IDreNgflPMttOBK
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitni tek. račun it. 9-17768 — Pottnlna platana v gotovini Spedlz in abbonamento postale II (iruppo
Leto IV. Štev 20.
GORICA DNE 19. MAJA 1948.
Cena L. 15
PRIDI. SVETI DUH!
Osmina binkoštnega praznika ne sme iti mimo nas, ne da bi v molitvi, zlasti pri šmarnicah, priporočili Sv. Duhu tudi naš list in naše ljudstvo.
Duh resnice, pravice, ljubezni in srč* nosti naj vodi zlasti nas vse, ki pri listu sodelujemo in ga pišemo. S sv. Janezom zaupamo, da smo »prestavljeni' iz teme v svetlobo«, ker vemo, da ljubimo vse brate in da ne nosimo v srcih nobene mržnje do nikogar. Toda ker smo vkljub vsemu le slabotni ljudje, potres bujerno neprestanega razsvetljenja in navdihov božjih, da bomo mogli stano* viitno in vedno popolneje poučevati in vzgajaiti svoje ljubljeno ljudstvo.
Božjega razsvetljenja pa je treba tudi ljudstvu, kateremu je namenjen naš list in .posvečen naš trud. Naj bi vsi v na* šem »Slovenskem Primorcu« spoznali najpotrebnejšega in najzanesljivejšega vodruika, tki jim kaže pravo pot v vseh važnih stvareh z vidika večnosti. Kot itakega naj ga gostoljubno sprejmejo v vsaiko hišo in naj se ga .ne sramujejo, kakor se ne smejo sramovati nikogar, ki jim ga je dal Bog sam za vodnika in glasnika.
Sveti Duh razsvetli nadalje vse tiste, ki se nikdar ne morejo odločiti za do*
sledno krščansko mišljenje in delovanje v zasebnem in javnem življenju in bi bili sicer radi Kristusovi, vendar tako, da bi se tudi Antikristu ne zamerili. Ta s ki ljudje hi radi, da bi si naš list »gla* vo« ispromenil, iko bi morali pač oni spre* meniti svojo glavo, katero jim je zbegal duh sveta in teme. Naj bi vendar spoz* nali, da živimo- v taki dobi, ko se hu* dobni duh izredno strastno zaganja v vsakogar, ki uspešno razkriva njegove zlobne nakane in mu trga peklenske mreže. Besnenje temnih sil proti nam je najboljše znamenje, da smo bili ved* no na pravi poti. Sovražnikom vere na ljubo in v tolažbo tistim, ki so šele v če* raj prišli k pravemu spoznanju, ne mo< remo zaltajiti ravne črte, katero smo iz ljubezni do Boga in naroda vkljub vse* mu nasprotovanju zavzeli od vsega za* četka.
Sveti Duh razsvetli tudi naše nasprot* nike, da bodo ^poznali, da jih njihovo sovraštvo do vsega, kar mi zagovarjamo, vodi le v lastno pogubo.
Končno potolaži Duh Tolažnik vse tiste mučence slovenskega naroda, ki jtr* pijo doma ali v begunstvu samo zato, ker hočejo izvesto slediti le Njemu, ki je Duh resnice, pravice in ljubezni.
FATIMSKA MARIJA SE JE l POSLOVILA OD GORICE
Na 31. obletnico prvega prikazanja Matere božje v Fatimi, t. j. 13. maja, so k p jfatimske Marije slovesno spat odpeljali iz mesta v Furlanijo.
Ob 8.30 zvečer sc je od samostana Naše ljube dospe (Notre Dame) razvila po Korzu do cerkvice sv. Justa velikan* ska procesija. Brez posebnih priprav in vabil .se je .zbrala -ta večer na glavni goriški cesti množica 10 — 15 tisoč lju* di, Iki je mimo razsvetljenih hiiš ob glas* nem petju in molitvi spremljala Marijo v njenem čudodelnem kipu. Pred cer* kvijo je limel poslovilni govor lettošnji majniški pridigar stolne cerkve p. Dio* nizij, ki je že lani v postu pritegnil tako veliko poslušalcev k svojim govorom.
Ob sklepu »Marijinega romanja« mo* ramo še enkrat ugoti viti, da je ta ver* s^a prireditev nenavadno razgibala vso deželo. Verno ljudstvo je Marijo vse* Povsod navdušeno sprejelo in ji izpri* calo svojo glohoko vdanost in ljubezen.
1 udi marsikakega versko brezhižnega človeka je ta pobožnost dvignila iz spa* nju in mu priklicala v spomin večne vrednote, na katere je v vrvenju seda* njega materialističnega sveta skoroda Pozabil. Tu in tam je tudi ikak popoln brezverec zopet našel vero in srečo.
Ob takem verskem valu se ni čudita, da je hudobni duh posta! pozoren in da Je skušal preprečiti delovanje svoje več* ne sovražnice Marije. Odtod agitacija Proti Marijinemu romanju, zlasti v ne* katerih slovenskih krajih, ki so jih s syojim nasiljem ustrahovali rdeči brez* verci. Vendar nam je znana samo ena slovenska vasica, kamor niso mogli nesti k'pa, ker so neki suroveži grozili, da ga bodo kamenjali
Precej žalostno vlogo so igrale še ne* kaitere druge vasi. Toda od tam priha* Jajo vesti, kako so vznemirjeni razni 'iudje, ki so Mariji zapirali okna in vra* ta- Baje iščejo zdravila za vznemirjene ‘"vce pri zdravnikih, plačujejo sv. maše Zil srčni mir in svojo zamudo skušajo Popraviti na ta način, da hodijo za Ma* n.i<> v sosednje vasi. — Znan nam je Primer, ko je predsednik vaškega stra* ^ovalnega (narodnega!) odbora, ki je ^udetn prepovedal udeležbo, v tihi noči ^"n jokal pred Marijo.
bi morda je med terni ustrahovanimi u'Vežj Mariji žela še več sadov kot med tistimi, ki so Njej na čast prižgali take
NADA :
£|<X> Sltcicija <3<X>
na Solkanskem polju
Razigrano je Solkansko polje —
Čezenj stopa Fatimska Marija... Klanja se ji vsaka domačija, k Njej hite vsi, ki so blage volje.
