, ali, pri različnosti «lcležev :»•; njih ra   . ju.
1 h.
V imenik prvega volilnega razreda se sprejme prva tretjina volilnih upravičencev, ki so vpisani v znamku. i> katerem govori v) 15.
i 15 e.
V imenik drugega volilnega rrz-reda se vpi>ejo:
1. Vsi ostali volilni upravičenci, ki v m-znamkn. o katerem govori s 1">. nejnasredno sledijo onim volilnim upravičencem, katere označuje ^ 15 h:
J. ^iedeee »>seU iin^kcga >p»ia. <*e iinaj«» vsaj žc eno leu» svoje redno bivališče v občini, če jim ne manjka
onih splošnih lastnosti, katere zahteva od volilnih upravičeneev $ 1. če jim ne hrani izvrševati volilne pravice niti ^ *_\ niti \> - a. niti jih ne izključuj«' od volilne pravice ^ •*>• in <'* niso vsle<l \isok«^sti davkov vpis£ui že v prvem volilnem razredu, in sicer:
ai duhovniki, ki s«i nameščeni v dušnem pastirstvu. ali ki so stalni« ali začasno v pokojen i;
h) dvorni, državni, deželni uradniki ni uradniki javnih zakladov in c. kr. državne železnice;
e» \ pokojem »ustniki (avdilorji, vojaški zdravniki, vojaški raču-nov««dje» in vojaški duhovniki v tn»koju iu v razmerju izven službe, kakor tudi aktivno službujoči, \|h>kojeni in v razmerju izven služlie stoječi vojaški ura«! niki;
d i doktorji in magistri, ki so dosegli svojo akadenueno Mopttjo na kakšnem luzemskeni vseučilišču, t>ooblaščetii civilni tehniki in rudniški inženirji ter oni tehniki, kateri m> prestali na kakšni
LISTEK.
Mina.
Roman; opisal A. P. Katic (Dalja.)
Z« n-ke so Mino odkritoaren*. pora lova le in crelo   rdečelaska   ar je o* no jezila. Nežika > v svoii srt-nežijivosti  rekla Mini tolažilno besedo, pripovedujoča ji o sirovosti h Pil tem ji je prišla na rtii^-l njena nekdanja Ijnbmen, ki u je zelo zmučila. Stolae ao ji prišle či Mina ni vedela, kaj naj to po-rja in razlagala *i r t« t*ko» ^ Si zika *olzi sočutja tk» nje; zato » fioslej imenovala   »»Dobro, ne-i džno dHlšico«. Že dolgo niso obče v a i vse sliri ženske med seboj tako Ijn-.... in prisrčno, kakor se je t.> .godilo ob ti Minini nesvre<-i
-Kdo bi pričakoval to V je rekla nek večer Paćaaova, kadeča eigavre-• in *edcča na stolu. >*Mo*ki nas aan-ijoU je rekla dalje, a pri trna ar je je nehote polauttil »smeh: zakaj »poin-je na Karina. ki ji ocividno •.ikdar ne uide in bi njearov  beg ne aiogla smatrati resn itn-
»Neanačajneii ao moški.   To jk i ji nova poglavitna laatnoat.« > kri-«>ee trdila rd>čelaaa Katihka in nda rila z roko ob rob miz«.
Polizaacc je bil!« je menila Ne-■ / odločnim gladom.«   Mtna -e je i.a to aaanaslila. V^e dni   >■ ne h* pr* Ia in v &ak kip ae je borila - Bai-* t. ko hi .Tariko ta tremt«k 'm« pri duri. planila hi pr» «hnj. p«»i.m ia mu re»ki. In zopet se je ranvatsila.
S^ark :  I.* nn je plo^knila z roko in pritrdila:
I h*, poliaanre! Bes — paanVanaa
in binav«se!« Rdečelaska > neicuira-.  ,  poA eda Ia   »•  n« kater, h   ljubi ni« ih -t raii«ii*r'tno zipustili. F»len > bil vojak in ko ae je   poslovil od u j*, ji i? r»siKi pnpr»ročil, da naj bo njen pri h« »fin ji ljubimec vsled sp«imi na nanj tudi konjenik. Ona ga je zrn to nesramnost udarila ni» obrazu, na kar jo je grd- pretepel. »7m slovo!« Kakor da  smo ženske živina' .   i.r (»f.nniiln   resno    Pnčanova Ta rf^n,,^t p« je hila le navidezna, zakaj kmalu  ae jc   brezobzirno /a<mejala. rekoč:
»Katirika. tebi «»e je godilo sla
>»No, oa ' Ali lopovi #*> vendar vsi in enaki so ai v vsem!«
Mina ni več tliaala teh i*»»gov©-r«»v   N»ena globoko užaljena duša je . -itila in izpotnala ponižanje: cel ve-ier zadrževane solze ao pridrle sili ina na dan.
-Ne jokaj vendar! Daj. da te potolaži m!« ji jr pngovarjnla Pncmno-va. Bilo ji je leto mučno, če je ka^o
ihtel \ pri« o rije Toda Mina m» iu mogla |h»tolažiti. Vse. kar ^* j» zida-1«  do|g#, ča»«» v  I»»|n|.. m zadoščen je,
!•   i.«jt!»» / enatn simnn t»i«/.nh/n t 11 ■ i  nrlareem. Ta  udarce jo j** va de I f?ara \ n« e*t   \   /inue»*ni    «»braz. Nam «:hnp j** hi! tolik,   «la    !•■ pH»p»»lnoma ■magala in z«leh» *»«• j«\ ihtela   h,> ta I o «h»lgo. da oslepi.
Sf»rav?li -i jo v p«»-.teljo v«-i trudno, zmimeno in slabf> do smrti. Vjen#» ^»Iz«- oa «ao kmalu premočil » hlazim». njeno <rer >e oinagovalo. hle i'ečiea je pokrila njen «>hraz. V zil»el-ki je kričal otrok pozno v noč in je nap.»*d«d truden zaapal.
Ko «»♦• je t »o no« i Mina /a hip pre-budila. je • i»a/tla da se ^klanja preko n,e z orali opremljen obraz znanega zdravnika.
XVIII
Ljudje žive h časom, in ker ie «*-as nagel in nezanesljiv, žive 1 udi Ijtidje zelo hitro; neradi umirafo in -o nezanesljivi. Neveneli «h»g«>dki. ki jih užaloste. «m> navadno kmalu pozabljeni in kakor hitro se ponuli pr-prilika se veseliti, ipozablj*jo na vso preteklost in so zopet otroaJk%> veseli. Odrasli ljudje ao podobni malin* i truričem. Tudi otrok še ve* solza n in objokan, ae nenadoma iskreno razveseli, ko ae spomni igrač, ki jih je pred kratkim dobil v dar. Ljudje pa se tudi v najhnjai žalosti t\pottinjajo prikrito veselili dali.   1« nnktiJBa ia
tako močan udare«- ne /atlržuje v Iju-deh dolgo lire|»enenja p« \eseiju m žtvl>»njn. Nagnenje k veselju in živ ljenju je nit, ki vzdržuje tudi nesrečne ljudi na površju in jim daj'1 upanj«*, da se njihov položaj izpranimi.
Mina je hila zelo nesrečna in v tej mereči je obii|iovala Toda naj ic lil obup št» tako teman, nekje dah*t* j« vernlar blestela ponižna luči« a upanja. Ko i«* ozdravela >n >e je uj«1-no ztlravje izholjtšido. >e je ve«lno manj spominjala pr«*teklosti. Njena li«*a so zadobila živejšo barvo, hujnej-še je postalo njeno telo. ramena >o V-ila širša: postala je zdatno nntčnej-ša. tako. da je bila eeh» malo okretna. \ se to pa jo .ie napravilo še lenšo in dražestno. Svojega sinav katerega j«i» zač-etkoma strastno ljubila, je oddala na deželo k sorodnikom. Tovarno je zapustila, odkar jo je neka preskrbo-valka seznanila z bogatim stavbni kom Carluttijem, ki jo je vzel k sebi. Ta Carlutti je večinoma prebival v Trstu in je živel sedaj ločen od svoje žene. Ko je videl prvič Mino. je bil očaran od lepote in vse! jo je za svojo >> gos pod in jo«. lme| je tudi v T^jnb-I javi i svoje bitie. kjer je bil »-asih zaposlen pri svojih podjetjih.
Sit a no vala je v eni nsjobljude-r.ejmh ti lic mest s. Njeno stanovanje je obstajalo ii velike, svetle kuhinje ia dveh aob. od kaiarih je rno prii dila trn ■areiiaaato aobo in
tuzemski visoki šoli >troge iz-k usnje;
ef stalno nameš«-eiii v«Kiitelji. naručitelji in učitelji na ljudskih in meščanskih šolah in na višjih učil išči h nameščeni ravnatelji, profesorji in učitelji; \ >♦ te o-->-i»«* nali, čc ^«» stalno ali začasno v)K»kojene;
-J. stalno nameščene, stalno ali začasno vpokojene učiteljice ua ljudskih in meščanski Ii šolah pod i»ogojit navedenimi v točki *_\ prvi odstavek, tpga paragraTa:
4. one «>sel»e moškeg-a iu ž«-n-ke-ga spola, ki imajo vsaj že dve leti svoje redno bivališče v občini in ka-teTim ae je v tem času vsaj z«* eno leto *em predpisi a v «>hčiui na ne|M»-sr<?dnih davkih, kateri ne spadaj«* me«l ilavke, omenjene v § 15. najmanj skupna vsota 20 K. ako imajo one splošne lastnosti, katere zahteva od volilnih upravičeneev 1 in jim ne hrani izvrševati volilne pravice niti f S, niti § 2 a. niti jih ne izključuje od volilna pravice
^ 15. d.
\ imenik tretjega v«dilnega ras-ie<la se sprejmejo:
I.   \ <i  tivti   voiilni iiftravieem ki ><» vpisani v volilnih iaarntkiii prvega iu drugega razreda:
*J. tiste <»selM* m«»škega in anaske-ga spola, ki imaj«» vsaj ž* d\«- leti svoje redno bivališče v .dnini in katerim se je v leni času predpisani vsaj že eno leto sem v občani na neposrednih državnih davkih, ki n« >padajo med ilavk*'. omenjene v ^ 1">, manj kakor 2U K. ako imajo one splošne lastnosti, katere zahteva od volilnih upravičencev * 1 in jim ne hrani izvrševati volilu«* pravice niti ^ 2. niti \> 2 a. niti jih ne izključuje <»d volilne pravice v>
.*>. ti>te oselie iiM»škega >pola. ki imajo vsaj že tri leta svoje realno hi vališrV v olsdni in jim ne manjka splošnih lastnosti, katere zahteva <«<1 volilnih upravieVm-ev ^ 1 iu jim ne hrani Izvrševati volilu«- pravice niti ^ 2. niti ^ 2a. uiti jih m- izključuje od volilne pravice ^ X v kolikor teh o>< » ni že po toi'kab 1. iu 2. t»iga paragrafa sprejeti v imenik tretjega volilnega razreda.
Odsotnost iz občine v>led vojaškega službovanja ravnotako ne velja za pretrganje bivališča 15 c iti v> 15 «h, ki je !h>trebno v diisego volilne pravice, kakor se tudi ne šteje
Pri sebi j«» imela strežnico, grdo stark«i lokavih oči. katero ji jc pri-imročila Fhičnnova. Pnčanova se .ie oinožila s Kariiiom. ki je. ko je prej |m*leiloval |mi nekem strieu nekaj gotovim', postal dobro plačan uradnik nekega denarnega zavoda. Ostali ste š«* vedno dobri prijateljici z \lim». Obema se je sedaj godilo prav dobro".
