Številka 257. Trst, v torek 18. septembra 1906. Tečaj XXXI. Izhaja vsaki dan m in Kfcllal ii lianitlk od 5. in, ob poudelllil ob 9. tri zjitffl. Poumi^ne Številke se prodajajo po 3 Bvi (6 stotin k) r mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Sranju, Št. Petru, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSČini, Postojni. Dornbergu, Solkanu itd. Cese opjasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2*/, mm ); ?a trgovinske in obrtne oglase po 20 fltot. ; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu liBta do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj p« po 40 Btot. — Ogltse sprejema inseratni oddelek uprave Edinost-. — Plačuje se izključno le upravi „£dinosti". Glasil« političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti Je moči Sarofinlna znala zm vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — > a naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pofiiljajo na uredništvo lista. Nefrankovara pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pofiiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Gtorglo Galatti 18. (Narodni dom* Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. ^^ Poitno-hranllnlčni račun St. Ml.652. r^cccr - TELErOI Hm*. 11*7. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". jfa jugoslovanskem pijemontu. Popotni utrinki iz Srbije. Pi£e Franjo Kraševec I. Od Urala do Triglava KrkonoS i do Balkana ruva narod majka Slava foroetasnog velikana esem mila od uzhoda se razlega — tugu peva pesem taka od zahoda j »e odmeva — narod zeva. r.ogu tuži svoje muke, srčne boli mu odkma dera bklepa svoje ruke nada majke bistra, živa Oj mladino, k majci leti hvataj uma svetle meče za slobodu i krst sveti'. Mladež slavaka ne odreče! : i Dr. Jakob Razlag, i Tam, kjer megla izginja, kjer se vzdiguje ! jutra zor, kjer se nam Slovencem oživlja mladi .lan, kjer se bistra Sava, hči kraljeva, izljub-ija z razpenjenim valovjem Dunava : tam se' nad šumnim vodovjem, nad gredo, opojeno z ! veletoki srčno krvi slovanske raje, in oplojeno | »e stotisoči človeških trupel junakov in potomcev kralja Markovića, vzdiga dvoglavi beli' orel, ki ponosno nosi vspenjaje se pod ne- J besne višine, zarjajočo krono Jugoslavenstva ! Stari Egipčani so verovali v ptiča feniksa. Bil je kakor orel in njegovo perje je bilo zlato in lesk. Ko pa je umrl, so njegovo telo spalili solnčni žarki, ali iz pepela njegovega vzletel je pod sinji svod nov ptič, nov leniks. žareč zlatom in bleskom. Na stotine tisočev, hrabih jugoslavenskih feniksov je zgorelo v stolnem Belemgradu. Ali njih pepel je oplodil zemljo in plemeniti sokovi človeške krvi so jo orosili in nasitili: vzbudili novo klitje! Iz pepela je vzletel novi leniks, beli dvoglavi orel, iskrooki čuvar prestolnice jugoslovanskega Pijemonta ! Kdo zna krožiti svetlim čopičem in kdo ima roko slikarja, da nam predoči vse one Prašne slike iz groznega kaosa človeškega mesaijenja, ki se odigrava še dandanes v zemlji, kjer životari najbednejša slovanska raja — v Stari Srbiji?! Čim bolj se nižajo in usedajo moreči oblaki smodnika, tem jasneje spoznavamo, koliko ljubavi je obkrožalo bitja padlih, koliko rok se je vspenjalo. da jim olajšajo poslednji njih boj, koliko nežnih oči je zrlo tja na-nje, koliko zvestobe in sočutja bdi nad njihovimi ležišči in koliko rož cvete na njih gomilah — in naj si počivajo daleko od rodnega jim gnezda. Mnogokateri samaritski čin je in ostane seveda za večno neodkrit in premnoge izkaze junaškega samozatajevanja zabeležijo samo angelji ! ! Kjer pa srečen slučaj prinaša na dnevno luč čine inilosrdja, tu se jih radujemo kakor se radujemo cvetličjem odičene kapelice ob poti. In s tem, da pripovedujemo o njih prešinja nas tolažbepolno in vzneseno uver-jenje. da v tem groznem objemu in krvavem klanju, v ljuti borbi med svobodo in robstvom med pravico in krivico, zasine enkrat jasen dan, ki z z m a g o o ž a r i orožje teptani h in prinese nove dobe; dobe miru, dela in napredka! V mah hišici nekega srbskega mesteca. Četa borilcev za svobodo svojega naroda je | odšla preko turške meje tja v Staro Srbijo, v Makedonijo. Ali jeden jedini se je povrnil ! — smrtnobolan, smrtnoranjen. Hotel je peš ' domov, ali spotoma je obnemogel in v rodbini malega srbskega mesta je našel zavetišča. In od dne do dne je bilo kakor bajka. Z mehkega ležišča zre bolnik ven v zeleni, solncem ožarjeni gozd, kakor v tuji svet. Dalje in dalje v daljino izginjajo in se poglabljajo slike onih strašnih divjih bojev, bolj in bolj ugašajo oni grozoviti glasovi, ki so se mu dozdevali vedno tako blizu — hrum boja, stokanje, javkanje in tarnanje ranjenih. — Tiho in tišje postaja okolo njega,-- svetle fantazije ga obkrožajo. Preslastne in naj redkejše rože dehte v svetli svežosti vsak dan ob njegovem zglavju in devojka, ljubezniva kakor vila, mu jih prinaša — neizmerno milobno obličje se nagiblje preko njega. Z očmi angelja, polnimi tolažbe, ga gleda, in sladki glasovi mu govore o upanju, zdravju in svidenju vseh dragih. — Bajno sanjarenje — in