Venec nageljnov in rožmarina kakor dih pomladni jo obdaja . Polna milosti med nas prihaja, lepa vsa — med devami edina . ..
Kot da v vetril valovi jezero žitna iwlja vse okrog šumijo...
Kam se mak je skril? — Glej, za Marijo pot postlalo je cvetov stotero . ..
Stopa Mati čez Solkansko polje — Sij blesteči ji glavo obkroža... Pesmi naše zvok Srce ji boža — v njej prikrita blaženost in bol je . .
Od nekod čez polja vse glasneje jok prihaja k Njej in težki vzdihi.. Nesla tja bi mir v ljubezni tihi — a ne sme, ne more preko meje . . .
Rada, rada bi v naročje svoje vse otroke skrila in ljubeče pot kazala jim do prave sreče . . .
Z Njo ne bali bi se težke hoje . ..
In roke je nežno razprostrla, da bi v varstvo svoje nas sprejela. O, da bi vse dni nad nami bdela in nam vrata v večni raj odprla . .
kresove navdušenja, da so že zdaj po* polnoma ugasnili. — Mi skušajmo olira* niti sadove Marijinega romanja z ohno* vitvijo Marijinih družb in z molitvijo rožnoga venca v družinah!
Solkansko polje
Po prizadevanju našega dušnega pa* stirja je prišla Fatimska Marija tudi k nam. Bil je to sicer le bežen obisk v torek 11. V. zvečer, a tudi zanj smo Bogu hvaležni.
Mladi in stari so pomagali, da smo Marijo »romarico« in »misijonarko« do* stojno sprejeli. Vse hiše so bile okraše* ne, na polt smo postavili več slavolokov in udeležba pri procesiji je bila prav lepa; žensk je bilo kar nepričakovano veliko, ker so v velikem številu prišle k (nam tudi iz mesta.
V procesiji je bilo tudi precej italijan* sikih vernikov, čeprav je prebivalstvo Solkanskega polja slovensko. Ker so v bivših vojašnicah italijanski begunci iz Istre, je bila naša procesija in vsa ve černa pobožnost dvojezična. Verniki so poslušali govore, peli pesmi in molili 'v obeh jezikih. Tako bi moralo biti tudi pri skupnih pobožnostih in manifestaci* j ah v mestu samem, kjer morajo sloven* ski verniki vedno občutiti, da niso za res enakopravni niti pri cerkvenih skup* nih slavnostih, ko bi morali smatrati za nekaj samo po sebi umevnega, da vsako ljudstvo in vsak jezik slavi Boga po svoje — brejz strahu, da bi s tem koga izzival ali kakor koli žalil. Na poti krščanske popolnosti bomo morali napraviti tudi katoliški narodi še veliko, veliko korakov naprej. —• Toda vprav človeška omejenost, ki se povsod kaže, nam priča, da je naša vera pač nekaj nadčloveškega in da se Ibo moralo člo* voštvo v vseh stoletjih do konca sveta boriti za vzvišene krščanske vzore. Dra* goccnost Jezusovih naukov bomo popol* noma razumeli šele v večnosti.
Zahvaljujemo se vsem, ki so prišli ita lepi večer med nas, zlasti pa številne duhovnike s tremi slovenskimi kanoniki na čelu, ki so hoteli spremljati in ča* stiti Marijo z nami, ko je blagoslavljala naše domove in njive.
Čustva, ki so navdajala vernike pri Marijini poti skozi našo novo duhov* ni jo, hčer solkanske župnije, naj vam razodne sledeča pesem odlične pesnice.
ITALIJA
ITALIJA. V Rimu sc urejuje tc dni nova italijanska republika. V soboto 8. maja sta senat in poslanska zbornica volili svoja predsednika. Senatorji so si izbrali že izurjenega parlamentarca Ivanoe*ja Bonomi*ja, poslanska zbornica pa Ivana Gronchi*ja.
V ■ ponedeljek 10. maja so vsi sena* torji in poslanci na skupni seji volili novega predsednika republike. Treba je bilo združiti na isto osebo dve tretjini vseh glasov. Ker jo bivši državni pred* sednik De Nicola odklonil zopetno iz* volitev in ker se desnica in levica nista mogli zediniti za' skupnega kandidata, so parlamentarci delili glasove med 6 kandidatov, tako da ni nihče od njih dobil ne v ponedeljek ne v torek po* trebne dvotretjinske večine. Zato so v torek popoldne glasovali znova, a ta* krat je, kakor določa nova ustava, za* dosltovala za veljavno izvolitev nadpolo* vična večina. Pri tej volitvi je od 872 glasov združil na svoje ime 518 parla* mentarcev 74 letni strokovnjak in pro* fesor finačnih ved Ljiigi Einaudi, dose* danji minister državne bilance in mini* strski podpredsednik /ter guverner zavo* da Ranca d’ltalia. Doma je iz Piemonta v provinciji Ouneo. — Ko mu je pred* sednik poslanske zbornice Gronehi spo* ročil njegovo izvolitev za predsednika republike, je volitev sprejel z besedami: Star pregovor pravi: Glas parlamenta je glas ljudstva, a )ker je glas ljudstva glas božji, naj se zgodi božja volja in Bog naj mi odpusti, če sprejemam to imenovanje s ponosom.