Neko jutro s«' je Mina pavkam prebudila iz glolvokega spanja in m mela oči. Okna so hila zagrnjena i rt prijeten mrak je vladal vsepovsod. Prsi so se ji visok«» dvigate, lasje so ji padali v <iolgth pramenih po mehki, svileni blazini. Pogled ji je ob-Mal pri zagrnjenem oknu. Na obeh straneh okna je silila v sobo sojnčna. svetloba. Ali solrn-e sili k meni? .ie pomislila, skočila brzo iz postelje i u pot«*gntla zastor kvišku.
Močni stdnčni žarki so ji bušili v obraz, svetloba se je bliskoma razlila po pohištvu bil je zunaj krasen dan.
»Solnee. krasno soluee!« je vzklikala vzradoščena. »O, lepo, ljubezni-vo solnčeee!«
V sami srajci je stala pri oknu in gledala na ulieo, ki je živa, polna barv ležala preti njo. Enakomeren ropot voz je šumel s ceste in iz sosednje ulice se jc slišalo etnglanje tramvaja.
Naenkrat je sagledala, da stoji trotoar ju visok.
clovrk; ko ja
__
to v#nje radi i njnšnaaja nt
v obrtni.
i 15 e.
V iatcaik votilcev podobe in ipa-raajraia. 13 um 14 obe. r.), ne »prejmejo volilni opravičenci dotične podobčine lz prveajn nli <frng>~ga. votaineara raa-reda. toda vank volilni nprnvičenoe le enkrat, in aiere v oni ao«kd»čini. kjer rnu je psvaaspiaan aaj i »IJi davok.
Vanka podnici na velja pri vaiis-m svojeajn aaaVarnikn in nnaari *mk a /a en volilni razred
Dr. Triller: aH ur protivimo temu posdloajn. ker asrpana »delovati, dn M prišlo v navado, da bi aa vse vnaa*rjše stvari samajritan rose-vale t »aoleJaoni zboru, laso lzjav-I jam v imenn svoje straauta* da kav ino glasovali proti predlogu
Dr. Efe r: V imenu svoj* stranke izjavUanz, da smo proti pred-logu in da nosno t sati frianovali proti.
Pri glasovanju je bil »prejet dr. Pegnnov predlog s klerikalnimi gla-- \ i.   Referira I je o predlogu dr.
Ging I iproth:
Ne govorim s strankarskega »ta* lišća, marveč v iromu tistih, ki osta-rtejo t odi po trsa reform nr m načrtu. Nv oje pomisleke srm povedal v odseku, a tudi v plenumu sem že izjavil. •Ia mi je nemogoče glasovati za t^L »no volilno rrformo.
V pred ležečem reformnem ua« r tu ni niti propoecijonaIn»ega surtema. v»led česar je ta načrt ae a laka i. kakor oni za mesto Izubijano. Tu du*i pluraliteta vae druge prednosti. Ne-ilemokratična »določba v načrtu je predvsem ona. ki   zahteva triletno
no bivanje v občini «»d vokih-a. \'«biV >tojim na stališču *p4o»ire'. « nake in tajne volilne pravice. To «*em v««elej rmarfa«a!. toda večin.- -jf takrat vedno zavračala« »iu je U\ volilni red nemogoč z ozirom nx: ve 1 javne zakonite določbe. Glede te«ra pa je dr. Pegan zastopal včeraj docela drugo »tališče.
Končno predlaga govornik to-le
re sol uf i j* » i
t en trn I na vlada »e ;«rzivija. naj predkrzi državnemu zboru zakonski načrt o izpremrmbi člena XI. držav-nt-ga občinskegn zakona i ilne 15. marca 1*62. I.. drž. za k. št. 1**. Ta iz-preiirMiiha naj vsebuje pravico, sla je t ni i volilne rede za »»bčin»- ustanavljati na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice po prop"»ren»-n» -istemu.
Kr. V i * n i k a r: Oglasil rv-m se. da -pr^g»»vorim o 15. načrta, ki zn?i-•-i najvf-rjo krivico. V tem paragraf t: --e |wdaara preveliko važnost na di-?ektui davek. Krivično je. <la ae m*
• žira na koutaimente in indirektna davkoplačevalce, od katerih imajo «»Kc"-iiie na j več j«- korist L A \endar te predlošeei načrt |«o|»oln«>ma za p » stavlja. Govornik navaja zgled v tem osiru iz ribniške občine. V Drag! voli mnogo vnanjib občanov, ki hodijo ure iu ure daleč volit, plačajo par vinarjev, nobenih občinskih d'»klad. a vendar volijo dvakrat. Po vašssn načrtu »i lahko za J K kupi koa zem
JJe.   ki je premajhen za grob.   a bo v kljub temn volil v občini dvakrat. Govornik stavi spremili jeva In i pred log, ki se glasi lak o-le:
Posl. V i a n i k a r predlaga, da se po dež. odoru in ustavnem odseki. \ pril. 118, 1*35 in 225 predlagani, a v seji drž. zbora dne 2K januarja 1010 eleminirani tretji odstavek £ 15. t »'I. III. i zopet uvrsti s besedami:
V ta ac/nnuiek ni sprejeti občin-skih deležnikov, o katerih govori § 6-, lit. bw obč. reda. kateri nimajo v okv
• ini volilnejra kraja svoj»-ga rednega bivališča in jim v tej občini letno ni več kot 4 krone   predpisanih uepo-
neje. je spoznala Carluttija. Prihajal .»  najbrže kolodvora.
Mina -se j« nehote prestrašila i arluttija. če opazi, kako t*"«"" Je v-tala. Šla je v kuhinj.• iu od tod ni hodnik, kjer je zaklenila vrata od /notraj. Marte ni bilo nikjer, klnala jo je glasno, toda odziva ni bilo. Starka je izginila neznano kam.
V kuhinji na štedilniku, ki Is hil popolnoma mrzel, je stal lonec do polovice poln črne kave. Mina si je nalila skodelico kave in se vrnila v sobo. da .se napravi.
Polagoma ne je pričela opravljati in komodno je sedela pred ogledalom, da si uredi frizuro. Sedaj pa sc je oglasil zvonec pri vratih. Mina je »Mala povsem ravnodušna. Spletala sj je lase in se počasi opravljala. Ker pa je h i tria, je napravila vse le na pol. Zvonar pa je neprestano pel. se ilaj na kratko drr... drr .. . sedaj na itolgo drrrrr . . . «irrrrr . . . Bila je zelo nemirna in zato j« hitela s toaleto. Vmes je pila kavo. katero si je prine sla iz kuhinje. Že je »1 i šala. kako tarlutti po laško kolne pred zaprti n i i vratmi in ko je naposled odprla duri, je Carlutti ie zopet atopieal po otopnjieah navzdol.
Dobro jutro!« je zaklicala za num. On se je obrnil, debelo gledal i n *» leno obračal, kakor bi nekaj premišljeval. Debelo je pljunil v kot
in se počasi vrnil.
(Dalja
h   gori   navedenih državnih
davkov.«
Govornik opoaarja ua določil § 15. načrta. Van pok lasta na direktni ooč» doki ada ni pod\ ršeni davek kouaumenta. indi-davnk, od katarza asinja aa» i n *
ain je a. nr. <*d 7(aJ voli len v al taki k, ki ne asassajejo v oks iai tor pla-samo 1 k setiilj davka, OSI kate anrona nima oMin* nafesar. M% od 1 k ni nič. Ano tak nsntakar proda 1 knrjs jajce, plača s kasa davek s na k-a, lami za 10 let!
V občino Drago hodijo volit poorstuiki, ki stanujejo 10 ar daleč. Tamt»*ayjs razaaorc poanmta tudi gg postaj aa Bar tel ia Uklič
_Kdor   potrosi   \   občini kakih
h ter plačuje samo <h*4torinrnski davek 20 K. bode volil samo v 3. razredu, kdor pa plačuje 1 k araslja%k« ga davka,   voli dvakrat,   ter mu ni treba stanovati v »občini.
<r..\ornik pre^llaga -am«. to, kar «;t dri. odbor   in   ustav m «»ds«*k /» dvakrat predlagala, da      \ ^aj neko . \ • »pra n : kriviea I>r. Vilfan:    Nov volilni red ima edino to dobro atran. da odprav-. a * iBSSSSnS    .u .a>tu»     olsauc     \ st < i nago   pa je >lal»«»    tilavua napa) a «*Kčinskt  \ oliln«- reforme je ta, »ia ni iteaiiiik ■ al i i na     \ -led    »-e-ar tu.h n noKeii napr**d«-k.  marvfč naza v <n.      Konča., predlaga spremem-^ 1»    v toliko, da se prizna ara v i n tudi uradnikom južne i !»-'in»*»' in
• eh drugih železnic.
Ihv Kger: Xaša stranka tuji te tališču, ki ga je -\ oječasan prr-iral baron S-hwegcl. da jc treba notiariti moderno reformno delo. T» pa je mogoče aaaaas |k> Treznem vse - r a neke m preudarku, a in* uaj ta na da -    % rmkfmm ta'   ; '•s-r^avlja.
tovalo
v odseku. Zato nosi reformni načrt ,  ;ičaj površnosti. Za not:s-k»» stran-
ao predvsem nesprejemljive SsV *1«»čIh\ s katerimi se »slpravljajo viri listi :n «astni »občani, ker ao aa najvišje oodaoene v znk«»' - • ; Tač-rtu i t ozira zavdostao, zat«* Nemci glasovali proti   zakonskemu načrtu.
\ omik urgira rešitev rekurza proti imenovanju častnih i>boaaov v Trži« u ter pravi, da i»ostopa drž. t*l bor pristranoko, češ da je enak rekam pr 'i imenovanju častnih nbč-i v v Zrlrziiikih dr. Kr»ka iu dr.,fki s i načelni nasprotniki institucij«* častnih občanov, — stearini odbor so-šil nemudoma.
Posl. J a rc jc polemiziral v pr
vi • roti z izvajanji p»o-»l Kngcll»*rta Uangla. Sku-al je oprati zamor« a ter s* je v potu «vojega obraza trndil. di Hi dokazal. »Ia j»- ol>čin>ka v«dibia reforma, kakr-n-. pr» dla^a klerikalna franka, v duhn čaea. da je dem•►-kratska in da uHiro\ arja faktičnim zahtevani   in   f»ntr»*lain   prebi val-t va.
Napredni r»o*dan«-i na •""Iu jim dr. Triller r*. ^pra\ ili f^oraika v n. ina!o TMdrefS^, ko s«, mn stavili vf.rašanje. zakaj ni^» uvedli tndi za «»bčin#- na dez*di proi»or»-ijonalnej*;i listi si Na to vprašanj«- Jar«* ni mogel da»i ssčntrg t »»derovra. -Kii-al ai 7 raznimi s*ofisiui.
K predmetu stn govorila št- ki.-rikalea Piber in Ravnikar, ki •   Ir. Hgerj        -tatiral. d;< in Hi v njegrivi občini če ni rešen r« kurz proti imenovanju častnih obra*
Dr. ft a s t e r š i č je izjavil da lio njegova M ranka -*»seve»tta« glasovala za poročilo   d*/« o. ga   o- n.ra
• Dr. Triller <iiosnoa*>) A res! Kdo M tO nričakoval!». ker Ijudstv želi tako volilno reformo, kakarano •• izdelala klerikalna večina.
Nadali*- jc polemiziral proti »Ir L-r* rju.