samo bolečine vzbujajo časoma trpina. In glas neumorne strežnice opominja ga tako nežno k miru in uživanju leka in njena nežna roka tako nežno in mirno polaga blazine ter prenaša dragega bolnika tako brezbolestno kakor to zna samo blagodejna roka materina. Da, oni predstavljajo posebno vrsto vujšča-kov, ti hrabri junaki in borilci za svobodo svojih bratov v Stari Srbiji. Življenje žrtvujejo za usužnjene brate in zanje gredo v pravem pomenu besede skozi ogenj in vodo Ljubosumni, skrbni, neumorni in bdeči kakor mati, iznajdljivi kakor žena, kadar se gre za rešitev brata, zadovoljni in hvaležni kakor dete, junaški kakor Leonidi: taki s o srbski borilci, osvoboditelji bratov v M a k e d o n i j i! Kar ljubi njegov tlačeni brat, miluje tudi on, kar črti njegov brezpravni brat mrzi tudi on. Kolikeri teh neznanih, neopevanih junaških borilcev je na tihem za svojega brata stradal in zmrzoval, kolikeri je molče umrl zanj ! Čast tem spartanskim osvoboditeljem teptane raje v Stari Srbiji! Ali tudi milini očem vile-strežnice se niso odtegnili približajoči svečanostni žarki smrti na moškem, plemenitem obličju in tu je svetla zarja še enkrat napolnila malo nizko sobico. Na prošnjo devojke prišla sta roditelja umirajočega junaka — na tihem goreča želja je bila izpolnjena. In konec mladega življenja v mali, nizki sobici je bil vzlic vsem solzam vendar tako sladak : ker roke očetove so objemale umirajočega v poslednjem boju in ustne materine so mu srkale biserne solze ob zadnjem izdihu in angeljsko mila devojka PODLISTEK. Na poti k ciljem. SI. Vilinski. — Zopet postajam idealen ! — je po-nislil Poljanšek in vzel zopet časnik v roke. A njegove oči so vedno uhajale čezenj tja k blagajničarki. podobni Veri... In zdela se mu je vedno bolj podobna >ni podobi Verini, ki je bila navstala v njegovi duši, ko je bil daleč od nje in je že vse končalo... Krog devete je bilo, ko je prišla druga dagajničarka, postarna, našminkana devica z neprimerno velikim nosom in je prejšnja idšla. „Plačati je zaklical Poljanšek in po-] ožil desetice na mizo. Ko je stopil iz kavarne, je pri drugih • ratih prišla tudi blagajničarka, podobna Veri, in se ozrla za hip proti njem". Poljanšek jej je sledil. Stopala je lahnih, elegantnih korakov • po trotoariu in črno pero na njenem klobuku se je treslo in zasvetilo ob vsakem koraku. Poljanšek je bil prav blizu nje ; tuintam se je ozrla in potem povspešila korake. Slednjič je dospela do hiše, kjer je bilo nemara njeno stanovanje. Na vratih je za liip postala in potem vstopila in odšla po stopnicah. Poljanšek je stopil na drugi kraj ulice in nekoliko počakal. Kmalu se je zasvetilo v pritličju okno in med zavesami se je pokazala zopet ona in za hip pogledala na ulico. Potem je bila roka zaprla okno in le senca na zavesah je ostala. Poljanšek je odšel proti domu. Kakor lep, jasen trenotek je ležalo to kratko srečanje v njegovi duši. Pride čas, ko se bova ljubila, prav gotovo pride... In vsa drugačna bo ta ljubezen, nego ona do Vere... Vse slajša in globokejša bo, pa morda bo tudi nekaj izpoznanja in ironije v njej... Sploh pa morda tudi nič ne mu je odičila belo krsto rožami, oljkovim in j lavorjevim perjem. Se mnogo jih bo poti nizko streho izbojevalo svoj posljednji boj in ona nežna, plemenita ženska prikazen jim bo prinašala pomoči, tolažbe, leka in---cvetja na grob. Ali nekoč pride spomlad in z njo sreča miru, in takrat si bodo stare lipe nad liol-mom, in cvetlice na gredicah širom smrtnega domovanja padlih junakov sladko šepetale besede radosti in veselja. To bo vstajenje slovanske raje! Slovansko-latinska liga in nje propagator — brez legitimacije. Gospod Čerep Spiridović je menda zopet na potovanju v povspeševanje namenov slo-vansko-latinske lige. Iz pražkega lista „Hlas Naroda" smo doznali, da se je g. Spiridović mudil te dni v prestolnici kraljevstva češkega v jnteresu lige : namera njegovemu potovanju v Prago da je, da zasnuje na Češkem in Moravskem podružnice slovansko-latinske lige. Nameni in cilji te lige, določeni jej po nje zasnovateljih, so nam Jugoslovanom že znani, a gospod Spiridović iih je že pojasnil tudi uredniku gori rečenega pražkega lista: ligi je namen pobijati pangerma-nizem! In v ta namen naj bi se sporazumel in združil slovanski in latinski svet. Nevarnost, ki naj bi je pobijala slovansko-latinska liga, je neutajljiva in obstoji toliko za Slovanstvo, kolikor za Latinstvo. O Slovanu ali Latinu, ki taji to nevarnost, bi morali soditi: ali da je slepec v političnih stvareh — da torej ni resen in reelen politik ; ali pa da navlašč noče videti, da namenoma, proti svojemu uverjenju, taji nevarnost, ki grozi njegovemu lastnemu rodu in se vedno veča, da torej ni pošten in lojalen politik, da ni pošten Slovan, oziroma Latin! Namenom lige torej ne more biti prerekanja s stališča slovanskega interesa. Cilji lige so opravičeni v veliki evoluciji, ki jo opazujemo nekaj desetletij, izlasti pa od avstrij-sko-pruske in francosko-nemške vojne sem, v vsem duševnem in političnem življenju velikega naroda