Novi državni predsednik je pripadal italijanski liberalni stranki, in sicer nje* nemu zmernejšemu krilu. O priliki zad* njega strankinega kongresa je nastopil proti razporoki. Se na praznik vneboho* da je prisostvoval sv. maši, ki jo je pa* pež daroval za vseučiliške profesorje rimske in drugih italijanskih univerz.
Na ta način je dobila italijanska re* publika svojega državnega predsednika in predsednika obeh zbornic za daljšo dobo mirnega razvoja. Poslanska zborni* ca je izvoljena za 5 let, poslovna doba senata traja 6 lat in državni predsednik ostane na svojem mestu 7 let. Upamo, da bo nova demokratična republika srečno rešila vsa težka notranja vpraša* nja moralne i.n materialne obnove in da bo tudi v zunanjepolitičnih odnosih do* prinesla dober delež k tako potrebnemu pomirjenju sveta. Italijani so že od nekdaj znani kot zelo vešči diplomati. To so dokazali tudi v teh letih po zanje tako nesrečno končani vojni; danes so v zboru narodov zopet močno upoštevan faktor. Zn alti je treba.
Kakor je običajno v vseh demokratič* nih državah, je De Gasperi s svojo vla* do, ki jo vodila volitve, novemu pred* sedniku Einaudiju podal ostavko. Ta pa demisijc ni sprejel in je prosil De Gasperi*ja, naj ostane s svojimi ministri še na vladi. Ministrski predsednik je to obljubil s pridržkom, da napravi kako majhno spremembo, ker mora nadome* stiti Einaudi*ja samega in se pogovoriti z vladnimi strankami glede nove poraz* delitve ministrskih sedežev. To delo se
bo izvršilo v tekočem tednu, ker sta oba predsednika Einaudi in De Gasperi na binkoštno nedeljo uradno obiskala milanski velesejm.
PALESTINA
V PALESTINI je pa opolnoči med 14. in 15. majem prenehal angleški man* dat in dežela je od sobote dalje postala bojišče med židovskimi vojaškimi četa* mi in med vojnimi silami obrobnih arah* skih držav, ki so vkorakale v Palestino od juga, vzhoda m severa ter tudi ya* čele z letali bombardirati židovska utr* jena mesta. Jeruzalemu bodo pa priza* nesli, ako se strasti ne vžgo do skraj* nosti. Veliko iznenadenje pa je povzro* čilo v petek popoldne pri seji ZN urad* no sporočilo predsednika ZDA Truma* na, da Združene države pripoznavajo kot dejstvo »Hebrejsko državo v jPale* stini«. Judje celega sveta in zlasti v ZDA so kar iz sebe od veselja, prirejajo po mestih slavnostne obhode in se pri* pravljajo na splošno mobilizacijo po vseh deželah, da pojdejo branit svojo no*
vo državo proti napadajočim Arabcem___
Dobro poučeni krogi trdijo, da jc Tru* man Je za hip prehitel Sovjete, ki da so tudi nameravali objaviti priznanje »Ju* dovske države« in so sedaj hudo raz draženi, da so jih ZDA prehitele. Če sta dve taki velesili, ki . nosita veliki zvon na svetu, na strani Judov, bodo ti verjetno le prišli spat do obnovljenega Davidovega kraljestva.
Orožje kujejo
\VASHINGTON. Odbor za oborožene sile ameriške poslanske zbornice je ob* javil poročilo, v kajterem zagovarja po* večanje oboroženih sil Združenih držav na 2,000.882 mož z naborom mladeničev od 19 j— j25 let. Odbor poudarja v po* ročilu, da je tak ukrep potreben za »odvrnitev sovjetske vlade od katere koli prenagle odločitve.«
AMERIŠKI SENAT JE IZGLASO* VAL POSTAVO, ki določa skupno 3,198,1-00.000 dolarjev za letalstvo in mornarico. Vštetih je tudi 822 milijonov dolarjev za povečenje leitalske sile na 70 bojnih skupin.
Predsednik senatnega nakazovalnega odbora Bridges je rekel, da je zaželeni cilj razširitev letalske proizvodnje do leta 1952, ko bodo izdelovali 5200 letal na leto.
NEDAVNO UVEDENO NADZOR* STVO VLADE ZDRUŽENIH DRŽAV NA,D IZVOZOM bo omogočilo Sovjet ski zvezi in njenim vzhodnoevropskim satelitom nakupovanje poljedelskega materiala v Ameriki, ne pa težkih stro* jev, ki hi jih lahko uporabljali za vojno proizvodnjo.’
Ameriško trgovinsko ministrstvo je nedavno objavilo seznam predmetov, ki jih Sovjetska zveza lahko nakupi po prvem marcu, ko je stopilo v veljavo omenjeno nadzorstvo. Seznam obsega konje, mezge, kuhinjske potrebščine, sa* nitarno orodje, nože in vilice. Med po* ljedelskim materialom ni traktorjev.
Seznam je sestavil odbor predstavni* kov oboroženih sil, komisije za atomsko energijo 'ter zunanjega, notranjega, po* ljedelskega in trgovinskega ministrstva
Jugoslovanske zahteve
LONDON. Ameriški predstavnik na konferenci namestnikov Samuel Reber je izjavil, da pomenijo jugoslovanske zahteve po ozemlju Avstrije kršitev Atlantske listine, ki jo je Jugoslavija sopodpisala.