Gledr predlog* dr  Vilfana o po-telitvi   volih;e    praviee anuhiikom južne Ael*'in*«   in »Irugili /.eleznu-
/•»•kel. d'a       njearova stranka gl;» bivala proti tentn predlogru. Na to je -kušal    dokazati    d»ua»k rat i«no-1 v razpr;»\ i -o nahajaj^aVga aakonskeg.i načrta.   Pi i tem je dr. ftusteršič n»--prfstano ap^istrofiral   nekega d\or n. g;: svetnika". Z ozimni on to ae je slišal v zbornici klic: [>r ftusteršicu »dno straši v glavi   dvorni svet nik dr Ploj.
Stranka — »rc»»nega drla«.
Ys > žirom na Gangl"vo res*->1u» jj»» o uvedbi splošne   in   enake volilne pravice je rekel &u*t<tm»   da je nj • gova stranka      stranka resnepra dela, zato tndi ne   bo   glasovala za (langlovo    resolncijo,      ki    je baje Ganglu samo    figovo , perje ^  (V.) > katerim on misli prikriti avoje pra vo mišljenje, »eš t<, mu velevai«» zv*-7e s sfK-ijalninii demokrati. <Th*. Trii ler:   Kaj mu to očitate, saj ima pra vico do tega!I
K»> j» £u*tersič končal svoj govor, so mu klerikalci ploskali.
Posl. G a n g I je reagiral na i* vajanja dr. ^uateršiča naglasajfs-, »la ne pozna v svojem delovanju notmie ga figovega pen-sa Njegovo delovali je jo <*ikrito in izvira iz gloU>keara notranjega prepričanja. Zato zavrača z veo <*!l«jčoo*.t>> dr. &osteraičeve insinuacije.
Ko je Gnngl končni, mu je nekdo zaploskal aa desni galeriji. Takoj ae
je oajianil   deželni   odbo*sn% Wm
Jare ter zaklični: G. gaanrvai pisak a.
Dr Triller: »Olajša, gkmjt«, Jare igrn polionjn! Ce aa kdo na galeriji aaaaueja, pa je že klerikali Granan r m laanaaSi sa X kakor »saoak: »»Ooaood glavni glavar«! J are ao sknia opran Dr Triller : Do, »aa, to ja resneaja dela Sanaaoa k robot v asa /bornani, J are ae oaranaočen ner v osno /lhlje aa svojem aaoVaao.
Kameno je isaol roferent dr. Pegan zaključni govor, aa kar ja deželni glavar proglasil glavno raspravo za kooaaao ter odredil glasovanje.
Za js glasovala sasno klrrikalna večina. Na to aa ja vršila podrobna debata. Vsi spremi nje vsi m predlogi in reaolneije, ki ao jih stavili napredni poslanci, >.» hili odklonjeni.
Za \ išaikarjcv predlog je glaao-
• al tndi klerikalni poslanec K oš a k, kar »c je splošuo opažalo. Z njim s, deti poslanec Kohi   ga jc s svinčui-k»»in iKKirezal   ter in u hotel brati I \ it«-. Kosak pa »« jc drial rcauo kakor vselej ter je z energično   ge>r,, /n\ ii i I, da bi ga Kobi poučeval, kako na} glasuje.
Poročilo deželnega odbora je bi
lo na to sprejeto   trni j    v opeeijalu raspravi.
Ker jc bil dnevni rod iaorpan, > t] ... glavar pl. Šuklje zaključil -e '•■r izjavil,    uiiu... da je trel»a
dati časa odaoavaaa aa dalo, da bo l.rihodnj«) aajo sklical pismenim potom.
Dnevne vesti.
Resolucijo «lr. Siisteršiea gl-
n' m potrditve ljul»ljaiisi ega zupar iu razpu*>?a i>hčinskcga s\eta -mo / \  današnjem uvoduiku označili ko pravo   pravcato   zaupni« <» l»?ironn Shwar»i in baronu Hartlu. Treba t*> jeznvitsko resoliK*ij<^> le preudar«' prečitati iu    tak»»j /.:ia njeri
pravi  značaj.  Resolia-ijn  n«- obžaluj uoat«uj>anja vlade in t« ?a postoiuinj-ne ohtMija, n arv eč le izreka oosaiova t ja, d« je   prišlo   d»» suspendiranj' -m!»!»ra statuta. To se pravi, da ni \ lada kriva, da je prišlo <lo suspendiran, stn^ira -tat'Ua. nego da jc vlada to morala storiti.   Z drugimi *»'dami:     Klerikalci     odobra v .j«, vladno po-1 upanji*, češ, da drugače ni mogla. In ti ljn(ij#» govore v isti >ap: * km i, - k: avtonomiji. To je pac pr-' v a komedija.
Advokat in politika. Kdor ni na glavo padel,   tisti   ve.   da ima vsak advokat očitno i/uho in *kndn. kakor hitr0 sc /arne baviti s politi ka. To jt Ušlo naravno. Kdor ao oavi
- {Militiko. nu»ra računati z nasprotji m Ui nasprotja občuti najprej in naj h nje \ s\«»ji pisarni.   Politično deli. vzame n nogo « «i» .-• in kdor svoj t a
v  v ceji ali manjši meri |>oral»lja /;; politiko, ta mora svojo pisarno zaii" niarjati. v>jed r«'sar niu dostikrat i/, i Majajo naj*//». si  klijenti. KaV rečeno, \To \ - ik. kdor ni na glavo pad»*i in ni ga m«u«hi ktnau a»h. ok;' ta, na katerem bi      bilo t<» tako »M-it-m* pokazalo, kakor na dr. Taviarju. I».'in«s bi imel »Ir. Tavčar ci?*t< got»>^ -\ojib  ^i«»tis«h-  hP'ii     *< |»rein<»ienja te hi       ne bjl iH.-\#til }»olitiki. Ko <lr    I ivcar  -    ni  bil  politik, je inv«"! koj  pr\i  leti    **\oj#*>ca    o<l v etni-k»ir?' «!♦•!..   « mj«'» na.iv«««-jii oi-nrii<» na Kranj
- l * i    m I« lik.. 1 i  bil zasluzil k.ihk^r In        le h«d«d. <••  bi s«' n«1 bil lotil |m> litike Tre'»a j«* !♦• fM»g|edati okrog s«-he in treba j»- le pogledati, kako usp«' vaj    i.i^;:rne ti>tih advokatov, ki niso politiki in tistih ki so politiki. Za to je pa samo mtami.ia in nič drugi-ca kakor infamija.   k;n-   pišejo* zda. plešasti mladin« i. «la so časih Ijmlj« -amo zato drli v pisarno dr. Tavčar ja.   ker j«' politik in da mu   jc nesla veliko ver kot bi ni u nesla, če bi nr bil |»olitik.   Ravno nasprotno ie res. Pr. Tavčar je imel ml politike v svoii pisarni največjo   škodo.    Lahko hi imel še danes veliko    pi«crn»>,    ki bi t»iu»**go nesla,   ko bi se ne bil nikoji ba\ il « politik«*. Dr. Tavčar ni edini advokat,   ki mu je politika storila velik«* škod«> v pisarni;   to,   kar je -sv«>jo pisarno doživel dr. Tavčar, to čutijo v večji ali manjši    meri tudi flrngi advokat je. ki se havtjo * politiko, liberalni in tudi klerikalni. T«i v» pa tudi vas javnost in zato   z ogor-čenjem ol*»oja pfW*etjc tistih ljudi, ki z «*čttniini lastni ^skušajo izpodnesti tla mozn. ki jc atoril velikansko žr te v,   k«» je svoje redke moči posvetil rar«Mlni in napredni   stvari   in je v časti osivel in imel v sled svojega im1* litičpcga delovanja kot advokat veli ko izguln*
+ Nad vse klavrno vlogo  je v včerajšnji seji deželnega zbora igrai deželni pre<lsednik baron Schmarz. Mi»i je bil,   kakor   pravijo Nemci •>ein Bi Id <les J a in meri*«. Ves zelen jc bil, tresel ae je po v sem životu in pri govorjenju se je davil, kakor bi bil v grlu bolan. Videli smo že različne de ielne predsednike zastopati vlado v deželnem     zboru, spominjamo A uerapergn.     Widasnnna, Kaline. Winklerja in Heina. A kako ubootvo v
Sokwars! Klavrnejsega zastopnika, kakor je ta baron Schvvarz bi vlada pod ao mogla poslati v dež. zbor.
-j- »Narod odpovedujejo« se veseli v »l čiteljtdu tiskarni« izhajajoče glaailo. Pa se malo prezgodaj ve asiL Odpooodali ao doslej Narod as oso Eihazkar, dr. 2arjav in mati dr. terjava. Ca ga odpove tndi šs kak »»rag mladia, naaa še dolgo ne bo tre. la Jokati, slasti ker ae število nadih tiaioZ-aikov in odj*8Bia]eev stalno sasMil ia ga še doiajo na celem slov. joga ao bo lista, ki bi imel toliko naročnikov kakor »Slov. Narod«.
+ O. Belar, kaj Je i vašo oblju-liof Kakor znano, jc dobil dež. šolski nadzornik Belar za nepotrebne Peer-:ove šulferajnske šole po Kočevskem
probat um pri klerikalni večini v o«*želnein šol. svetu z obljubo, da v te -<>le ne bodo »»prejemali .-l»iwnsktb «»trok. In klerikalci so res verjeli prazni obljubi. Sedaj pa nam naj IV lar predstavi mence šulferajnske ^.
c v Br»i«*ali pri Semiču.   V ta šolski
»koliš spadajo le :{ kočevske hiše, otrok je v šoli do 40.   Samo iz Koba, • iabra in celo iz Vapčje. vasi tik pred: se mišk o šolo so zvabili letos nemški
tritatorji v šulferajnako šolo 2o slo n »n&kih otrok.    Klerikalni člani d.0z. •ol. sv«*ta, primite \«'inlar Belar ja za I *-?»edo.    Brez    slov. otrok hi moral
8ehulverein*< šolo v Brčicah takoj /apreti.
-f- Oražnov list   poživljam, d'i bjavi pismo,   v katerem   sem h tnenoval     kateregakoli »Skalaša •< lW*e ali pa «lr. Oražna [»osehej »fa-tn T>r. Kari Triller.
Nova   klerikalna hudobiji«.
" »•kati'-ri mlajši strupeni duhovniki v lariborski in ptujski okolici bujsk o proti družbi sv. Cirila in Metoda ?
♦ •ni. da kmetskeniu ljudstvu pravijo: družba pr*dpira nenaski in neinšku-:arsk«   ucilcijc.    lako    daleč zapelje
•olitična strast.    Z lil>eralizmnni n« »»•rejo klerikaJ»*i niti s pomočjo so« i-hlnijj demokratov škodovati družb'.
* r ljudstvo vidi, «ia ^e v družhinil •iah mladina vzgaja na narodni Vi
• rski f>od!;ifri. Zato so si izmislili š( •ril* i>o laž.   Xi<       nr čudimo, ak«
ačno hudohui ohrekovalri razglaša-da družba nabira svoj obrambni 1   pravzaprav   za Roscggcrjcv »nd in da je tajni vodja družbe pro vstantovski  pastor Mahner. Klcri-\nlna hudobija ne pozna trnje.