nemškega, evolucije, ki podelja aspiracijam značaj neizprosne ekspanzivnosti, ki spravlja nacijonalno v nevarnost cele teritorije drugih narodov, v prvi vrsti Slovanov in Latinov. Trud g. Spiridovića je torej vse hvale in vsega priznanja vreden, ker je posvečen veliki misli. Zal pa, da moramo reči, da se je še redko kedaj za uveljavljenje kake velike ideje ubirala tako nesrečna in zgrešena pot, kakor ravno v tem slučaju. Tako rekoč že v zibel lige so položili nje snovatelji kal — nevspešnosti. Nočemo se dotikati nikogar, nikogar nočemo bagateli- bo !... — Take brezpametne misli so šle Po-Ijanšku po glavi. Nemara je že določeno, da mora biti človek v življenju brez pokoja in mu je za-sojeno, da si vedno stavi nove ideale na mesto prejšnjih podrtih in razpršenih v nič... Lepa. hladna noč je bila; preko neba je plul mesec kakor srebrn čoln po belomodrem morju. V kostanjih, na katerih je bilo perje že redko, je šepetal veter, skozi drevored ni šel več nikdo, le tuintam je sedel na kaki klopi pozen izprehajalec. Poljanšku je bilo hladno in ni mu bilo dosti mari bele in jasne noči. Povspešil je svoje korake, da bi čim prej dospel domov. Dospevši v svojo sobo je prižgal petrolejko in začel citati. A ni mu bilo možno dolgo ostati pri knjigi; brez miru so bile njegove misli in pred njim je bil vedno obraz one blagajničarke, podobne Veri. In na novo je zidal Poljanšek bele, svetle gradove v oblake in sanjal, da hodi po belih stezicah, ki jih je ljubezen posula s svojimi rožami. zovati in nikogar politične kvalitete podcenjevati, ali dejstvo obstoji in se ne da utajiti, da na snovanju slovansko-latinske lige niso sodelovali — vsaj v zadostni meri ne — možje, ki bi bili poklicani v to po svoji avtoriteti, po svoji veljavi in po poziciji, ki jo zavzemajo v političnem in narodnem življenju posamičnih slovanskih plemen. V tem nedostatku že je bila kal nevspešnosti. In ta pogreška se je nadaljevala potem in se nadaljuje na vsem delovanju za ideje in cilje slovansko-latinske zveze, a posledica temu je, da njim, ki delajo za ligine namene, nedostaje legitimacije. Tako je ligin apostol Čerep Spiridović dospel tudi v Prago brez potrebne legitimacije. Kdo je pooblastil tega gospoda, da govori na Češkem v imenu slovanskih narodov ?! Od kje ima liga sploh legitimacijo, vsled katere bi bili nje dogovori z Latini obvezni za slovanski svet ?! In Se posebno: od kje ima liga legitimacijo, da sme odstopiti Italijanom Trst in zapadni del Istre ?!! Videli smo pač nekatere snovatelje lige v dogovorih n. pr. s kakim Ricciotti Garibaldijem, toda — pustivši na strani zelo kočljivo vprašanje, da-li ima Garibaldi sploh kako legitimacijo od italijanskega naroda za obvezne dogovore se Slovani ? !! — za nas glavno vprašanje je, so se-li snovatelji lige dogovorili in sporazumeli z glavnimi in merodajnimi faktorji slovanskega naroda na jugu?! To bi bili morali storiti najprej, ker še le potem bi imeli misijonarji lige potrebno legitimacijo. Najprej z Jugoslovani — to je v naravi stvari. Conditio sine qua non za sporazumljenje med latinskim in slovanskim svetom je sporazumljenje med tistimi odlomki Slovanov in Latinov, ki žive v neposrednih stikih med seboj in v neposrednih bojih. Brez sporazumljenja med Jugoslovani in Italijani v našiti krajih ne bo nikoli slovansko-latinskega sporazumljenja. Le na podlagi tega sporazumljenja je možna gradnja slovansko-latin-ske lige, ki bi odgovarjala želji in volji na obeh straneh, ki bi bila torej res — liga! Potrebo ustvarjenja tega pogoja so snovatelji lige s skoro — rekli bi — buršikozno lahko-mišijenostjo prezirali, a posledica temu je, da je slovansko-latinska zveza sama brez potrebne legitimacije in da je tudi g. Cerep Spiridović šel v Prago — brez legitimacije. To smo napisali na adreso lige, nje misijonarjev in — Čehov! Osobito glede teh poslednjih se zdi, da nimajo jasnega koncepta o faktičnih narodno-političnih odnošajih na našem jugu in izlasti ne o kvaliteti vodil- Naslednji dan je Poljanšek zopet šel obiskat Grabarja. Ko je dospel v sobo, kjer je bil ranjenec, je skozi zastrta okna trepetal luintam zlat solčni žarek, na obrazih bolnikov je le žala udanost in pokojne so bile njihove oči. Že oddaleč je ugledal Ano zraven Gra-barjeve postelje. Njen obraz je bil bled in na njem so bile sledi prečute noči. Krog oči so bili temni krogi in v ustnicah ni bilo kaplje krvi. Bila je videti še lepša nego prejšnji večer. Z razpuščenimi lasmi in solzami v očeh bi bila kakor Magdalena ob Kristovi h nogah. --- „Kako je ?u je vprašal Poljanšek in jej podal roko. „Sedaj dremlje... Snoči je fantaziral do polunoči... Potem se je za hip vzbudil iz mrzličnih sanj in me izpoznal... A kmalu je padel zopet v nezavest... Ne vem, kako bo...tt je odgovorila ona. „Kaj pa pravi zdravnik ?" Stran II. »EDINOST« štev. 257 V torek, dne 18. septembra 1900 nili političnih krogov italijanskih. Oni ne vedo, kakova je razlika med vsakdanjo italijansko politiko tu doma in sladkim nastopanjem ob-lizanih in obfrakanih italijanskih poslancev na Dunaju ! Apelujemo torej na češke politike, naj se ne dajajo zavajati na zgrešena pota od apostolov — brez legitimacije! Nadvojvoda in hrvatski jezik. Pod tem naslovom piše zagrebški list „Hrvatska" : V istem času, ko italijanska so-drga po Zadru in Reki napada Hrvate, ko italijanske novine v kraljevstvu izlivajo svojo jezo ra