Britanski namesitnik James Majori* banks je pobijal sovjetsko tezo, da ima Jugoslavija kot zavezniška država pravico do prednostnega ravnanja, in je ugotovil, da, če so Jugoslovani zavezni* ki, bi se tudi morali kot taki obnašati, vendar njihovo ravnanje v zadnjih treh letih gotovo ni doprineslo k pojačenju takega vtisa.
KOREJA. Računajo, da jo 11. 5. v južni Koreji prišlo na volišče skoraj 7 milijonov volivcev. To so prve volitve v 4.000—letni zgodovini Koreje. Te vo* litve imaju namen, sestaviti parlament, ki bo pozneje poskrbel za ustanovitev vlade za oni del države, ki je zaseden z ameriškimi silami.
Na svojem področju v severni Koreji so Sovjeti že ustanovili državo sovjet* skega kova, ki sloni na »ljudski vojski«, katere naloga je vzdrževati komunistič* no nadzorstvo po umiku sovjetskih čet. Tam ini treba volitev, zadostuje ukaz.
Ponekod žito izvažajo, drugod pa ga v vreče brez dna mečejo
LAKE SUCCESS. Iz novega zvezka mesečnega poročila Združenih narodov za statistiko, ki je bil objavljen 6. V., je razvidno, da dosegajo dobave pše* nice iz Združenih držav, Kanade, Ar* gentine in Avstralije 97"/o svetovnih iz* voznih dobav v lanskem letu. Tc države so skoraj podvojile svoje izvoze pšenice v primeri z dobo izpred vojne. V šte< vilkah pa .ni obsežena Sovjetska zveza, ki noče dati podaitkov, kaj je ona lačne* mu svetu pomagala. Pa tudi lačni svet nima o tem podatkov.
V dobi 12 mesecev, ki so jsc končali z junijem 1947, so Združene države, Kanada, Argentina in Avstralija izvo* zile 20 milijonov ton pšenice.
Vse beži iz ,,raja“
LONDON. Britansko zunanje mini* strstvo je sporočilo 6. V., da je polkov* nik J. D. Tasojev, bivši načelnik sov* jetske repatriacijske misije v Bremenu, prostovoljno pobegnil in dospel v Veliko Britanijo. t
Polkovnik Tasojev, ki bi se moral vrniti v Sovjetsko zvezo, je sklenil takoj zapustiti Bremen ter se izročiti britan* skim oblastem z namero, da bi dobil dovoljenje za vstop v Veliko Britanijo. V skladu s tradicionalnim britanskim postopkom, da nudijo azil političnim beguncem, je polkovnik Tasojev dobil dovoljenje za vstop v Veliko Britanijo.
Sovjetske oblasti v Berlinu so obto* žile Združene države, češ da so njeni agenti ugrabili Tasovjeva v Bremenu. Merijo pač čevlje po svojem kopitu.
Olimpske igre
OLIMPSKA BAKLA. En tisoč šest sto pet lin trideset tekačev bo poneslo olimpsko plamenico iz starega grškega naselja Olimpa v London na olimpske igre. Ta tek z baklo se bo končal, ko bo bakla prižgala olimpski ogenj dne 29. junija na Wembleyskem stadionu. Pot je dolga 3000 milj ter je ena najdaljših v zgodovini športa. Trajala bo 14 dni in vsak tekač bo pratekel povprečno 2 milji. Italijani pa bodo uporabili več tekačev na krajših razdaljah. Prvo baklo bodo prižgali z ognjem na oltarju enega starih templjev v Olimpu, ki je bil se* dež starih olimpskih iger. Ta ogenj bo* do prižgali s sončnimi žarki, katere bodo združili z lečami. Prvi tekač bo pričel tek 15. julija predpoldne. Olimp* ski ogenj bo šel od tekača do tekača skozi Grčijo, (Italijo, Švico, Francijo, Luksemiburg, Belgijo in zinova skozi Francijo v Veliko Britanijo. Ravnatelji olimpskih iger so uredili, da bo za te* kači vozil avtomobil, na katerem bo re* zervnj olimpski plamen. Britanske vojne ladje pa bodo prepeljale olimpski ogenj iz Grčije v Italijo in iz Francije v Veli* ko Britanijo. Bakle, ki so jih izdelali po posebnem britanskem načrtu, so iz alu* minija, tehtajo 1,40 kg, so dolge pri*
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev 20
bližno 45.7 cm, imajo na vrhu premer 15.2 cm ter izgledajo kot kraljevska krona s kratkim ročajem, V glavi ie posoda z gorivom. Rakla ho gorela Dni ure kljub dežju in vetru.
TOLAŽBA ZA BOLNIKE \TA SLADKORNI BOLEZNI. Dr. Brock Chrisholm, tajnik začasne komisije sve* tovne zdravstvene organizacije, je pred kratkim sporočil, da so prišla prva poro* čila o novi metodi za pridobivanje insulina, ki so ga iznašli v Nemčiji. In* sulin pridobivajo iz žlez slinovk, živine in ovac. Ta postopek daje upanje vsem, ki bolehajo za sladkorno bolez* nijo, da se bo proizvodnja tega seruma povečala za 30°/o.
Uboge človečanske pravice !
LAKE SUOCESS. Pripravljalni odbor komisije ZN za človečanske pravice je izjavil pod predsedstvom gospe Franklin D. Roosevelt, da se strinja s smernicami za nadaljnje proučevanje načrta izjave in konvencije o človečanskih pravicah, kot je bilo to sklenjeno v Ženevi pre^ teklega decembra.