Poslanec  Dobernik hoče po-tati predsi'dnik delegacij. Koroški oslanec Dobernik sc že del j časa ti., s. pntege trudi, da kolikor mogrr-"»vzdigne i>omcn in važnost delcga-K ■ se jo pa zdaj k on-1 ati rak*. (^<J e -klicanje «lelega»ij popolnoina ne-.koiiiio.    Dolvcruik    zelo previdno nolči. Iz tejra    na]»ravlja   : Arbeitcr Zeitung« zaključek. *\u iina Dobernik pri tem svoje posebne   naučene. I>«»-^ernik je namreč povat»il nemške de-iraTe. da  >e dogovore.     kako    hod o razdelili mandate v predsedstvu in >i v po>anieznih odsekih delegacije. To poetopanje Dohernikov«* pa da misliti — najbrže hoče postati predle! nik delegacij. Tejra ves«»tja pa menda eno ne l^odo napravili teran koroškemu renegatu, vsaj se bodo vendar tudi v- delegaciji enkrat postavili slo ' nnski delegati na st.'iliščc, da imajr> U oni pravico do predsedniškega mesta.
- Iz šolske službe. Iinello\ -o: supleutinja Julija Kromar v B«di < erkv i za prov . n«*iteljico v Stopicali: u«*iteljsk:i kandid.itinja Ivana Draks-za prov. nčittdjieo v Vlrčni ^;!si. učiteljski kandidat Josip Zakrajšck za prov. učitelji! v Valti vasi: učite-iiea Terezija Ravhekar za prov. voditeljico v Valti vasi: suolentinja \i«rela Kenda v Radovljici za prov. učiteljico v Kamniku; učiteljska kandidat inja Marija Medic za prov. učiteljico v Domžalah: učiteljska kandi-datinja Klotilda Burger za prov. učiteljico v Krašnji; učiteljsk-i kandidat inja Angela Mali za prov. učiteljico v Suhorju.
- O. kafielnik slovenske opere napaden. Vč«*raj >.vet'er po skušnji je s4d g. ka|xdnik prof. Fr. Reiner iz gledališča ju* Bleis-eisovi cesti domov. Nekako na križišču Bleisc i sove ceste in ceste na Rudolfovo želcz-nicp l>a uiu je prišel nasproti popolnoma pijan plavolaa. majhen in snb infanterist peš polka št. 57. Bilo je »'koli \ 4 na 11. Infanterist je zakrita! nad kapelnikom ter ga obenem udaril s pestjo po obrazu. Kapelnik jt šel iskat policijskega stražnika, a je našel prvega šele pri poŠti, kateremu je vse poročal. Obenem je telefoniral v vojašnico pešpolka št. 27. Napadi teh vojakov se torej ponavljajo dan na dan. Slovenski listi poročajo vsak bip o novih sirovosti h in raz-bojništvih podivjanih vojakov, a ne sjiši se, da bi bil kdo zato kaznovan. Opozarjamo uaše oblasti na ta dejstva s pozivom, da napravijo radikalno konec takim banditatvom.
— Nova neon knjiga. C. kr. mi nistrstvo za bogočastje   in   nnnk jc odobrilo knjiajo: Dr. Josip Pipenba cber. latinska vadnica. I. del.
Lam akclnaki pil sat i Jasa, V Mostah pri Ljubljani je sa občinskega prodalojanVa Joto Oranem, velik klala prod ljodmi.
Ta moaakar so jo aodavno izrazil, da njemu ni nič mar niti deželni predsednik Schwars, niti deželna, vlade. On kot občinski predstojnik dela kar hoče, kar se njemu zlubi. Zdaj J£ mož dokazal, da je res tako, kakor je. govoril. Za Ljubljano in okolico jc rtiSjrlašen pasji kontumae, vendar Ornim o v pes brez nagobčnika leta po Mostah. Pes je ugriznil nekega otroka, vsled &c>sar bi se zgodila lahko velika nesreča, ker ni izključeno, da hi Oražmov pes ne bil stekel. Ko j«j Oražcra izvedel, da njegov pes popa-da otroke, je rekel: »Prav je!« Tako torej! Človek, ki je v prvi vrsti poklican, da gleda na to, da se postav r izvršujejo, jih sam brezvestno krši. Tako se godi v kranjtiki deželi pod katoliško vlado.
Kragulj v Šiški. Dne 29. septembra sta bila na nekem dvorišču v Sp. Siski ukradena dva domača zajca, vredna 30 K, kakor tudi 40 K vreden pav in 30 K vredna pavovka.
Za vstop v kmetijsko šolo na Grmu se je oglasilo 52 prosilcev. To je najboljši dokaz, kako potrebna je bila reorganizacija zavoda. Letos se 'oo prvič zgodilo, da ne bo mogoče vseh prosilcev sprejeti.
Gospodinjska šola v Šmihclu pri Novem mestu se je o priliki cesarjevega godu, <lne 4. oktobra po slovesni službi božji z nagovori načelni k kuratorija monsignora Peterlina iu ravnatelja Rohrmana v praznično olepšani učni sobi samostana ubogih šolskih sester De Notre Dame otvorila.
»Slovenska Čitalnica v Idriji« je
prva prišla pod nož idrijskim mladinom. Povod je ta. da je računalo društvo prirediteljem koncerta »Strune« za posojo klavirja 50 K, od kater* vsote pa bi prejeli 20 K nazaj, če bi se klavir vrnil nepoškodovan. Odbo^ je v tem slučaju varoval samo interes društva, kar mu je dolžnost, sa j je društveno imetje pred zasebnim. O kaki nenaklonjenosti prirediteljem oneerta ne more biti govora, saj je predsednik Čitalnice sam brezplačno ponudil svoj novouglaseni klavir ua razpolago. In kaka bi bila udeležba na koncertu, če bi ne bilo ravno či-talničarjev! Na to naj si mladini odgovore. Kdo jim je posodil stole, fotelje in drugo* Skrajna in grda ne-bvaležnost je. da prihajajo sedaj prireditelji koncerta, ki se sodeč po pisavi mladinskega glasila, iudentifi-kujejo z idrijskimi mladini, z zjoaorja-njem in zabavljanjem proti društvu, ki bi mu bili ravno dolžni posebn^-hvale. Govoriti o fra kari ji v društvu, ki je svojo lastuo korist zapostavilo /, izredno požrtvovalnostjo splošni, je pač vredno samo praznih, pa tolikanj bolj domišljavih idrijskih mlaolinskiL kričač* v. Dopisnik mladinov naj 1»! dovoli tudi povedati imena članov, ki
- zadnjem času izstopajo. Sieer pa j«* d opis tak. da se takoj spozna, «da ;> i/ peresa političnega otrocaja, ki niti .a o leta nazaj ni sposoben zasledovati razvoja razmer. Je pa tudi za »C: talnico« vseeno, kako sodijo mladini
0 nji, doslej niso storili nič za njo, po-
- i pa se ho najbrže lepo zahvalila za tako mladinsko sodelovanje!
Iz Gor i j, V sredo do pol »dne smo pokopali ua tukajšnjem pokopališču našega domačina dr. Karla Schvveg-ia, ki se je v ponedeljek v gradn liri rasice ustrelil v hipni zmesanos*: V nedeljo zvečer je bil v hotelu Triglavu še dobre volje, v ponedeljek dopoldne je bil še vesel, opoldn" si • pa }K>gnal krogi jo v ^rcc. Vzrok neznan. Pokojnik je bil dobrega srca in simpatičnega vedenja, radi tega ga služauiki v gradu radi imeli in tudi se je sploh priljubil vsakomur, kdor ga jc poznal. Ker bi hil postal prihodnji gospodar gradu, je veliki škoda, da smo Gorjanci in Bleje i tako hitro Lzgubili moža, ki bi naii: lahko vsestransko koristil.
1'mrl je v Celju vpokojeni okrajni tajuik. lastuik zlatega zaslužnega križca Tomaž Vajda v starosti 74 let. Pokojnik je hil vedno zvest narod njak. ki je rani podpiral vsako narodno podjetje. Blag mu spomin!
Misterijozen slučaj.   Iz Celovca
1 »oročaju v torek:   Blizu Celovca so našli blizu železniškega tira nekeg«" moškega. Bil jc težko ranjen, imel j« oko iz bito ter je bil brez klobuka, p# lice in zavratnika.   Niso mogli do gnati, kje je zadobil te poškodbe. P<! vedal je, da je profesor  Hoterba i/ Ofiave in da zdaj stalno stanuje na Dunaju. Ponesrečil se jc v gorah. Le žal je že dva dni na dotičnem mestu Več niso mogli   od   njega izvoder Prenesli so ga v bolnico.
Sveir ribe mesto mrsa. V Gorin so nstanovili konsorcij, ki naj del n na to, da se bodo vsak   dau uvažale sveže ribe iz Reke. Do zdaj so bile ribe za Goričane delikatesa, ki so se le v petek uživale. Ker je pa meso tak«* zelo drago, tedaj je prišel konsorci na misel u važe vat i ribe ter jib prod« jati za tako nizke cene, da bodo lan ko konkurirale a   cenami govejega mesa. Kot«, ar je obrnil tudi na južno železnico, da M omogočila ngodin sveao. Ali bi pri aaa kaj takega ne bilo ra«
V Trate ja naturi
ni Arbaner Adam Slario, ki je desno iivel v jako airomaanih rak. Zdaj «o pa anali v njrarovi asanu-ačini vrednostnih papirjev v vredna
»ti eneara milijc »na kron. i *rt* it i«*žf»njt-ni je pridobil v Egiptu, predno *o ra sasedli A nadeti.
Ravnatelja aretirali. V Polja M, zaprli   ravnatelja Cleinenta hotel*
Riviera«. Družba je pri*la meaem v denarne teakoče. je a trm v zveni aretarijn.
rmrljivnat v LjoMjnui. Dn včeraj je bilo v Ljubljani v letošnje in letu naznanjenih 1000 asa ■ I nik afa> čajev, donim ar je lami to »levilo <to-aearlo ir 30. nepOnabia. Ce ae nanv atevn dejstvo, dn število anantnega prebivalstva od leta do leta nnmšen m pa. da Ijndatvo a kmetov kaj rana infr pomori v tukajšnjih bolnišnimk. zdraviliščih, hiralnicah in ubožnik mora priznati, dn an.rlji vo*t v Ljubljani mino po jemlje.
S eoate. Ko ar je peljal posestnik Fran fiovnr iz Hneberjev pi» škofji
0 liri proti Ambroaevem I ti električni voa»
je Jlovarjev konj ustrašil in skočil na M ran. ter pri trm ubil pri p»dear stoječi hiši neki »trunki dvr šipi.
larla%«ko gibanjr V*-, raj ar je a južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko .7 Makedoncev, S Oarrov in Hrvatov. 64 Kočevarjev je šlo na Dunaj. 14 štajerskih Slovencev pa v IVieb* - Lipotig K t Gruberjev emu prekopu je prišlo IR. v Zagreb ar jc povrnilo PJ. na Reko pa 9 Hrvatov.
Izganila je šivilja Kati Geigtr /eva zlat za 10 K.   Ivana Floretma pa bankovec zn 10 K.
Oaaaiatfl ttat ima prilogo Aut
1 omec iz nam ur
niffttiKjnfi sa***«"*
IJtijaka pt«druini« a Slovenskega   planinskega   društvu« napravi
prihodnjo netleljo. dne 9. oktobra er-h »dnevni izlet na Primskovo pri Liri ji. Odhod iz Litije ob 7. zjutraj. — Ob slabem, oziroma dvomljivem vremenu izlet izbrane.
Narodna < italnieu« in God bes* klub- % Metliki priredita dne 9. oktobra v svojih prostorih ~ Vtnako trgatev«, spojeno s »rečolovotn in plesom. Za«"-»-tek ob 8. zvečer. Vstopnina SO v za osebo. Različne priprave se Že vrv m jamčijo za prijetno
Prosveta.