  • kakor se vedno slavčkov, nas je presenetil. Ni mi namen, da g0VQri od slovenske bi ocenjeval posamične zbore, ki so od blizu j^^ar! \li če ste in daleč sodelovali na tej slavnosti, ker vsaki je dal svoje najbolje v razmerju razpoloženja, danega po okolnostih, in pevskega materijala, s katerim razpolaga. Ako bi liotcl kritiko vati posamične zbore in jih celo pri- strani : ne izzivajte bili izzvani, pokažite pest njemu, ki vas žali! K. Iz Šempolaja nam pišejo : Z o žirom na vest, ki ste jo priobčili v „Edinosti" o nesreči, ki je zadela Ivana Skrka iz Trnovice — s tem, da se mu je zvrnila svetiljka in meriati eno z drugim — to bi bilo res ne- . „ . J _ & . . . TTJ_. da se je ves ozgal — um moramo javiti umestno, da, naravnost krmino. Utrujene siroraa5ni Škrk dne 13. pevske mase rnso mogle dah svojemu telesu fc ^ ^ ^ ^ umrf v tržaški bol. m.... grlu potrebnega počitka, ki je v predpogoj, ako bi hoteli ocenjevati. V obče ni petje na planem in pred šumnim nišnici. Nesreča na železnici. Blizo Poreča občinstvom prilika, ko bi bil pevski kri- Pn Celovcu sta v nedeljo trčila skupaj dva tik poklican, da reče svojo. In če bi že ho- vlaka, vsled česar je bilo več vozov popot- teli kritikovati, moral bi biti oder pristopen zdrobljenih. Tri osebe so bile smrtno, samo pevcem dotičnega društva, in ne tudi Sest Pa lahko ranjenih, za drugo občinstvo, ki je n. pr. v Tolminu1 Smrt v pijanosti ? V {hiši št. 980 na polnilo vse ozadje odra, tako, da je mogel Vrdeli, ki je last gospoda Josipa Grgiča s tudi marsikateri „nepoklicani" pomagati in Padričcv, je stanovala družina Trevisan. pritiskati se svojim „basom". Bila je pač ve- namreč 39 letni Fran Trevisan, ki je bolniški lika ljudska slavnost, kjer se poje in veseli...! postrežnik v mestni bolnišnici, njegova žena Zato pa tudi pevcev-izletnikov ni smeti pola- 39 letna Josipina rojena Sulin, doma iz Bovca, gati na drobno tehtnico kake — lekarne. In in nezakonski sin te poslednje 13 letni Ivan dalje je ob takih prilikah splošni običaj, da Sulin. Pri njih je bil na hrani sin lastnika se oddaljenejim gostom daja neka prednost, hiše Fran Grgič, ki je prenočeval v pod- da se jih nekako odlikuje.... strešju iste hiše. V nedeljo popoludne so šli Po teh splošnih opazkah hočem posve- vsi štirje, namreč Grgič, zakonska Trevisan titi par vrstic razveseljivemu pojavu v našem in Josipine Trevisan nezakonski sin Ivan pevskem življenju, ki sem ga s srčno radostjo v Padriče. Šli so pa v Padriče v svrho, da pozdravljal v Tolminu. To je nastopivši lo- poravnajo neki spor, ki je bil navstal mej kalni tolminski pevski zbor. To je bil razve- Grgičem in mej zakonskima Trevisan, oziroma seljiv pojav. Ne le, da je ta zbor pel naj - da pojasnijo, kdo ima v tem sporu prav. težjo in najdaljšo skladbo, ampak Spor je bil namreč navstal mej njimi radi tudi način, kakor jo je izvajal, me je zadivil, nekih kolcev, ki jih je bil Grgičev oče pri- presenetil. Dirigentu zbora se je videlo, da nesel iz Padričev, in o katerih sta zakonska ni hodil zastonj na koncerte „Glasbene Ma-, Trevisan trdila, da jih je prinesel njima ter tiče" in da umeva Hubada, ki s svobodno da so njiju last. dočim je Ivan Grgič trdil roko, brez taktirke vlada svoje pe?ce. Ko bi nasprotno. Šli so torej v nedeljo v Padriče, bil ta dan mojster Hubad v Tolminu in bi da Grgičev oče razsodi v tem sporu. No, cul to krdelo pevcev in pevk : krasen venec Grgičev oče je dal prav svojemu sinu. Nato v belo oblečenih devojk — a za njimi vrsto sta šla zakonska Trevisan z dečkom v krčmo „fantov od fare", ki so toli lepo skladno gospoda župana v Padričih in tam pila vino, prednašali težko skladbo v čisti vokalizaciji, dočim sta že prej mej potjo pila precej izgovarjanju besed, v pianu in forte, v točno- žganja. Ob 7. uri in pol zvečer so vstali vsi sti pavz : da, mojster Hubad bi bil med pr- trije od mize, da se vrnejo na Vrdelo. A vimi s pohvalo. In teh ravnokar naštetih mo- žena je bila tako pijana, da se je takoj zvr- mentov ne bi smeli pogrešati na izvajanju nila na tla. Vendar jo je mož spravil po izlasti večih in daljših zborov. koncu, na kar so odšli iz Padričev. Kod so Moje skromno uverjenje je, da bi bil hodili, katero pot ali stezo so ubrali, to ni pevovodja, g. Vinko Filli, zadobil pri- znano. Pozneje okolu 9. ure zvečer, je neki znanje od največega slovenskega zbornega voznik iz Padričev, ki se je z vozom vračal mojstra. Posebno se je ženski zbor odlikoval iz Trsta, našel nad zgornjim ključem nad v početku : kakor tercet čistih Haut so udar- Lonjerjem na tleh ležečo žensko in dečka jali glasovi poslušalcu na uho. j stoječega pri njej. Dečko mu je tudi povedal. Pri varijaciji andante sostenuto se je da je šel njegov očim, Trevisan, iskati