Sovjetska delegacija, iki se je že decembra v Ženevi uprla predlogom za zaščito človečanskih pravic in se nato vzdržala glasovanja, tudi v ponedeljek ni hotela glasovati. Sovjetski delegat A. P. Paulov ie predlagal, da si; naj odbor ne havi z izpopolnitvijo ženev* skih lisltin, temveč da naj vnovič prične z razpravo o temeljnih načelih.
Gospa Roosevelt pa je bila nasprotne* ga mnenja in je izjavila: »Mi smo že na dolgo Tn ,široko razpravljali o temeljnih načelih in pač ne bi nič koristilo, če bi
0 tem razpravljali na novo jia tem zasedanju«.
Progresivna demokracija pač nfc pri* pozna človeku nekakih pravic.
Pravice so monopol rdečih diktator* jev, vsi drugi ljudje pa imajo le dolžno* sti sužnjev.
ZDA inURSS. Prve dni maja je svet presenetila novica, da je ameriški po* slanik v Moskvi stopil v pogovore z Molotovljem z namenom, da bi~ se raz* sčistili nesporazumi med tema dvema velesilama, ki koncem vseh koncev danes obvladata svet. To je morda zadnji Tru* manov korak, da bi spravil Sovjete do pametne pomiritve z osttalim svetom in jih odvrnil od utopistične zamisli, da mora komunizem zavladati celemu svet".
Trenutek za ta korak se zdi ZDA pripraven. Ves svet je zaradi komuni* stičnega nasilja nad Češkoslovaško zelo razkačen; v Italiji so pri volitvah pogo* reli načnti Komirnforme' zveza zapadno* evropskih držav kaže vedno konkretnej* še .lice; skandinavske države se tudi po* svetujejo, da bi se še ožje povezale med seboj; norveški zim. minister je kar jasno izpovedal, da bi se ta država ni* kakor in pod nobenim pogojem ne uklo* nila Moskvi, če bi jo ta pozvala k skic* nitvi kake »prijateljske zveze«; marshal* lov načrt za pomoč zapadni Evropi zmaguje kljub vsemu odporu komuni* stičnih partij Italije in Francije. Vse to so pa precej neprijetne lekcije za
1 RSS, ki ji zapirajo nadaljnjo pot proti zapadu. In g. Truman je mislil, da so izkušnje zadnjih časov Rusijo izmodrile. Zato je poizkusil z nov im uradnim zbli* žanjem. Zelo dvomimo, da bi mu Sov* jeti odkritosrčno segli v ponujeno roko, ker odkritosrčni sploh nc znajo in no« čejo biti. A poskus ne bo škodil, da se bo videlo, na kateri strani je volja do miru in na kateri je ni.
Materializem
je višek nespameti. Starosta ameri* ’,ki znanstvenikov in najstarejši živeči i ineriški imetnik Nobelove nagrade dr.
Robert Millikan, ki je 22. apfila prazno* val svojo 80*letnico, je podal pregled novejše zgodovine človeštva, kakor tudi »pregled kržpotij na svoji lastni življenj* ski poti«. Millikan je imel predavanje na se.-;tanku društva ameriški fizikov v SVashingtonu. V tem predavanju je re* (kol, da so ga njegova opazovanja pri* vedla do zaključka, da je »čisfo materini listična filozofija višek nespameti«. M llika.n je prvi znanstvenik, ki je ugo* tovil naboj in maso elektronov. On je prvi ameriški znanstvenik, ki je študiral kozmične žarke. V svojem govoru se je dotaknil usodnih trenotkov v zadnjih dveh sveitovnih vojnah, ko bi »skoro premik enega samega lasu utegnil pome* niti propad in konec civilizacije.« Rekel je, da je bila naša civilizacija rešena de*
loma /Uradi človeškega čuta, ki je pre* \ ladal v ljudeh, deloma pa po volji višje sile, - ki bdi nad človekom. Millikan je v svojem govoru našteval razne primere iz svojega delovanja, da bi osvetlil sv. je prepričanje, da je »Bog, ki vodi našo usodo.« Želja po gospodovanju nad človeštvom in poželenje po zavojevanju sta lxla na koncu koncev dva vzroka, ki sta povzročila prvo in drugo svetovno vojno. Ista dva vzroka utegneta povzro* č-iti tudi tretjo svetovno vojno, če miro* ljubili narodi sveta nc bodo dovolj pa* metni, da bi strnili svoje sile ter naredili konec mednarodnemu banditstvu, pa naj se zakriva pod masko fašizma ali komunizma. Doslej sta bila namreč oba enaka nevarnost za svetovni mir.
Nekaj misli k prireditvi goriške Marijine družbe ob priliki njene
štiridesetletnice
Kar je pisal Žef LIrhu v Ameriko o prireditvi, ki jo je nudila goriškemu občinstvu »Slovenska dekliška Marijina družba v Gorici« na vnebohod 6. V. in naslednjo nedeljo 0. Y. ne more zado* stovati našim bralcem. Vtisom .prepro* s tega moža s kmetov naj sledi nekaj vtisov, ki jih je dobil pri omenjeni pri* reditvi meščan iz krogov našega izolira* ženstva.
Že zadnjič je napisal »Slov. Prim.«, da je bila prireditev »svojevrstna«. In res je bila to prav nenavadna prireditev, kakršne še nismo videli lin bi se mogla tu pa tam s pridom tudi drugod pri ta* kih prilikah uprizoriti.
Jedro vse prireditve je bilo prav za prav predavanje o ustanovitvi in štiri* desetletnem delovanju goriške družbe, ki nam ga je zelo lepo podala gč. pred* nica Pavla Hvala.