Movcntko rledališče. Dan**- \ četrtek »e igra drugič iza arnar abonente i drama iz življenja Japoncev Tajfua«. — Ta drama sr igra dovršeno, ter je žela najboljše kritike, občinstvo pa s, je sprejelo i navdušenjem. Glavno zen»ko vlog.* igra -de.
t t r i I o v a. — V soboto sr uprizori prvič kaežna«. — V nedeljo sta dve predstavi: popoldne ob 3. Medvedov »Kaeijaaar«, zvečer pn ae za-«-ne predstava /e oh 7^ da se omogoči gostom z dežele, vrniti se že z vere r -'iimi vlaki.
>io«en»ko d»*ie|n«» g|e«ialiace. V -oboto >e uprizori prvič Kr. Lshar-najnovejša opereta ><Knežaass ji je spšsnl besedilo Viktor L*-ou. I *ejanje se vrši v Atenah iu v aten--ki okolici. Za I. dejanje ao nabavljeno ve kulise in nov prospekt, luo-At. iti    Za s>diste je dalo na-- .-dališče nove kostume p«> norcih Johann Strauss - theatra ua i »maju.    Plesne torke je aranžiral ►-ni učitelj go*»p. Kd.  fi     :ian. — t«lavne vloge v opereti i»ojo in igraj«* -i«-. Hadrbolčeva, ga- Buk še kova i o - Thaler jeva. gg   lin:.-, jr. Ifcdiii -lav. jr. l*ov he in g. Ve vole. Moški in - t -ki zl«»r -ode 1 ujeta v predigri in v L dejanju.
Nedeljske     večerne gledališke p red Ma %e se bodo začeajnle odslej ze •h 7- da »e ust reže ariji zunanjih go-se hočejo po predsUvi odpeljati domov   \a to <f*ozarjamo dru-*tva na deželi!
Gledališki lepaki prinašajo po -P«»reda ia oaobja na drugi strani • dno tudi kratko vsebino in karak-n zaci jo dotične drame, opere ali rele.   Narodna društva in javni Kali morejo dobiti lepake brez plac . privatniki dobe lepake za vso ar> ono za .1 K. Rrflektaatje naj se oglasijo pri blagajnšri.
Mrlhjor ljengyH: Tajfan. Drn-i v št i rib dejanjih. Meseca marca I. se je   igrala   prvič v Berolana •irama »Tajfun^,   ki je izzvala veli kansko   aenzacijo.    Docela imiubb nssnsn*r»ki dramatik je msbosna doze I največji gledališki uspeh a svo efektnim, kontrastov bogatim in takozvanih »hvaležnih« ulog polnim .t        iU |oU    iN janje   se vpi
v Parizu, in nufltr v družbi odličnih •Japoncev, ki so prišli po naročilu ... .i.,.;. \ Kvropo študirat najvažnejšo kulturne pridobitve. Te pridobitve hočejo »poznati, da koristijo svoji naglo napredujoči domovini. Največjo, najtežjo misijo nosi <ir. Nitobe Tokeramo (g. Nočič), ki ma tudi nalogo, da napise za svojo
▼tnno temeljito delo o razkritjih v Evropi tovariši, na orlu jim starca Yoaaika-va ia Kohavaehi <* Daumiio in g. Bo-hnalav i.   Japoue.i občnjejo m*veda s učenjaki, ptaateiji in drugimi inteligentnimi pariškimi krogi, asad trmi zlanti » profesorjem Dupontom (g* Verovšek i    in   < harlom fiVnardom-Beinakim  ig   Skrbinaekl   Dr. Tokeramo  m.«  nestalno ljubico. Heleno Larocne (gdč. ŠetrilovaL ki ga vara z rVinaa im  V atiaatntm nciaorn, v katerem Helena kruto užali narodni pono* ilr T »k* rama. zadavi besni dr. Tokeramo nezvesto   ljubico. Zločin prevzame nase mladi  Hironari ig-\'eko»lav IHenovecl, da rooi dr. To-kerama.    ki  je d«tinovim fK>treU*u l*ri |H>rotni obravnavi igrajo -i f»oiici prenieteuozvijačne vh>ge. katere so si med >eboj razdelili.   Ic dr. Tokeramo ae sa kip, premagan od vrati in aočntjn. izda kot pravi zločine«-.  Tista Japonci  ga z  Bat in i ran.. komeiliji» rešijo   Mladega Hironarija • '»«««»di |*ort>ta v *»edeiiiletin» je<"t>, dr. Toke tamo aovrai svojo   ilrrn vnšskn aalngn, n iz bolest i   zaradi umora ljubljene ženske, snele ne, nanso. »Dovršil je svoje »le h i, tmla njega je nbil zrak  Evrope.« pravi stan Kohava ski. »Gorje nam. Jaosnnsssn, ako pride k nam z evropsko   kultnro tudi ^\ ropska  pn^talo^t*  1'meila  nam j*-nnjbatjasam   moza.    na>«l I ične jšega. Xi ga bil ... saj ni bil več
.Japonec.«    hLontraM   pokvarjene  e\-Helene, je pAsnsonita tfaie  Wintrova>. ki ljubi dr  Tokeraina. ler ih kakor najU»ljša prija el je napisal a »Tajfu > drlo, v katerem ka že Japonce  kot vaar rodoljubnega, strogo orgaaiiiraaega ta uim i pn n i ranega aai ada v z  bLaziranimi. pre »•cm vdanimi »torr za (k»inovin«» toaoo J»o geslu: Vm vse. Odtod njihov predek aa vnrh poljih. V glavnih du ševnih središčih Evrope,   ae nan nt -o. da si le čim nagle je svoj^ -t: : natvi    nsSnV knltunj.
ki ž njo dosezajo naj h ; -»Tajfun<< je arav repertoirja,   t* r igra po vsej K v ropi. 1" prizori pa
Lengv el je . \ .    •» r
•  T„d! na Ja
oči v »tremi
toni in lepimi bistveno operi »M je tndi tej prvi Japoncev pridobil nje. Kot efektno a pa rt ne fra. original ni brez literarnih fnn«
i.
inkoni, efek-Milje. ki je
Puccinijevi
y k 11-peb'l. iz življenja
ideja je za na- če-
pu bi i ki. lo — aktualna!
Slavensko gledali^ee ^ \Sari!>oru
v prizori v nedeljo. 9. t. m. ob 1 /44. ori i-.uarirtlno .faren lio^kar jrvo igro > Kokovnjači<. To je prva f«op<»Idan-ka pre*l.-tava    \ marilioi-»kena iilnvaniktni   aJrinataJfa »Dre 4. -i* * r.«» «lni"'vo   .w- * tem. »L«  >♦»   «| > ločilo v letošnji aez«»r.i i»or»ol.lan>ke predstave. b^4eh»   nuditi    p-do tudi tistim. kat»rirn    zvečer ai g<»če priti k ; •   ;-ta\am. da      .ko p*--♦'tljo s|o\»nsko   gleil.-il      < nami..
dn asao a tem ustrearli mnog n. upa
uio pn   tudi. dn   kodo idansk■
nossaaaive obiskane istotak« »lobro. kakor v
Telefonsko in arzojevna porotno.
Slučaj mešr'an«kega ne i tel ja
\istricba.
I e|j#,   *•    k»obra     |/.id svoj ri«. SOa^anaaal      di»**ipliiiarn» |>n-i>kav«' proti    11 tes4*a naknmii učitelju \i-;n i je tn, da je marni A š*trie k iz Celja v Vottabcrg. kjer je rreraj nasto
pil -iliižtir*. Prestavljen ie ima «-ieT politični značaj in eaatno je. da nemška u«-it»lj-ka /.\eri na štajerskem lliti ne 7jf;in. \ sled krivie*'. anSTjeiM' last ne hm i tovarišu! S,«veda — e aVnelnem odhr»ru in v tej zvezi
ato
koniandirajo      naei jonalei nadk!
»iuo-li^ka kupčija %  Sa%in»ki dolini.
Žalec, oktobra. Hmeljska knsv fij^ jr po Sa\in?*ki <hdiui prteej p<» tihnila. Kdor ima dobro blago, fra drži, ker ae cone na nemških in čeških trgih počaai, a -»talno utrjujejo. Cene nara>tle nad HSI kron |. ^1 kar: ne gleda se tndi toliko več na atrogo . j.-n.i liarvo.
Nacijonalno - politična komhdja za črnki deželni akac.
praga, ti. oktobra. Nacijonalno (»olitična komisija za cenJu deželni zl«»r. ki se je včeraj dof«ddne sešla k drugi seji, je generalno debato nadaljevala celo popoldne in končala avoje delo ob H. zvečer. Generalna debata je h trm končana ia m daj v sporijalavo debato. V sa
ja bil izvoljm sabkomite. obstoječ is 14 članov, v katerega pošljejo Ceni 5, Nemci 5 in veteposestniki 4 odposlance. Tn subkomite je imel danes dopoldne sejo. dn aa zodini glade te ga, na kak način naj ae razdeli divo po vladi in po M ran k ah predloženih predlog za če-ški deželni zbor. ter ima zlasti odločiti, ali naj »c za posamezne oddelke teh vprašanj izvedi še posebne pod-o<1*eke ia na kak način naj ti poslujejo C) vaeh teh predlogih odloči po *cm dsnes pofH»ldrie plenarna nacijonalno politična komini ja. ki ima v ♦a namen |*»j«»ldne nejo.
Skupne minlatrske konference. aV — Dunaj, h", oktobra. Pri vojnem aainistru ^» »e vršila včeraj po->vetovanja o nt»\»in vojaškem kazen
-kt
in pr«H-,"*n in
lula ob t>.
prekinj*-na. ter ae bodo nadaljevala
priborit ,#■ . 111 Dane«, oh    H» <lo
I • •!* i n« pričele skupne ministr-
ske konferenc* pri zunanjem mini •dru gr<»fu Aelirenthalu. da pripravijo gradivo za delegacije. Teh posvetovanj ao »e udeležili aksmau mi-iM-it-r Hurian \oirii minister Schon-aicb. |m»\fljmk mornarice grot .M»n te«iieiilh,  .»ba   mini-tr^ka pr»*n-««.|n»
baron   Kieifecrth   lit  grof Khileii Hedervarv.   oba finančna miiii>*ra I .»ka« - m Bilntski in ob;< rkunoliran «ka miMi-fr» GeorSTV in Haza>
flL — Dunaj, II. oktobra. Ogrski linam ni iniiii«-tcr Lukacs ^* i« \ raj pripeljal na Dunaj, ter je in « I konferenco - linam rum ministrom Hihiiskem o skupnem proračunu Ka\m»tako je onaof vorraj na Dunaj asn-ski naučni minister Zichv. kateri je I« ilan* - -nr» iet . m| i-esorja v av-diM uci. Od cesarja J* bil .lam > spre-
v a\dij*-itci TihIi ministrski pred--e.lruk grof  Khueii - H«*dervary. Na  \i/jea\ <*trij»kem    ae ne zvišajo ttoklade na pivo.
A.       Dunaj, »'   • • k t..1 r,. Antisemitski klub nižjeavstrijskih deželnih ■ \        -klenil. t\a  tl'-/rln< na k Uo 1<   i .. ci \ *» n«' u v edc.