voz, opažalo zelo skladen tempo in ni nič motil ker mati ne more dalje. basov „Belcebub in Lucifer" ; le v moderato j Kaj in kako je bilo potem, nam ni znano. f/4 takt moral bi biti hitreji tempo in accel., Zvedeli smo le toliko, da so danes zjutraj počenši pri „sveta gospod najviši", kakor našli Josipino Trevisan mrtvo na istem mestu,, tudi pri finalu skladbe. j kjer jo je videl gori rečeni voznik, Zena je Ćastitati je g. pevovodju Filliju in bila vsa obtolčena po glavi. Obtolkla se je vsemu zboru, ki je toli častno odnesel palmo pa najbrž, ker je bogve kolikokrati padla prej, s pevskega pozorišča navadnih pevskih dru- nego je bila došla do tam. Truplo njeno štev, kar moramo ceniti tem više, ker je bil je bilo včeraj popoludne preneseno v mrt- ta zbor — improviziran! Če kateri, zaslužuje vašnico na Katinari. ta zbor ime pevskega društva. Naj torej I Umor. Včeraj, okolu 1. ure popoludne, odslej dalje z vso vnemo neguje slovensko in je bil v prosti luki izvršen grozen umor. 30- sbvansko petje, da se bomo zopet o prvi letni Ernest Decarli je dvakrat zabol z no- V torek, dne IS. 3eptembra 1906 »EDINOST« štev. 257. Stran 111 žem 45-letnega Ivana Schiavo, vsled česar je bil ta poslednji takoj mrtev. Evo podatkov, ki se je našemu poročevalcu posrečilo jih nabrati glede tega zločina. Ivan Schiavo in Ernest Decarli sta delala oba kakor težaka v svobodni luki. Neka sestra Ivana Schiavo je omožena, a ie ločena od svojega zakonskega moža. Ko se je ta Schiavova sestra, kateri ne vemo imena, ločila od moža, je pa začela ljubavno razmerje z Decarlijem. Zadnje čase sta Decarli in Schiavova sestra sploh živela skupaj kakor mož in žena. To pa ni bilo všeč Ivanu Schiavo, ki je svojo sestro vedno nagovarjal, naj se vrne nazaj k možu, s katerim je za rse življenje zvezana pred Bogom in pred ljudmi. Decarlija ni Schiavo niti pogledal, oziroma, če je prilika tako nanesla, mu je očital, da je zavedel njegovo sestro v nepošteno življenje. Decarlija je pa to peklo in grizlo. Včeraj je Ivan Schiavo delal na nekem urniku v prosti luki. Okolu 1. ure popolu-ine je pa prišel k istemu parniku Ernest Decarli in povabil Scliiavota, naj pride k njemu s parnika, ker da mu ima nekaj povedati. Schiavo je šel k njemu. Napotila sta se mej skladišča. Ko sta prišla v ulico mej skladiščema št. 21 in št. 22, sta se vstavila in govorila. Hkratu se je Schiavo obrnil od Decarlija, da bi odšel. V istem hipu je pa Decarli potegnil iz žepa nož in ga zasadil Scliiavota v hrbet. Na to se je Schiavo obrnil in zavpil: „Aiuto, che "1 me mazza!" Pomagajte, ker me kolje!) A ni bil še popolnoma izgovoril teh besedi, ko je Decarli že v drugič zasadil nož vanj, in sicer to pot v prsi ter mu prebol srce. Seveda je bilo takoj polno ljudi okolu njiju. Pozvali so telefoničnim potom zdravnika ^e zdravniške postaje, kateremu pa ni preo stajalo drugo, nego da je konstatoval, da ie nesrečni Schiavo že mrtev. Truplo umorjenega je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. .Tustu. Glede morilca Decarlija, pa nismo mogli zvedeti, je li že aretovan, ali ne. iz Kotse na Ogrskem, ki je bil tožen radi zločina goljufije. Dne 24. junija 1. 1905 je namreč Balogh v pritličju hiše št. 5 v ulici sv. Antona odprl trgovino z manufakturnim blagom. Imel je 10.000 kron glavnice, kateri denar mu je prinesla v doto žena Klara rojena Polacco, s katero se je bil oženil par mesecev prej. Naročil je pri raznih tvrdkah za preko 32.700 kron blaga. Plačal ni na ta dolg niti stotinke, a zadnje dni oktobra m. 1. je vso trgovino prodal trgovcu z manufakturnim blagom Atiliju Alpron za 7000 kron in potem izginil. Inventar, o prodaji trgovine, je bil izvršen kar čez noč. Bazpravi je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča vit. pl. Nadamlenzki, vo-tanta sta bila pa sodni svetnik Codrig in sodni tajnik Rismondo. Obtožbo je vzdržaval novoimenovani državni pravdnik dr. Zenko-vich, a branil je toženca kazenski branitelj dr. Maurer. Toženec je na razpravi govoril nemški. Dejal je, da ni kriv goljufije. Bankrota pa ni hotel napovedati, ker na ta način bi mu ne bil ostal niti vinar. Zato je trgovino prodal potajno. O tej prodaji ni vedela niti njegova žena. Bilo je zaslišanih več nrič, ki so — večinoma toženčevi upniki — pripovedovale, kako jih je toženec vodil za nos glede plačila. No, porotniki so Balogha spoznali krivim in na podlagi njih pravoreka ga je sodišče obsodilo na dve leti težke ječe. * * * Pozneje smo zvedeli, da se je Decarli >b <>. uri in pol zvečer sam predstavil policijskemu uradniku v ulici Tigor, ki ga je vzel na zapisnik in djal v zapore. Izvedeli smo pa tudi drugo verzijo o vzroku umora. Ženska, s katero je Decarli živel in stanoval ž njo, ni sestra Schiavota, ampak soproga nekega Schiavotovega nečaka. Schiavo in Decarli sta včeraj predpoludne delala skupaj na enem in istem parniku. a Decarli ju je bilo opoludne delo odpovedano kakor se nam zatrjuje — po krivdi Schiavota. Decarli je izjavil, da je hotel Schiavota kaznovati. Da je Schiavo umrl, je pa uvedel še le sinoči od