Toda to predavanje, ki nam je v krat* kih ^potezah osvetlilo vse kotičke delav* nice te tako zaslužne organizacije, ni bilo ne dolgočasno ne utrudljivo. Po* nazorili so nam posamezne odlomke iz zgodovine številni pevski, rajalni in igralski nastopi. Ob teh ilustracijah smo se morali spet prepričati, da raz* polaga ta družba s prav dobrimi pevka* mi, igralkami lin učiteljicami, ki se za družbo žrtvujejo. Temu je pripisati tako različno mnenje, celo izobražencev, o večji in manjši lepoti in dovršenosti posameznih točk. Nekalterim je najbolj ugajal »koncert« s predhodnimi dekla* maeijami. Drugi so našli »nebeško lepo« (prim. »Demokracija« 14. V.) rajanje deiklie »V Marijinem vrtcu cveto«. Spet drugi so se navduševali za »operno« toč* ko »Pogled v nedolžno oko«, ko je iz*-vrstna pevka podala svoj samospev skupno z otrokom, ki ga je presenetila, ko se jč igral s svojo punčko. Mnogi ne bodo mogli pozabiti »romanja« na Sv. goro, ki je bilo tak množični nastop na odru, kakršnega ne vidiš vsak dan. Ta prizor z ozadjem Sv. gore - Soče — dela Solkana — Sv. Katarine itd. je nav* zočim živo priklical v spomin našo naj* ljubšo božjo pot in marsikako oko se je orosilo... »Botra Neža« seveda ni smela manjkati in sc je zdela najlepša točka /a vse tiste, iki menijo, da v teh resnih časih potrebujemo še bolj kot sicer zdravega humorja, ki nam pomaga prebresti marsikako tegobo. I 'dele* ženeem iz raznih krajev naše Primorske je najbolj ogrela srce prijetna deklama* torka pesmi »Mi smo romarji veseli;« sai ni izpustila niti Marije Obršljanske in ne briških Vrhovelj. Nabožno čustvo* ni ljudje so pa gotovo z vsem srcem obnovili z dekleti žive slike svoje prsvc* čenje Mariji. — Prireditev je bila gotovo tudi nabožna, a vendar tako naravno in prisrčno nabožna, tla ni odbijala, kakor
se rado zgodi ob nabožnih motivih na odru. Vse je bilo pristno in naravno ter itako razvrščno in vendar tudi v lepo enoto s predavanjem povezano, da je zadovoljilo tudi razvajene gledalec in poslušalce.
Ko smo izvedeli, da je Marijina družba pripravila ta nastop v kratki dobi 16 drfi z eno samo skupno vajo, se nam je od* pri nov pogled na njeno delovanje.V tem smo spoznali moč organizacije, ki more z majhnim trudom posameznikov zelo veliko doseči, ako le*ti v duhu prave discipline sodelujejo. Drugič smo spo* znali, da nismo uživali sadov enkratnega napora nekaterih ljudi, ki so nam hoteli napraviti malo veselja, ampak sadove dela, vaj, vežbanj pevskega in dramat* skega odseka tekom dolgo vrste let — pa tudi sadove dolgotrajno verske in nravstvene vzgoje deklet, ki so nasto* pale.
Ob tem razmišljanju smo dobili vtis, da ihi mogla ta družba iz daljšimi nepo* srednimi pripravami in v večjem prosto* ru nuditi nam vsem še mnogo več. Ob* čutili smo kričečo potrebo (po veliki lastni dvorani.
Nadaljnji vtis, ki smo ga ipri tej pri* reditvi dobili, je ta, da mestno občinstvo, zlasti izrobraženci, nimajo dovolj stvar* nega in jasnega pogkda na koristnost to organizacije za goriško dekliško mladi* 110. — Marijin dom bi moral biti pravi dom za vsa dekleta, tudi za dijaško mladino, ki stremi po resnici, lepoti, dobroti in zares poštenem veselju.
Ko smo premišljevali ob predavanju o zgodovini Marijine družbe njeno delova* nje na vseh poljih, ki odgovarjajo žen* skemu značaju in »poklicu, se nismo prav nič več čudili, ko nam je predava* tcljica naznanila, da bodo z milodari te prireditve podprli pravkar ustanovljeno »Dobrodelno pisarno.«
CI lavni naš vtis pa je bil ta, da goriška Marijina družba ni in noče /biti organi* zacija za muzej, ampak da želi biti ved* no aktualna in nuditi dekletom tudi da* nos prav /t'o, kar Bog, Cerkev, narod in dom od njih zahtevajo. Marija jo vedno aktualna, o čemer nam govori tudi njeno zmagoslavno romanje po naši nadškofiji in po vsem svetu. Najbolj zmagoslavna bo pa pot Marijina po tistih deželah, kjer zdaj vlada »reakcija« proti Njene* mu kraljestvu, a kjer ljudje jokajo od hrepenenja po Njej. In teh mučencev kri teče po naših žilah. Zaito naj kličejo zlasti vsa slovenska dekleta :
Marija bodi naša, ker mi želimo biti Tvoji!
DOMIIGE NOVICE
V nedeljo pop. ob 4. uri bo shod Skalnice pri Sv. Ivanu.
Duhovniki za železno zaveso ali v železnem skopcu
Ponovno smo slišali vest, ki jo sedaj potrjujejo, da so g. župnika iz Drežnice Antona Češornjo in g. dekana iz Tolmi* na mgr.ja Josipa Vodopivca zaprli. Ve* mo pa, da imajo duhovniki v FLRJ na splošno zelo težko življenje, ker živijo v neprestanem strahu in ne vedo, kdaj bo zadela tudi njih usoda toliko drugih sobratov. Značilno je, da pride izza za* vese marsikak glas od laikov, a da du* hovniki 110 dajo nobenega poročila o sebi, niti ne pozdrava. To kaže, kako previdni so, da bi se laže ohranili med ljudstvom. Iz tega sklepamo nadalje, da se preganjanim duhovnikom gotovo godi velika krivica, i^ko jih oblast1 vkljub tako lojalnemu zadržanju zapira ali pošilja .na prisilno delo.