\ olitev   hrvaških delegatov \ delegacije,
aV — Budiinpesla.      oktobra. V skorajšnji seji poslanske zbornic bili izvoljeni kot delegati \  de.« i*;h■]
mini»terijalni svetnik Grahovec. bivši Kan grof Pejačev ić, Aleksander |'i.|mi\i,- m M. Iaf»u«- Za namestnika je bil i/voljen V. Muaoevie. I )|n>ka nsanaasaaaaanrsi pravi t ozirom na i-volitve, da s«- prišteva hrvaške delegate vladni večini, zaradi tega <:a i<
imela takozvana delov na stranki; o«|-loeilno Ih sedo glede volitve teh delegatov . K» r pa je -rbsko - hrvaška koalicija brzojavno sporočila o<l nje • \aiie knmlidate še le v j>onc<le-Ijck pr. vladna večina pn jc že v nedeljo sestavila kandidatno listo, z-ir-idi •• kra. »;a ni mogla \cr n/i-rati na arije koalicije pri vol it v i de-t#-gatf»v
M.Mlžiri in prestolonaslednik Fran Ferdinand.
M.      Budimpešta,   6. oktobra. !'"*.ter Nap« d o   pi*.* o stališču pre-oin.slednik.v napram ngrskim za-I t<   aiu  in ogrski  vladi. Prestolonaslednik  ni  nikakršen  pristaš centra-listien«. saoi i. i»a«   pa je odločen pi i staš id«»j#" moči avstrijske krom. katera «HHna je upravičei»a zavzemati no stališče \  evropskem koncertu, govn ^tališče glede »»grških v pra sanj je dano na fanilagi tega na; ira t   «  (hi je lalha-en nasprotnik vsake i/-ii.iev alne politike  m odhW*eu na
- »tnik k«»ne Priznava zahteve t u kfisvaaon* programa deveterih. 1 imIi je >a volilno i»t'orn»t> na f>gr
- • • >« . i. to /;n'"\"»'iik spb>šm in • n k« v«»I i I im pra * u n;< t Iu rsketn. tem ve«   |»   času primerne preosnove
.b-t•._H'eea-a  volilnega reda na Ofirsk« mi /;<M-i|;nij delegacij
bo --topil ludi v «»/.)♦• stik* - »lani (»grškega kabineta
l .»jnn |m»g;*Hlha m« d Avstrijo in Turčijo.
M. Pariz, ♦» oktobra last \«-tion ("»pH'fl, da }** /.«* nekaj ine-see»\ s»in obstoja med \ v stri jo in Tur« i jo n.) |Hi|fo«lba. |h» kateri garantira Avstrija Turčiji, da jej pri -koei na |»*»it»'<-* proti vsak* umi k Kraku, k« bi ira ••ventnaluo /v«-/.ane drža ve na M-tlkanu proti Turčiji podvze-b- Turčija pa je na drugi strani za-• ;•»»;«. ila ne prvsto|»i k rHihenemu grupiranju ♦ \ rop**kih velesil. |x i hi bib» trozve/i s4»\ ra/.no Turško - ru-muiiska vojaška konveneija je le po--lediea avstrijsko - turškega sporazuma.
KICVOLI TU \ NA ItlRTl'GAL-HKEM. Kevolneijminrcl popolni
S. — I Hi naj, o. oktobra, eija na Portngalikeai jr ga vita. Glavnega spsdnrjl aa revalncijanareL Kakor se posname iz vseh vesti, je tndi
ske kirje in prebi vaistvo simpatično pozdravlja novo ustavo ia novo obli ko portugalske države. Velika ikona v M. — Milili, 6. javke iz
alci.
da, k s tem ao napravile vojne ladje g svojim bombardementnm kraljeve pplače, v mestu precejšna in da je zlasti vsa okolica okoli kraljeve palac« van razbita in razdrta.
M. — Madrid, 6. oktobra. Špan-ski ■ in istrski predsednik Canelajes je včeraj pripovedoval, kako ne je začela revolucija na Portugalskem. V torek popoldne proti drugi uri se je naenkrat oddalo 21 strelov iz topov bojnih ladij, zasidranih pred Li-saboiiskiui pristan išče m Prebivalstvo je hitelo na ulice radovedno, kaj to pomeni, deloma pa je ostalo pri oknih. Zvonovi po lisabonskih cerkvah so začeli zvoniti, iz pušk ao se zaenli streli revolucija je že izbruhnila. Teh -1 strelov je bila napoved i/bruha. Takoj je bila od strani portugalske vlade mobilizirana lisa bonska policija ter je tudi takoj nastopila proti upornikom, t'pomiki so imeli pripravljen«* liouibe in tudi vojaštvo, ki je bilo res komamlirano proti 11 I m ijonarc« ni, je še takoj iz vsega početka prestopilo skoraj do I oloviee \ nasprotni tabor. Vml j-oster in dolgotrajen !»oj. v katerem le padlo /la-ti mnogo častnikov, kajti skoraj vsi višji častniki so stali na -trani kralja in stare vlade.
M. Madrid, 6. oktobra. Iz Li-»al*oiie se brzojav 1 ja. <la je bil med prvimi polki, kateri so prestopili v republikanski tabor. 13. infanterij--ki regiment, katerega < a-tni polkovnik je španski kralj Alfonz.
kralj in kraljica-mati na angleški ladji.
M.      London, 6. oktobra. Kralj M a imel in kraljica-mati sta. kaknr ^ uradno porokaV   na    krovu angleške
vojne ladie    v •le«*, torej reše-
d na. i>olu v London. Portugalski kralj gre v San
Sebastjan. M. — Pariz, 6. oktobra. Ob 11. ponoči je došla semkaj brzojavka, katera poroča, da s** j«- j*n!al portugalski kralj Manuel v San Sebastjan na Španskem. — Od druge strani zopei poročajo, da je kralj Manuel takoj, ko jr izbruhnila vstaja, pobegnil ter • fM.dal v Cindro, kjer je baje na varnem. — Revolucijonarji so napravili po ulicah barikade, zato se je boj i el dan nadaljeval, zvečer pa je bil boj že končan.
Kralj za vedno pregnan.
M. — Pariz, 6. oktobra. »Tempsr-javlja, da se nova ]>or1ugal>ka vlada ni zadovolila samo z resignacijo kra lja. temveč da je izrekla nad njim tudi večno prognanstvo iz Portugalske. Španske vojne ladje pred Lisabono.
M. — Madrid, 6. oktobra. Španska vojna ladja >Numancia« je od-plula iz Algesira proti Lisaboni.
Rcvoluc ijonarc i prt »t i angleški l>ojni ladji.
M. - Pariz. «>. oktobra. Angleška l»ojna ladja Newcastle> . ki je prišla v pristanišč-e Lisa bone. ni mo-^rla brežja, ker so jej zaprli poi
revolncijonarci s svojim vojnim hro-dovjem in jej zagrozili, da .io razstre-le. ec bi poskušala   priti v pristani-
Zvest kralj«iv pristaš.
M. — Pariz, b\ oktobra. \ojaški guverner v Lisa Is >n i z imenom Bur-gaes jc, ko je videl, da republikanci zmagujejo, skixil iz svojega stanovanja skozi okno na uiico ter s*» ubil. — Nova vlada strogo pazi na mir in red. Inozemska i>oslaništva stroga zastražena.
Španska priznava portugalsko republiko.
M. Pariz. b. oktobra. Španski poslanik v Lisaboni ^ jt> že predstavil v gala-uniformi provizorični republikanski vladi v Lisaboni, ter izjavil, da španska priznava republiko. Ljudstvo je i»oslaniku prirejalo na ulici entuzijastične ovacije.
Kralj Manuel na ladji kraljice Amalije.
F. — Pariz, G. oktobra. Ministrstvo zunanjih zadev je bilo obveščeno, da je vojvoda Oporto. ki se nahaja na lavlji kraljice-matere Amalije, -porinil, da se tudi kralj Manuel nahaja iam in da je s svojim spremstvom vred pobegnil iz Lisa bone. Republikanci premagani.
M. — Pariz, t3. oktobra. Tukajšnje ministrstvo zunanjih zadev je dobilo vest. da so revoluc ijonarc i v Oporto podlegli in da je kralju verno vojaštvo na poti proti Lisaboni.
Krali ujetnik republikancev.
M. — London 6. oktobra. Kralj Manuel se, kakor se ravnokar semkaj poroča iz Lisabone, še vedno nahaja v Lisaboni in sicer v palači Necesidades, ki je zastražena od republikancev.
ML — Lonaton 6. oktobra. Druge vesti se zopet glase, da je kralj Manuel kot ujetnik na neki portugalski bojni ladji, ki se nahaja v rokah re-pnblikantrv.
6.
zorita* iipublikinaki rlana na Portu J* P*
Mannel se je formalno odpovedal prestolu. F. — Pariz, 6. oktobra. Kralj Manuel jc — kakor se semkaj poroča — pred svojim begom omni formula re-signiral na prestol ter podpisal republikanskim voditeljem tak dokument. Republikanski komite mu je radi tega obljubil, da ostane njegovo življenje nedotaknjeno in da sme tudi svoje premoženje vzeti s seboj. Tudi se določi kralju pozneje dosmrtna renta. Žrtve bojev.
P. — Pariz, 6. oktobra. Semkaj dohajajo vesti, da so boji v Lisaboni zahtevali mnogo žrtev. Čez 100 ljudi je že mrtvih in na stotine težko ranjenih.
Proklamacija republike. F. — Pariz, 6. oktobra. Zadnje vesti iz Lisabone se glase, da je prebivalstvo sprejelo z velikim navdušenjem proklamacijo republike. Na ulicah so se vršili ganljivi prizori. Vojaštvo in meščanstvo je iraterniziralo med seboj, klici: „Portugalska je sedaj prosta! Živela portugalska republika! so se slišali. Balkoni republikanskih voditeljev so bili zvečer iluminirani. Kralj na varnem.
M. — Pariz, 6. oktobra. Iz Lisabone dohajajo poročila, da je kralj takoj takrat, ko je izbruhnila revolucija, pobegnil in da se nahaja na varnem ter da se v provinci pojavlja močno gibanje za kraljevsko idejo.
Kralj ima še dosti pristašev.
M. — Madrid 6. oktobra. Ministrstvo notranjih zadev je dobilo obvestilo, da je večina vojaštva in prebivalstva še vedno na strani kralja in da je samo vsa mornarica na strani republikancev. — Kralj se nahaja na krovu neke portugalske bojne ladje, ki je zasidrana v reki Tajo. Njemu zveste vojaške posadke v različnih gar-nizijah maršira proti Lisaboni, da se sprime z revolucijonarci.
Kje je pravzaprav kralj Manuel ? F. — Dunnj 6. oktobra. Kje se pravzaprav nahaja sedaj kralj Manuel, danas še ni razjasneno, ker si tozadevne vesti tako zelo nasprotujejo in jih ni mogoče kontrolirati.
Vtisk revolucije na Spaasken..
M. — Madrid, 6. oktobra. V Madridu in na Španskem sploh so vesti o portugalski revoluciji napravile velikanski vtisk. Vlada se boji. da h\ ne nastale iz tega tudi posledice na Španskem. Policija je vsa na nogah in neprestano patrulira po ulicah, ministrski svet je v perruanenei. vojaštvo je konsigiiirano. Mornariški poveljnik je dobil ukaz. da odpluje z večjim številom križark pred Li>a-bono.
Darila.
Za s Sokolski   dom<  v Idriji je
daroval gospod Peter Poljanšek. c kr. finančne straže nadpaznik v p. v Senožečah znesek 6 K 45 vic. Vrlemu rojaku, ki se tudi izven doma spominja narodnih društev v svojem domačem kraju, izreka odbor društva ^Sokolski dom« najiskreuejso zahvalo.