policijskega uradnika. Nesreča na železnici. Predsinočnjim, to je o nedeljo zvečer, je bila železniška proga Divača—Pula vsa zastražena z orožniki adi dvornega vlaka, s katerim se je vračal ' vojaških vaj nadvojvoda Fran Ferdinand. Na postaji Podgorje in v bližini so bili na-tavljeiii orožniki iz Višnjana se svojim na-■ elnikom (stražmeštrom) približno 30 letnim f >ra^otinom Novotny-jem. Novotnj, rodom Ceh, je šel okolu !). ure in pol ob progi, da kontrolira postavljene straže. Kakor znano je ilo ravno tedaj grozno vreme : dež je lil ka-.or i7. Jrkafa in obenem je pihal jako močan eter. Ko je tako enkrat jako močno zapihal eter. bi bil Novotny-ja skoro podrl. A No-otny se je vendar obdržal po koncu s tem. da se je naslonil s puško ob tla. Pri tem nu je ]ia po nesreči padla puška iz rok na eleznii ni tir, a on je skočil za njo, da bi jo pobral. Revež pa ni radi groznega nevremena ne videl in ne slišal, da je ravno v istem hipu fin!ral za njim nek drugi vlak. Ko se je on •klonil, da bi pobral puško, je bil že vlak lad r jim ter ga je — grozno — podrl in uprav : Chancery Lane, vUtM IO I II U I L London 271 (Anglija) Na pisma je d jati znamko 25, na dopisnice z* 10 stat. * Sprejemajo M vsakovrstna dela Iz po tr posebmlfc natrtlk. — mmr Jiutmu coit fcrežpfflio ii fruto^aa Tovarpa pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladlide In razstava pohištva in tapetarij - ■ »i i rn%r sbmh ulica Malcanton štev. 1 n po Melo airnkti eeamh. ^ Denarna posojila jE stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amoi^ tizaciji. Obrniti se je na J08IPA ZID ABIC ulica della Caaerma it. 14, I. nadat, od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoludne. azoiazacaazazasa SSKBStBESBEBBBBSSBSSB ■tr1 Delavsko konsumno društvo na Kontovelju naznanja svojim članom, da bo obdržalo svoj prvi redni občni zbor v nedeljo 30. sept. ob 4. uri popolndne. -lOHCiiOilOMOllOtlOllOllOllOllOI o % MPt. Tovarna pohištva Aleksander £evi Jftinzi ulica Ttsi Itv. 52. H (listna MSa). ZALOGA: * _ Plltzzn ROSRRIO (šolsko poslopja). S OeiM, ia te nI bati neben« kenkurenoe. J? Sprejemajo m ▼eakorntii« dela tudi p« ulNfM «Mlk brMfl&lie ta freske *arai Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Froviroto voljo do Jedi, ptrjgja želoda In ojadpje organizem. Priporočeno od na jalove šili zdravnikov v vseh sluša jih, kadar je treba se po bolezni ojašiti. Otuikovaao a IS kolajnami na razaih raztavak la z sad 3030 zdravniškimi spričevali. L SERRAVALLO = CrsL = Zlate kolajn« : DUiAj-mnr PALBUO L. Magrini & Figlio Zlat« kolajn*: SUVAJ • TUŠU FALERMO TRST, ulica S. Giovanni št. 2 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA J OLASOVIRJEl Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glaeovirjev Friedrloh Ehrbar na Duaaju. Mcerai ilaiirji EirDar so u mUm Si. Mcertutoi. — HARMONIJI, ELEKTR. AUroMAUCNl PIANIHI, PHONOLA. (f> Haj« t aojom, ▼ sameno, na obroke. Popravlja, okorira. O— «aor»o. __ TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5. katalogi brezplačno. f-lTttn VI. s EDINOST« štev. 257 V torek, dne 18. septembra 190., K u s i j a. Naslednik Trepova. PETKOM RAD 17. (Petr. brz. ag.) Na lr.esto poveljnika carskih palač, ki je je doslej zavzemal general Trepov, je imenovan general Djedgulin, poveljnik oro/.niškega zbora. HELSINGrFORS 17. (Petr. brz. ag.) Generalni guverner je na temelju carskega ukaza določil, da se deželni zbor tin^ki zaključi dne 18. t. m. Trgovina. Borzna poročila dne 15- septembra. Tržaška borza. Karoleoni K 19.07--19.10--, anglef.ke lire K— «io ——, Loncnn kratek termin K 240.---240.20 Francija K 95.32--95.55, Ilalija K 95.27— —95.50— italijanski bankovci K —.— —. NemSja K 117.37—117.60, nemSki bankovci K —-—*— — avatrijska ednotna renta K 98.65—99.95, cgraka kronska renta K 94.70—95.—, italijanska renta K _ kreditne akcije K 667 50 — 669.50, državne železnice K 672.--674 --Lombardi K 168.50—170.50 Llovdove akcije K 738 — 774.25 Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.— 310.— . To-denkredit 1889 K 302.— 310.—. TorSke K 160 — do 162.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj d.»ne* Državni dolg v papirju „ srebru Avstrijca renta v zlatu „ .v kronah V Avstr. investicijska renta 3^ Ogrska renta v alatu 4°/, kronah 4*. n 3V« Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lati. 100 državnih rr.nri 20 mark iO frankov 100 i tal. lir Cesaritki cekini Parižka ln londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francoska renU 97.47, italijanska renta 102.60, Španski eiterieur 95.95, akcije otomanake banke 667.—. Menjice na London 251.90. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde —.— unificirana turška renta 97.05 avstrijska zlata renta 100.—, ogrska 4 °/0 zlata renta 95.30, L&nderbank 475.—, turške srečke 144.75, parižka banka 15.48, italijanake neridijonalne akcije —, akcije Rio Tinto 17.88. Nepravilna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 86.5/., crebro 31.S1C. Lombardi 6.'/,, Španska renta 95 s/4 italijanska renta 101.*/« tržni diskont 4—, menjice na 1'unaju —.