Iz Ljubljane je te dni prišla vest, da so v Sloveniji spet obsodili na prisilno delo celo vrsto redovnikov.
Molite za slovensko trpeče ljudstvo in njegove duhovnike!
Solze govorijo ...
Na mirenskem bloku so ljudje z dru* ge strani 'klečali v vodi in blatu, ko jo šla mimo Mati božja iz Fatime. Njihove solze in vzdihi k Mariji so pretresli do dna duše vse tiste, ki so bili priče tega prizora. Ne sprašujte, kako je tam.
Solze govorijo . . . Le komur si. besede o rodoljubju samo krinka, s katero za* kriva svojo brezčutnost do trpečega , naroda, te govorice ne razume.
Kaj pravijo ljudje, lu prihajajo izza zavese v mesto
Neka tovarišica in »milostna dama« obenem je rekla, da tako dobro kot danes v Jugoslaviji sploh še ni bilo. Ker še ni bilo vlade brez korita lin koritar* jev, je jasno, da je tudi med Slovenci v rdeči Jugoslaviji nekaj takih, kateri se kar dobro počutijo, čeprav vse okrog njih trpi in sc joka. Ludjc, ki hvalijo raz* mere tam, so ali koriitarji — ali hinavci, ki nočejo priznati, kako nespametno »o tudi sami porivali voz slovenskega na* roda v sedanjo nesrečo.
Večina ljudi molči in ne reče nq črne ne bele iz strahu, ker povsod sumijo vo* hunc in ovaduhe.
Ko se razgovarjajo s prav zaupnimi osebami, pa velikokrat tudi najbolj vne* ti komunisti in ofarji .iz prejšnjih let tožijo, kako so bili prevarani, in blagru* jejo tiste, ki so ostali izven »raja«.
Najbolj razočarani so pa izseljenci iz Argentinije, katere jo zvabila rdeča pro* paganda domov. Oni dan je nekdo kar debelo gledal, ko so mu najprej pobrali vse, kar je prinesel s seboj, in ga potem vtaknili v vojaško suknjo, katere se je vedno najbolj bal.
Pri teh ljudeh se najbolj vidi, kam človeka pripravi lažniva in premetena rdeča propaganda.
Dobrodelna pisarna
posluje v Gorici, Riva Piazzutta 18, vsak delavnik od 10. do 12. ure predpoldne in od 3.*do 5. ure popoldne.
Slovenski misijonar iz Pakistana piše
Satkhira, 4. /., 1948
Satkhira je revna misijonska postaja »na koncu sveta«. In sedaj smo še ločeni od ostalih, ker smo v novi državi — »čez mejo«! Oho državi sta si sedaj v laseh; in če bi mogli, bi postavili ob meji najraje 6 m visoko žico, kot so napravili Italijani leta 1918. Če se bodo stepli, naj so pal Sovražijo se kot pes in mačka in ohdolžujejo drug drugega. Urejena pa ni ne ena ne druga država. V Indiji imajo rdečkarji — titovci — veliko moč. Organizirajo delavske, študentovske in razne druge štrajke, drugega za drug:m. V Pakistanu je v tem pogledu mirno; Turčin ne ho hitro postal rdečkar. Njo* mu sta Alah in njegova vera prva, zad* nja in glavna zadeva. ^Zato nima tu Moskva dosti uspeha. A Pakistan ima denarne in ekonomske težave. Tu ni* majo no tvornic ne premoga ne petro* leja, tudi industrije ne in ne pristanišč, sploh nobene gospodarsko podlage, pa tudi kulture ne, kajti ljudje so po večini analfabeti. A Turki imajo odločno voljo ter hočejo svojo državo postaviti na no* ge. Precej verjetno je. da bodo tudi uspeli. Onstran meje je zmešnjava. Ni vedeti »ne kdo plača ne kdo pije«. Pra* vijo, da so »svobodni«. Zato delajo, go* vore in pišejo, kar se jim ravno zljubi. Zato pridejo seveda hitro v konflikt z oblastjo, če jo sploh priznajo. Politično niso zreli; a morejo se marsikaj naučiti, če hočejo. Le da bodo svoje fekušnje drago plačali. Zdi sc mi, da je Pandit Nehru edini, ki upošteva resnost polo* žaja. Bodočnost je v božjih rokah!
Moj Božič jc bil letos tih in samota* ron. Polnočnico sem imel v šatkhiri, v naši mali kapelici, veliki 10 x 5 m. Tu imamo le kakih 6 katoliških družin. Ra*
zen par žensk so bili samo moški pri sv. maši. Pogrnil sem po »cerkvi« dve debeli odeji, da so sedeli .na »foteljih«, prižgal vso petrolejke, kar jih premore* mo — bile so štiri — pa sem zapel slo* vesrio mašo. Le trije pevei so tvorili moj zbor, a peli so navdušeno. Zapel sem »Gloria in excelsis Deo« ter jim nato hitro pomagal dalje peti »eit in terra«. . . Če bi nas slišalo betlehemsko Dete — in gotovo nas je — bi so gotovo prisrčno smejalo in si zamašilo ušesa, kadar smo potegnili »na fouš«. Vsi so pristopili k sv. obhajilu .. .