Mesto posebnega obvestila.
Janko m ana Jagodic javljata potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njiju ljubjena hčerka 3349
ANČI
v torek, 4. t. m. odSla med krilatce.
Pogreb ljubljene rajnice se vrši jutri v petek, 7. t. m. ob 2. uri pop. iz mrtvašnice na pokopališče pri Sv Križu.
Ljubljana, 6. oktobra 1910.
T I * I ■ 0 t 0 t
najboljša ure sedanjosti:
za* sram tnlo. nfteUnojta to Runi a nbl mi pri
H. SDTTHER
USUag. Mestni trs.
• i »
i ■ o
bpraf s«n
Kaseaske ttrim%f pred okraćim
klerikalna proti u eiteljaka x«»aja apet pred Maiiseefn. Skoro ao hotno ie morali nnvoditi na to. dn ttodo napredni učitelji naravnost pred *odi-*eem morali za\ racati ono sistematično fronjo. ki jo proti njim podpihn-je klerikalna stranka.   Zadnjič suma poročali, da ao bili pri tukajšnjem okrajnem sodiačn \  /a por   oboo jen i klerikalni prvaki iz Rudnika, ki «o «a*t kradli |**<*teneiuti  učitelju, ki ima to edino »napako*, da je napreden, dan**' moramo poročati •» novi aferi To pol are /a nadučitelja a>iap. klete ja  i/   Brezovice pri Ljubljani Poaeat. Jernej Novak aa je namreč dne 22. septembra v (rostilni vpričo več ljudi javno obdolžil, da je proti <*ol»kira otrokom rekel, da - kaplan-»-v a Tir^ir m nič vredna«. Natlnčit* Ij je aeveda    klerika inegra možakarja tožil in včeraj je bila obravnava. Obtožene*- j*- s i ver priznal, da obdolžit-ve ae more dokazati, i žarova rja I ae je pn. da je »miaiil učenika    amalo po avnriti«. Preklieati pn avoje trditve vendarh  m hotel. ak«»ravno   mu je <»Moži tel j prav lojalno ponujal poravnavo. Sodnik je No\aka ohi»«niil na en teden zni>oea.      Stvar je sama na M»bi prav malenkostna in v dru «račnih razmerah bi *e res ak«>n> ne */plačalo o nji pisati. Ali pri nas je 7daj i dobi klerikalnega terorizma, ki aa oočutijo se pra\  |«*»ebuo napredni učitelji, stvar fa^ndnonia dru-aai-ua. Saj vemo. kako to are: najprej tak neoanovau očitek proti naprednemu učitelju kjt- v kaki ajoatil-niei; ualo važna seja klerikalneca
♦ d»čfn*k/a^ti»f»^*" * V:iferi *>* zalite* a prof i uaprttiufuiu uviieiju na po«Ilaa:i one gostilniške neosnovane
• »bvlolžitve disciplinama preiskava: nato sledi disciplinarna preiskava, ki
ina *eve«la popolnoma nearativen r»-raltat, ali naprednesra učitelja vnetno prestavijo kam M rani iz službenih ozirov^ in namen je /en. Zato nasproti klerikalnim kovnleem naprednega učiteljeva prav nobeneara pardona? Stopiti jim ja treba vsakokrat takoj in energično na dolari, opravljivi jezik in ao-i. da ae vsaka laž proti iu učitelju ekseniplarično je! IV bodo klerikalni možakarji iz-prevideli. da je za v »a ko lažavjtvo in rnzžaljivo besedo proti nnpredn«-mu učitelju treba dajati odarovor pred «*od?^eni. /•- i- -tali previdn*-j-
ši. bodo holj brada I i »troje jezike in "•r»d<» ->voje Ursede bolj »t 1-00» davali na tehtnico. k«»t to <blaj«> «edaj.
Raien*k> ithrataaie  pred deietaii asntaireaj.
IVetep na centi. I Ki. 3U julija t L zvečer popivala sin v 2abkarjevi ajoatilni v Voklem p«»«e»tnikova sinu Miha 7. u mer 111 Kram-*- Pravkar. Zunaj srostilae sta se jela aekaj prepiru -ti, nakar je zaflal Znmer Pra v bar ju dre tako moeni zaušnici. «in > *hnl nji dvakrat podel na tla. Nato ►ta ae račela poditi okoli na i-e*ti stoječih tantov in se obdelovati z noti. Pri tem je dobil Pra v ha r več \drtin na levi froleni. potem poškodbe na levi rami in levem *tearnn t»-r na deasnun kolenu aloooko nbodlino. *#-aajoeo v sklep. Sodišče «e aa riodlari izpovedh prič ni iiioutIo o t mi pr»-i»ričati. <ia bi mu bil vse te poakodhe prizailejal 2u-•. ker ni teara nobena priča videla, jn je obsodilo na 4 tedne ječe Velikadnani naaprotntk. Janez Kašnik. tovarniški delavec v Maj strani in Franc Zupan, tesar iz Brez-i-iee. sta ae \ 1'rlasaovi roMilni v Mo**traui % pijanosti -fcr«*srala. K*-r sta imela »kupno stnnovanje, je Zupan rekel Kaštiiku. da ne ho to noč spal. Zaaiela *ta d rti u 'tnifrv-aa zmer juti. ter je Zupan «d#«li| Kamniku v Miaednjo sobo. Šla sta pred hišo. Tu je napadel Kašnik svojegra nasprotnika z odprtim nožem in mu zadal ua . ratu in hrbtu *m rt none varne vbod line. Ranjen*-«* je izjavil, da nnaprot-mkti oalpuati in tudi odškodnin*- ne zahteva. Sodišče je Kasni k a obojilo l*a 15 mesecev težke ječv.
Nasilen berač.   Anton   Pel na ver vf.»ravč. bera«- brez stalnega bivali nin. je prišel n«*k»-ara f »opoldne \ Pu triko v o a;ut-tiirio ter zahteval pol Ii-»ra vina. Ko je polovico popil, jo je ho*el odkuriti. Ko je natarica zahtevala plačilo, je jel po aostilni razarra jati ter bofra preklinjati. Stražnika, ki fra sta aretirala, je paovnl in nji-rnn v obraz pljuval in   svoje boaro-kletne besede tudi vpričo navzočih Ludi ponavlja). Pelnaver trdi. da je bil takrat popolnoma pijan. CMVsodili ho aa na 5 mesece \ ječe
\ za pur ai maral iti. m opetova-no zaradi tatvine kaznovani \nton Zadntk iz Zanorea. delavec brez stalnega bivališča, je minilo leto ii-vrsil na raznih krajih več tatvin. Ker aa niso mosjli zaaaiiti, se > iz skali proti njemu tiralniea. Po dolgi • rfisotno^ti se je vrnil v Planino, o čemur je oroaauatvo izvedelo in ga hotelo aretovati. A Zadnik si tega ni dal
mirno dopaati, marveč je oba ka poataoo opsova!, hotel aaarruaati na tleh leaeči kos lana, ti njič tako silovit, dn ao t« po voz Sker ac je pn ae nadalje upv ral. trena ga je kilo ukloniti, pri če ni ur je raabil oklepno verižico. Sele. ko so gn podrh orožniki na tla, ga je bilo možno ukrotiti. Obsojen je bil ua t* mesecev teške ječe.
Ia sino ni aotci aatft. Dne 19. julija t. 1. je v fctibcraikovi gostilni na Kar lovski renti popivalo več ljudi, med njimi tndi Janez K u mik stolar ski po m o< nik iz Ljubljane. Naenkrat aa jr vnel prrpir. ker sta njegova tovariša Fram-e Kucler. čevljar in Anton Krjnvc. delavec, ae tvrnsila, naj tudi K urnik da za I leter vina. ker v«¥ «"-as ptdeg pije. Mmto teara je pa ta jel Erjavcu očitati, da je lenuh. Ta je lag 1 abil za stol in ga hotel udariti. V hipu gm je pn Kurnik s ostpr tim nožem sunil v roko in gs zelo nevarno ranil. Sicer ae oMottenec zaa^> varja. da se je moral uraniti, a to mi ni 1 »omagalo, kajti obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe
i SW«»jena  vlamilca.   I Ved e»-i<>v ško }m«r«>to Ma bila t«- dni obsojena 1 * \ arna vlomilca Poajacar 111 Wahr mut. prv i na s«--.t. drugi na sedem let
ječe. Po prestani kazni prideta v prisilno delavnic«*. Pogačar je znan zla->    kranjskih fnrovžih   i*arkrat jc
iiM»rda —• mu T»»
tudi ae«laj |h »»reči
\e>reća   na   železniški pro^i.
Dne 9. mata t. 1. je opravljala Ana
Zaksek v čuvajnici sL 31 med posta-jema Do bova in Brežice službo čuvaja. Ko je doslo od Zapresiča teleiomćno obresčertje o odhodu vlaka, je Zakse-kova zaprla želevnisko progo pred in
a vala
. • ^ % pasaj v ^» j■ mco apreti po* minut pred prthodonra vlaka. Žena je Ha v j jvaimco. kjer se je z otroci tako je popolnoma pozabila na tn na vlak, ki je ime! vsak čas Ko je zashsaia ptsk vlaka, je j 12 čuvajnice, toda nesreča je la že tu. Zakiekova je videla dirjati voz čez odprto progo, v tem trenotku pa je tudi že pndirjal vlak, ki je z vso silo zadel ob voz ter ga popolnoma razbil. Kotna ata se odtrgala m zbežala, voznik Josip Dernikovič je bil težko ranjen. Na vozu nahajajoči se Juh in Neža Dermkovtč in Josip Pu-
inbovih trupel so ležali razmetani po progi. Obdolženka priznava svojo knvdo, pravi pa. da je tudi hlapec kriv nesreče, ker je prenaglo vozil in ni hotel ustav iti, četudi je slišal pisk in njene klice. Kljub temu se okrožno sodišče celjsko prepričati o njem nedolžnosti, zato je obsodilo Ano Zaksek radi zanemarjen] a službe na tri mesece stroge ječe. rjoostrene  <  postom vsakih 14
Gospodarstvo.
Iz Borov aice. \  imenu tukaj
saje   podružnice   c.    kr. kmetijske družne   sta   priredila   g. j»odzupun Vr. S u h a d o I n i k tn g nadtičitelj F. Zirovnik \  dvorani izobrnž* valneara društva   raaasaia sadja —
;^,-^brv jaboll flji-i leto-, vnb« ni dobra sadna Midi, je \*ndar okoli llorovniee nekaj priporočljivih rst to rodilo. Na razstavi se idi. vrste imajo ljudje najraj in klere tudi le|»*i uspevajo. Prijatr u»m and ja pin poročamo, d« «.i ogleda to rsnnaavo. tslprta je bila r nedeljo, dn«' 'J t m., in bo s»* v n»-d« I jo. dn«-9. t. m. dopoludn« «\ \"<\ H do lil. m l»o|s»hidne o<l «lo P«»|Miludn«' ob H. bo tndi pre«Javanje o sadju.
/risanje   vinskih  « en.  Z   I bi ttaja f»r.ročajr»: Zveza avstrijskih vas--kib trgr»v-cev .»♦• ^kb-nila / ozirom nn b-tošnjo    *lal»»» vinsko letino zvišati -koraj \ sem vrstam vina za tri-o«lst«»tko\ — Hi tanka zadružna   banka i I. Iz Sarajeva p«»ročajo:   Tu ao ustanovili hrvaako zadruzriM l»aiiko za Bosno m Hercegovino, ki ima na rnei      i       -   -i'     jjo-^m|.i i -k na predek lss*amikih Hrvatov. V lavna •• sit bili i/v "tj* m pristaši \ s«»li
strank, med temi dr. Mandič. Vancaš. skof Sarič itd.