—. Trdna. Tržna poročila 17. septembra. Budimpešta. Pšenica za okt. K 14.28 do K 14-30, rž za okt K 1218 do 12 20, oves za okt. od K 13.22 do 13.24, koruza za sept. 1130 do 11.32. Pšenica: ponudbe srednje, porpraševani« bolje, tendenca mirna — Prodaja: 50.000 met. atot., komaj vzdržano; druga žita nespremenjeno Vreme: dež. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za september 37'/,, za december 373/#f za marec 38'/., za maj 38'/,. Stalno. — Kava Rio navadna loco 39—41 navaJna rcelna 42—43 navadna dobra 44—45. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 46.'/*, za december 46 '/,. Mirno. New-York. Kava Rio za bodoče dobave: Stalno, za 10 do 15 stot. nižje. — Prodaja: 14000 vreč. London. Sladkor iz repe surov, & 10*/l6 Sh. Mlačno. Pariz. Rž za tekoči mesec 16.50, za okt. 16-50, za nov.-februvar 16.75, za januvar-april 16.75 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 22.20, za okt. 22-40, za novembsr-februvar 22.65, za januvar-april 22 50 (stalno). — Moka za tekoči mesec 29.9o za okt. 29.70, za november-februvar 29.60, za jan.-april 29.70 (stalno). — Repično olje za tekoči mesec 661/« za okt. 66.*/«, za november-december 66.•/«» za jan.-april 67.— (trdno). — špirit za tekoči mesec 43!/4 za, okt. 41.—, za januvar-april 41—, za maj-avgust 42.'/4, (mlačno). — Sladkor surov 88° uso nov 24.'/*—24.*/« (mirno), bel za tekoči mesec 27.7,'BI za okt. 27.5 „ za okt.-januvar 28.7/„ za januvar-april 28*/., i mlačno), rafiniran 60.—60.50. — Vreme: dež. Na prodaj so dve Liti z velikim vrtom. 1 l^fl JJI UUOJ hlevom, mnogo sadja, v večjem tipu — na ugodni poziciji — pripraven za vsako ofcrt, a'i pa za penzijonist"? — leži ob cesti. Cena K 20.000 — polovica laliho ostane vknjižena. Selanje prihodi^cc pri ne celei oddaji K 1200. Ponudbe na „Inserntni oddelek Edinosti" pod „Dve hisiJ. 955 VnaiDm 5,0 HO"a kubinia z malim lldj&i*) vrtom na lepem razgledu Ivan Kovač, Greta 4! i. 1052 iOEIBKA LJUDSKA POSOJILNICI I Po HI hnlo^ni proda prodajalni«! jeatvin ndul UUlt/Hll fl skladišč- m in kuhinjo. Najemnina gld. 1S0. Cena po pogudbi. Ulica Giuseppe "Caprin št 19. 1046 Uotlf* QLri*H!o (ulica Raftineria St. 3). Tovarna nt/lil. OKrUid Bladčič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. Posiljatve na deželo. 361 Pohištvo svetlo ali temno, se prodaja; popolne sobe in posamezni komadi. Izbera stolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34, A. G u 11 i c h, 451 Krčma ,.AI Trifoglio" T istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja Piiporoča se si. občiustvu Katarina Vatovec. vpisana zadruga z omejenim jamstveni. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v laatnl bi£!. -3«---- 100.01 100.10 100.05 100.05 1 lf>.85 116.85 90.05 99.05 88.95 88.95 112.40 112 60 94.60 94.80 84.C5 84 15 1771.— J 766.— 668 50 669.50 239.87 '/j239.92 '/- 117.371/.! 17.40 23.45 23.46 19.09'.'. 19.10 95.25 11.31 11 31 |llOM klooii-H-i TRST (ulica Nuova Št. i4) I Vali NaSUlU Palača Salem )i Trgoviua s kuhinjsko opremo z emailiranega in litega železa glinastih posod in f-teklenine. PMnp Ciip (ulica Barriera veechia Stev. 5) T ranu duu Razpro daja lončevine in kuhnj-{ ske opreme. Zmerne cene. r MALI OGLASI. I Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. M — Plača se takoj. "7 Kdor išče službo ali se želi po- Pfli^iti naj pe ubrne na ie 20 let obstoječi list v iUIjiii nemškem in češkem jeziku „O e s t e r. Ung Central - A n z e i g e r" na Dunaju, Kzpedition III 4 SchlachthauBgasse N. 48, I. nadstr. vrata 18, Dopisom (tudi v slovenskem jeziku) mora biti položena znamka za odgovor. 1041 v Qtlldpnt "e sPreJme aa stanovanje in hrano v OIUUCIII polteno slovensko družino. Ulica Far-neto «tev. 27, I. nadstr. 1025 Proda se hiaa pri sv. Jakobu z 8 prostori, vrtom in vodnjakom. Obrniti se na Kristijan V e r č o n, ul. del Vento §t. 8 (1016 Qnffl| od 7 do SO hektolitrov so na. prodaj OUUI v ulici Foataaoa« it. 15. Soba čedna, zračna prost uhod, odda se takoj. Ulica Giulia 4, L nadstr. 1043 Svežo čajno maslo rice" vdobi se vsakdan sveže v trgovini Fran V e r-t o v e c, ulica Caserma 14, kakor tudi prave kranjske klobase 1031 ICfllfl 0*c»kelj) skoraj novo z vbo pripravo proda l\UIU se takoj za ceno 130 kron. Kje ? pove „In-seratni oddelek Edinosti-. 1032 Pl*PQSI ^ neprestano dela in vsako uro 10 kvin-■ ■COCl talov grozdja iztirae, sama robka in masti — da v najem ali proda 7. i v i c i dr.i, Trgovin, ska ulica 2 1051 Sprejmem takoj za več časa krojaškega pomočnika v delo. Plača primerna in stalna. Fran Benčič, krojački mojster, Kozina. Veletrgovina Luigi Trevisan, Trst razpošilja kavo, riž, olje kloihnl!a Irouo u dobi se v trgovini Frana ndjUUBja Rdffl Vertovec, ulica Caserma št. 14, razpošilja se v vrečicah po 5 kg proti povzetju. Točna postrežba; cene, da se ni bati konkurence. 960 v trfinvilin z pecariskim blagom išče službo W iryU¥IIIU trgovski vajenec z dobrimi spričevali v Trstu ali v bližini. Nastopi lahko takoj. Več se izve pri rInseratnam odd. Edinost". 