Ko je bilo povzdigovanje, sem se v duhu postavil v sitaro domovino, na do* mačo faro, k Jankotu v Zagreb, k bratu v ledeno Kanado, k Vam v večno mesto . ..
Ko sem končal sv. mašo, sem šel malo dremat. Še prej sem v sobi pri harmo* niju eno uro sviral in prepeval »Sveta noč. ..« Še to! Ko sem zvonil k polnoč* niči, to je udarjal na tri »gonge«, sem kar pritrkaval. Ne vem pa, kaj bi rekli Gorenjci, je li bilo to »v štrih« ali pa »počez«.
(Nadaljevanje sledi)
DAROVI:
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE« :
V Oslavju na veseli svatbi treh parov novoporočcnccv: Emila Cihič in Juste Primožič, Antona Primožič in Zalke Cihič, Franca Zorzut in Juste Cihič na* brali 2.560; N. N. učiteljica 100; neime* novana v Gorici 300 lir.
Srčna hvala! Novoporočcncem Bog daj srečo in blagoslov!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ
Katoliška tiskarna - Gorica
„T IG RI “ - APOSTOLI
@15®
/
» Fant, po jdi 2 menoj domov ! «
» Ne, moram še za to poskrbeti; «
»Dobro! Te pospremim ! « V tihem spoštovanju gre delavec ob fantu. Zdaj sta pri Pavlovi hiši. Pavel da roko svojemu rešitelju in reče :
» Hvala vam ! Ljubi Bog naj vam poplača ! «
» Ni treba hvale ! Za rrfene je bila to največja čast. Prišla je vendar enkrat priložnost, da sem popravil grdo mnenje, ki si ga moral 'imeti od mene, « se je nasmehnil. »Zares te občudujem; pravi junak si. Po* šljem k tebi svojo ženo, da bo pazila na te. «
Dimitrij nima nikake želje po kosilu in stopi takoj za Pavlom v sobo. Miiša ga povabi v svojo sobo, kjer naj počaka, da se on preobleče in umije. Postavi se nato pred zrcalo : Vsa glava je polna udarcev in ran, oblačila so raztrgana, roke opraskane, kolena razbita ! Ne, pred svetim Tareizijem se mu ni treba sramovati. Spoštljivo poskrbi še za najsvetejši zakrament v sten* ski omari in se preobleče.
Kmalu potem potrka nekdo na vrata. Zena s ko* šem v roki stopi v sobo; ta mu z materinsko skrbjo
neguje rane, Dimitrij pa ji pri tem pomaga. Pavel ji da znamenje, naj bo previdna v govorjenju. Žena jima pripravi tudi preprosto kos'ilo in odide spet po svojem opravilu. Molče zajemata brata iz sklede. Zdajci po* gleda Pavel žalostno na mlajšega brata in ga vpraša :
»Dimitrij, kaj so ti tovariši pripovedovali?«
Mali postane ves rdeč. V zadregi je, zato gleda v krožnik in molči.
» Morda mi nc smeš tega razodeti ? Mislim si že, kaj je moralo biti. Veselim pa se, da se tega sramuješ. To je dobro znamenje. Pazi pa, da boš prihodnjič pre* vidnejši. Tako govorjenje ni dobro zate.«
» Saj si tudi ti že govoril o tem ! «
»Kdaj neki ? «
»No da, pred par tedni, ko si bil še hud in surov proti meni. Zdaj seveda nisi več. Miša, ti si postal ves drugačen človek, odkar so starši mrtvi. Zdaj te imam zares rad ! Kaj si imel danes pri sebi in nisi hotel p< 'kazati ? «
» Glej, to pa je dolga povest; zdaj ti je še ne mo* rem pripovedovati. Danes zvečer pa, če boš priden, ti jo povem. Od zdaj naprej pa se moraš ogibati svojih tovarišev; če te kaj muči, me lahko vselej vprašaš za svet. Odgovoril ti bom tako, da bo vedno le v tvojo korist. Saj vidiš, da ti hočem, le dobro. Ali morda nc ? «
» Da, to je res ! Prihajal bom lakoj iz šole domov. «
Ves ljubi popoldan sedi Miša sam v sobi z dbve* zano glavo, obvezanimi koleni in rokama in hvali Boga v najsvetejšem zakramentu, da je smel trpeti zanj. Na brazgotine teh ran bo vedno ponosen. Dolgo, dolgo moli tudi za uspeh pri delu za spreobrnjenje brata, ki ga bo nocoj začel. Potem pride obisk. To so tovariši iz njegove čete. Zelo so razjarjeni radi napada na svo* jega voditelja in’tolažijo ga z obljubo, da se bodo maščevali. Končno pa morajo Pavlu obljubiti, da tega ne bodo storili. To pa store Ie zato, da ne bi užalili svojega voditelja.
Tovariši hočejo tudi vedeti, kaj je imel pri sebi, pa se jim v odgovoru izmakne. Pozneje, ko bo čas in priložnost za to, jim bo pokazal. Je pač v zvezi z nje* govim delovanjem pri G.P.U.; pokaže jim tudi izkaz* niico. Za tem tiči skrivnost, katere pod nobenimi pogoji ne more izdati. To napravi na »tigre« velik vtis in nič več ne tišče vanj. Njih voditelj je v tem dnevu zelo zrasel v njihovih očeh.
Zvečer je postrežnica spet v hiši in prav materi tv sko poskrbi za ranjenca. Pripravi mu tudi večerjo in se nato spet vrne k možu in otrokom domov. Dimitrij pospravi mizo in umtije posodo. Rad bi se igral. Odpira stensko omaro, kjer so igrače, in sc začne jokati.
(Nadaljevanje)