Srbski monopol za alkohol. I/ I*•!grada poročajo: Konsum alko bola \ Srbiji je velik. Kakor znano, je vlada dala v najem neki angleško-im luški skupini državni u ionom* I /.a alkohol m sicer za dobo dvajsetih let 1'radrio so konstatirali, da ao v prejšnjem letu razven špirita konsn mirali 4 milj. litrov žganja. Kar ga jmrabijo mali kuharji, ni vračunano. l'ogo«1ba stopi v veljavo f>. maja 1911. eventualno 1912.
Trgatev v Italiji. Laško trgatev cenijo na Tet milijonov napram 'c* milijonov dvojnatib centov v prejšnjem letu. Cisti oVasoa se rač* u na na milijonov napram *rj0 milijonov v prejšnjem letu.
lija. V krogih sladkornih raf ine rje v .veliku   govore o nameri
kartnln,
nr ae ko kartel primarno V aindkorno-indnatHjalnih krogih mislijo vslod tega. da se bodo cene rafinadi saaakaal za 0 do 9 kron. Znižanje cen bo cnaanlo 10 kron.
— Pntralajili noj. Poajajnnja mod avstro - ogrsko ia francosko vlado zaradi petrolejske industrije ao ostala brezuapaana. O tem vprašanja se ne bodo v raila nikaka diplomatič-ia poajnjanja vso.
Monnpnl vžigalic. Kakor poročalo, so se v zadnjem ministrskem svetu določile temeljne točke, ki se nanašajo na monopol vžigalic. Treba je torej se detajlov. Te izdelujejo sedaj strokovni poročevala trgovinskega ministrstva. Zakonski načrt za uvedbo monopola vžigalic v Avstro-Ogrski bo gotov Ze do konca tega leta. V prvih dneh meseca januvarja bo predložen parlamentu. — Društvo ogrskih tovarnarjev vžigalic je poslalo k ogrskemu trgovskemu ministru deputacijo, ki jc med drugim tudi prosila, da bi se do rešitve monopolnega vprašanja nc dovoljevalo ustanavljanje novih to-varen za vžigalice. Minister je obljubil, da \iada ru U> več izdajala takih koncesij in sporočil, da se bo parla-ment > to zadevo v najkrajšem času pečal in sicer v zvezi s prepovedjo rabe foslorja.
Nova železnica v Dalmaciji. Železniško ministrstvo je zaukazalo revizijo žeh-zmske proge iz Zadra čez Gjevrsak do Dmisa z alternativo od Gjevrsaka čez Ktstanj do Očestova.
— Razpis dobave pohištva. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje za dobavo pohištva na dan 19. oktobra 1910 konkurenčno razpravo. Ponudbe za to dobavo se morajo najkasneje do 12. ure dopoldne omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki leži tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
HoJlm cen] naročnikom.
Zaradi hitrega .n točnega poslovanja v upravnistvn naših različnih
listov, prosimo vse častite naročni ke. da blagovolijo vselej jasno in točno zapisati, ali je pri poslani denar za nar" i ;u*ranji     ve«*erni Slov.
Narod . Slovenski Dom«, »Zvon«, za inserat. v katerem listu) itd. — V sled površnosti v pisanju trpi uprava listov in      cenjeni naročniki.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto PuHtoKlcmšek.
v Ljutv
lumi  jc imel« meseca sept   1910 leta sledeči
1430 K — v
5621 K o2 v
9973 K Od v 17024 k "So"
«| Rrdm pre>efliki
1 ) Prispevki u aabirainiaov
2 1 f^noevki podružnic \ ?
m) Kraafski 3723 K D»v h) ^jrrvlu    160 — r) Kasaška    —   m - „ d) r^auorssal/^ 90.,
Skupaj
3.) Ra/ii uinneian t j. oanla
dru.    Nago itd        .   . .
Skapaj .... S) Izrecni preiemat:
4   Pr?s;^vki /.a obramb sklad      3346 K 80 v vaata vseh prejemkov        ."Tu371 K 35T
a) Redni izdatki plaće, reaiun« rad|e učinaj-slo-mu ovibni, razni računi itd 18297 K 64 v
el Uredni izdatki
nal<7it>' na sjutvnkro. oz it
obrambniklad 5541 . SO.
Skupaj
*   * * r»rtmaniM j.ija ....
23S39 K 44 v 3468 K 00 v
V LpiMjani. dne 1  oktobra 1910.
Ljubiteljem čaše dobre žitne kave ne ugaja noben drug izdelek tako zelo, kot Franckova ržena kava Perl z znamko „Perlro*. Rž Perl se naj ne primerja s kakovostjo slabejse prazen« rži, ki se vaga nezavita. En sam poizkus izpriča, da se rž .Perl" nikakor ne sme primerjati s slabšim tržnim blagom. — Vonj in okus sta veliko žlahtnejša. — Prosimo, zahtevajte torej samo paketirano, samo z znamko .Petro". 3156
LUK lasa, JOk tt
ia prav ta ras ae Ijaoaks govorica oneatljrrl prav posebno varovan prehiajenja. Neprecenljivo jim slutijo pri tem Faveve sodenske mineralne pastilje, seveda prašne. Kdor jih rabi po preizlraieaeai pnaana, nna jam itvo, dt tan vressenski trsshrt. če tivi naravno, ae asorefo lansnv« Faveve psatas am samo K 1*25, pazite pa aa to. da
W.Tk
■r/i.
c. star.
17.
je žive jako dolnjo. Pre-iwm arama suhe zemlje iz herbarija ie iz prve polovice prejinjeara stoletja, je drarnala 20 tisoč življenja snosnih kali. A. \est!er je 23 let staro prst searrel na 1J0 do 150 sto pinj Galsija, na da bi mofel uaičati ti v Imensko zmožnost bacilov v njerj. Dn so taka t r doniva bitja nas i najhujši »ovratniki, je jasno. Ob varova ti aa jih zaznoremo samo z največjo snaznostjo Poglavitna pa napadajo bakterije usta in zob*-. fJr. Miller je dognal, da je v 12r5 slučavjih za-atrupljenj na vsem telosu. njih H4 > emrtnim izidom nastalo zaradi bolnih zob. Samo redno negovanje u*>t n zob z antiseptično delujočimi sred-e»tvi, kakor n. pr. Sargov Kolodont, zobna krema in ustna voda. Kaloriont nas varuje pred mnogimi ob«.!» Jr^ mi.
_ i
Prtporrtrtimo nnstm rod^nnam
kćlimsko cikorijo.
Proti prašajem, luskinam ia izpadanja las
Tanno-cMnni tinta
katera   ofcrsooujo   laalića, odatranjuja utk« m preprtiu)« Izpadanja las.
f •'fulfu^si       % s4eM f Sve« ai a.
Razpoiilia ae a obratno posto ce manj kot dve steklenici.
Zaloga  vaah   protzkušanih zdravil,
medic, rr |( r^ediclrai vir, speč ali tot   najt res.n parturr.:v; kirursjiSkih ODvaz, svpžih m «-era!n»h vod itd
Del. lekarna MIlane Leusteka
i Liktijaii Rt*i m cist* v !.
polet? oovoirrajf-nera Fran JcdeSsvcgz ;oail. mo»t'
Data aveticia
"Beroiin. Pariz, Rim itd.
(ntiliu y^S^
farsa o. setđl
Sr^*r >ti• 3t»tf "
atF
4. x.. zobozdranik, Moravska
Natančno in temeljito sem preiz-snnil Vato satno vodo in Vaš zobni ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje 1'stnih vod in zobnih praškov se naha;a veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo Bolniki naj sc torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je:
■ iti tfi M MMM11M
2% kg
«X* «2* «X* ili
samo tehta
pisalni stroj iz aluminija. Ima vse moderne vrline, solidna konstrukcija. Cena nizka.  Zahtevajte cenike in razkazovanje stroja od 3205
ustvtii „Standard Folding"
Ljubljana, Turjaški trg 4, H.
Izborao se počutimo
če si umijemo glavo z novim preparatom Pixavon. To je lahno tekoče kotranovo milo za umivanje las, kaje odvzel na poseben pa-oporni kotranov duh. Pixavon, zadostuje sa je K 2-50. Dobi ae v vseh to-V vseh boljših tnal glavo a Ptxa~
Doner tek je aasra stvar.
Zanemarjaj je olkar! Dober tek imaš vsak asa,
AkT
aš
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
ifnaaaa kakovost Kaktnetsa kakovost
liter K 1-40. „ 4-80.
Naslov za zaročila: „FL0R1AN". Ljubljana.
Postavno varovano.
Umrli so v Ljubljani:
Dne oktobra: Josipina Preg;ei, 7asehniea. 68 let, Strossma ver jeva ulica
I>nt- 4. oktobra:  Alojzij Plest«?-njak,   sin plinarničneg^a delavca. 9 Hranilnična <-^-ta 11. Pranja
Štucin. hči jetni^kega paznika, 20 dni. Marij*- Terezije cesta 10.
Dne 4. oktobra: Ivan Snoj. bivši hlnacc 72 let. Radeeke^a cesta 11-Marija Golob, posestnikova '/>na.
36 let. Zalo- 11----T osip Paj-
nič. imejitelj potovalno pisarne. K let. Bleiweisova cesta H. Ignacij Bogataj, bivši delavec, 75 let. Radeč-kejra cesta 11- - Marjana Fahjan. kuharica. 52 let. Sodna ulica 1.
Dne 5. oktobra: Uršula Cotman. mestna utoga, 78 let. Karlo vika cesta 7.
V deželni bolnici:
Dne 1. oktobra: Ivan Punear, bivši kovač. 33 let.
Dne 2. oktobra: Pavel Zemljan, obein>ki ubožec. 40 let. — Janez Ko-var. posoatauk, 60 let. — Marija Make. vpokojena učiteljica. 51 let.
Dae 2. oktobra: Apokmija Bla^. delavčeva žena. 62 let. — Fran Miki ic. hlapec. 47 let.
Dne o '.ktobra: Marija Arhar, dninarica. 56 let.
Heteorolosično poročilo.
\ * ra rti irrta M*
Sreiaii zrači i tUk 7H-Š
— 0		Staaje	-p «		
	•sazs-	barometra	C »■	—	Nebo
=	vaaja	t mm	£ 3	>	
	t. pop.	737 n	134	sl. jvzh.	sk. oblač.
»	9. zv.	7389		sr. jvzh	jasno
6.	7. zj.	740 3	88	■	pol oblač
Srednja včerajšnja  temperatura 111«, norm. 12 2*. Padavina v 24 urah 1*3 mm
Večjo množino
3347
jabolk
različnih vrst proda Rajko Krispor, trgovec v Kranju.
Prešernove slike
iroiaja ii pelOja n postnen penetju Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena aliki 5
2073
Izurjenega
334*
strojepisen
popolnoma veščega slovenske in nemške tenografije  apra|aua takoj od-
etniška pisarna. — Plača po dogovoru. Naslov pove  upravništvo »Slov. Naroda«.
3335
kovačij
Jlajiriallal ležeča ob državni cesti v prometnem kraju se da nuli drulinskih razmer tnkaj f nijsan eveaitualno tndi prMkft| pogoji zelo kydksV^~ Več o tem ae poure^r re-