98°/o Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po V2°/o na varščino ali zastavo in na menice po 6°/o Glavni deleži koncem leta 5 V«—- Stanje 31. dec. li)04 (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1,554.080*13. — Posojila 1,570.810.39, Vrednost hiš 110.675.— (v resnici so vredne več). — Rezervni zalog 75.10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon štev. «9. W Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI'* v „Edinosti" *■ - ^ JSL_ ? V fcogatej zalogi pohišiva j Esi?0 Ehrenfreuiid (prej Jeai) ulica UnGTa 24 (pritličji daja liovo i n rabljeno pchiStvo konkurenčnih cenah v naier»i. Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena in na obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov izvršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino, špirit, lik-.re, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčin za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Fran Abram TRST, ulica S, Francosco 44 Slovenci! Podpirajmo „dijaško podporno Jruštvo« v Jrstul —- j—-j Kdor Išče službo ali kakoršno-L ^i slenje; kdor išče uradnike ali služben« .j. kdor iina za oddali sobe. stanovanja, dtoroev kdor ima za prodati hiše, polja, dvorca : kdor želi posojila4 vknjižbe itd., prodati a!i k.ipiii premičnine ali sploh rabljene predmete i«;!. caj se posluži KALIH O G L A L O V „Edinost i4', ki so najeeneji, uajv» <* «itan' r,i najbolj pripravni v dosego namenu. Carlo Vitez Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. de! Arsenale AUTO R1 Z O V A N A mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. Velika zaloga priprav za žarne luči n •••®®®®®®®®©®@S« ri»*aHoi ca ■ ena h'ša v ulici S. iid prouaj so . Ci,ino s ,50 sežnji zemljišča; dve hiši v isti ulici z 200 sežnji zemljišča ; stavbišče na Greti 110 sežnji zemljišča ; zemljišče v ulici del Eremo, voda iz Brojence, plin, vodnjak, stavbišče pripravno za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hiša, prosta davka za 11 let. vrt voda, plin, ob glavni cesti. - Obrniti se je na RAFAELE BIZZ M grani) hote „Union" v £jubljani. J[mfort prve vrste. ■ ■ ■ ■ ■ |(ad 100 sob _ Tri dni v Milanu. Pot iz Trsta tja in nazaj omnibus s postaje in na postajo v Milanu. Stanovanje v velikih hotelih »PARIZ« in »BUENOS AVRES«. Popolna hrana, trikrat na dan z vinoui vred. — Svoboden vstop na razstavo vse ilni. — II. razred kron 66'— vse vračunjeno. ID. razred kron 55. Za nadaljno bivanje v Milanu kron 9 vsaki dan. Samo sobe v hotelih kron 2, 3, 4, 5 skupno s posteljo, postrežbo in razsvetljavo. Prijaviti seje TniroTr nrrinr ulica San Glovani štev. 18 I nI to I t-UrrlUt-^ 1473- o en C O > o co s -4-» 0 CO "C O > o O Ulica Torrente (vis-&-vis gledišča Goldoni. Oglas. Cenjenim odjemalcem in p. n. občinstvu javljam, da sem kupil prodajalni co narejenih oblek z veliko zalogo blaga za moške obleke „Alla citta di Trieste" v ulici Torrente št. 40 ki je že preskrbljena z vsem blagom za zimsko dobo in ki se bo razprodajalo po cenah, kakoršnili še ni bilo ———— tako da je izključena vsaka konkurenca. --- ivpn SIMITZ. Ulica Torrente (vis-^-vis gledišča Goldoni. O O < o (j.Xehiayan TRST, Corso str. i:5. Velika izbera ur verižic, prit&nov. priveskov, nb»-nov z demanti ln brez IsL-h it J Predmeti *o zazcainoTaui z r.;ii':.,ior'-n^jimi re d u in i. Najpopolnejša jamstvo z* prodano ali popravljeno ipd. Kupuje in menjava. Ui O r+ E a SfL o < CD C/5 7T O Angelo Iiizzs slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir c Trst — ulica Paduina št. 9 (rngal ulica Chfozza). Vsprejema vsakovrstno dekoracijsku, n;upniško delo, kakor sobe izveske in lakirar.ja Restavracija „AUROSfi" Velik koncert originalno štajerske pevske, pJesne in instrument. riruzbE „D' Murtaler z' Graz" BV Ue nekoliko dni. Ob 7. uri zvečer. V nedeljo koncert zjutraj Originalni glasbeni proizvodi. Žrebanje nepreklicno 10. novembra. Dunajska policijska loterija ena srečka stane I krono. — I. dobitek ■■ kron 30.000 kron hi ter drugi dobitek 5000 kron in UI. dobitek IOOO kron se po najvišem dovoljenju Nj. c in kr-apoat. Veličanstva in na zahtevo dobitelja po odbitih 10°n in zakonitega davka izplača y gotovini-grečke bo na prodaj v vseh menjalnicah, lote-iijakih nabiralnicah in tobačnih tralikah. C. k. policijska loterijska pisarna ae nahaja na Dunaju I. Schottenring II (v poslopju c. k. polic, ravnateljstva. Velika zaloga koles (bicikljsv) Germania in Nazionase Soies iia bencin (motocitlet) RČSSLER & JAUER:':5, pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklia kolesarska šoia mehauićna delalnica « GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3 ffi; m m f m* r*ri rs! H~A i'cGijše s. edstvo vsa k o fino ru« v -c t:i> ali črn oobuvalo i —«__ M i - i "iporoča 4 * ^ O scaria aevreauz in laki- i rano čevlje. D U NAJ, XIIjl n Josip Gorjano krčmar v Gorici na Kornu st. 3 v ^tlems-ovi palači toči briska in furlanska vina prve vrste in izvrstno pivo postreže ob vsaki uri g^* z gorkimi in mrzlimi jedili = ima sobe za pronošišča. = Vse do zmernih cenah. Priporoča svojo krtino slavnemu občinstvu