197. »tvlfti. m. a Mi im XU1L lete. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta........12 — ćetrt leta na mesec 6-— 2 — v epravništvu prejeman: celo leto......K 22*— pol leta........|fw četrt leta........ 550 na mesec......., 1*90 Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Bcaflova ulica at. 5, (v pritličju levo), teleloa ŠL 34. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin , za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijab po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. itevUka volta 10 Na pismena naročila brez istodobne v posla t ve naročnine se ne ozira. tiskarma teleloa ŠL S*. .Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 2S--- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*^ celo leto.......K 25 — pol leta........13- četrt leta........650 na mesec........230 Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Uprsvalstvo: Kaafleva allea si. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it S5* Narodni kompromis v Istri. (Dopis iz Istre.) Ko je prišlo pred dvema letoma med Slovani in Italijani v Istri do kompromisa v zadevi volilne reforme za deželni zbor, se je to smatralo splošno kot prvo znamenje, da so prišli Italijani do prepričanja, da z dosedanjo politiko negacije Slovanov pnjde več dalje. Dogodki, ki so se • Hligrali od takrat naprej, so dokazali, da so se oni. ki so mislili, da so prišli Italijani do boljšega spoznanja, vendarle korenito motili. Dokaz temu je najbolj okolnost, da dosedaj, to je po dveh letih, kar je bil izvoljen deželni zbor na podlagi volilne reforme, isti sploh še ni prišel do delovanja! Edino, kar je deželni zbor dosedaj storil, je bila volitev dežel-i »tra odbora, sprejetje zakona, ki podaljša funkcijsko dobo sedanjih občinskih zastopov za šest let in izvoli-tev kompromisnega odseka, ki naj bi >e pogajal glede nove razdelitve ob-kega mestnega prebivalstva, je ><^veda prenehal tudi politični vpliv slednjega. Posledica temu je, da so začele hrvaške in slovenske okolice nadvladati italijanska mesta. Bič, katerega so hoteli vihteti Italijani za v-*1 čase nad glavami Slovanov, je začel krožiti nad njihovimi lastnimi glavami. Pazin in Buzet, mesti, v katerih še pred par desetletji ni bilo taki »rekoč nikakega slovanskega življa, in ki sta še danes po veliki večini ; *alijanski, imata danes s pomočjo • »koliee hrvaške župane! Usoda, ki je /adela Pazin in Buzet, čaka v par desetletjih po večini vsa istrska mesta. Ako izvzamemo Koper, Izolo, Pulj, Rovinj in še par drugih obrežnih mestec, imajo v vseh istrskih občinah večino Hrvatje, oziroma Slovenci, Kljub temu pa so te občine še po dveh tretjinah v italijanskih rokah, ker je hrvaško, oziroma slovensko ljudstvo v gospodarski odvisnosti od Italijanov, deloma narodno nezavedno. Da navedemo kot primero samo glasoviti Pomjan pri Kopru. V celi občini ni niti enega Italijana, ako izvzamemo par priseljenih družin italijanskih kolonov. Župan Barto-lich je sam sin slovanskih staršev, v občinskem svetu govori slovensko, ker odborniki drugega jezika ne razumejo, a kljub temu je ta občina ena glavnih trdnjav itrskega itali-janstva. To je en slučaj iz zapadne Istre. V vzhodnem delu Istre je bil sličen slučaj v Vepriuacu, ki je prišel šele pred par leti v hrvaške roke, dasi ni v celi občini niti enega Italijana. Podobnih slučajev bi se dalo navesti iz cele Istre na ducate. Umevno je, da te razmere pri rastoči omiki in vedno bolj se razvijajoči narodni zavednosti slovanskega prebivalstva Istre, ne morejo več dolgo trajati. Zo par deset leti bodo zadoščali prsti dveh rok, da se bo seštelo one občine, ki bodo še v italijanskih rokah. To so uvideli tudi Italijani sami. Zato zahtevajo, da se j narodnostni kompromis, ki se je dosegel za deželni zbor, raztegne tudi na občine. Danes zahtevajo Italijani sami, da se izvrši razdelitev občin po narodnosti. S tem hočejo Italijani rešiti vsaj ono, kar se da še rešiti. Da pa hočejo Italijani pri tem kompromisu le na novo prevarati Hrvate in Slovence, je nekaj samoobsebi umevnega. To se razvidi najlepše iz posledic, ki so nastale po sprejetju kompromisa za deželni zbor. Na podlagi tega kompromisa bi bili morali imeti Hrvati in Slovenci 19 in Italijani 25 mandatov. Če se pomisli, da je dežela po dveh tretjinah slovanska, je jasno na prvi pogled, da je ta kompromis zelo neugoden za Hrvate in Slovence. Pri vsem tem so Italijani že pri prvih volitvah ogoljufali Hrvate za mandat puljske okolice, tako, da je prišlo v prvi, po volilni reformi izvoljeni deželni zbor mesto 19, le 18 Hrvatov in Slover.eev. S kompromisom so se Hrvati in Slovenci odpovedali za vedno na« i i, da bi dobili kdaj večino v deželnem zboru, a dobili so kot edini protiutež italijanski večini možnost, da preprečijo neljube jim važne sklepe, za katere je potrebna kvalificirana večina. A da Italijani pri sklepanju kompromisa niso imeli poštenih namenov, dokazuje že sama okolnost, da kljub kompromisa neeejo prizvati Hrvatom in Slovencem enakopravnosti v de* želnem zboru in odboru! Do danes iz istrskega deželnega zbora še ni izšla niti ena slovenska ali hrvaška rešitev! Aktov slovanskih občin in strank, ki jih rešita oba hrvaška deželna odbornika v hrvaškem jeziku, se sploh ne ekspedira! In s takimi ljudmi naj bi se sklenil nov kompromis, potem, ko so nas ravnokar tako nesramno prevarali!? Kompromisni odsek dela že skoro eno leto, ne da bi se bil le za las približal svojemu cilju, to pa enostavno zato ne, ker zasledujejo Italijani tudi pri tem za-vratne namene. Italijani bi namreč hoteli, da se priklopi vsaki italijanski občini toliko slovenskih, oziroma hrvaških krajev, kolikor mislijo oni, da bi jih lahko poitalijančili. Da bi hrvaški, oziroma slovenski poslanci privolili v tak kompromis, je seveda izključeno.Sploh se pa nam zdi.da je bilo komedij že več ko dovolj. V kompromis, ki bi bil za obe narodnosti pošten in pravičen, Italijani ne bo-'o privolili nikdar, drugačnega kompromisa pa mi sprejeti ne maramo. Zato mora biti naše geslo: Nobenega kompromisa več! Nadaljujmo na začeti poti gospodarske in kulturne povzdige naroda in mi dosežemo svoj cilj laglje in hitreje brez kompromisa, nego bi ga dosegli s kompromisom, ki bi nam zvezal roke! Srbski plsfltell Branlslsv M\t o slovenski ioni. Na banketu, ki ga je priredila mestna občina belgradska Slovencem na čast, je govoril tudi srbski pisatelj Branislav Nnšie. Govoril je o slovenski ženi tako lepo, kakor morda doslej še nihče. Ker bo gotovo nas ženski svet zanimalo, kako sodi o Slovenkah eden najodličnejših sodobnih srbskih pisateljev, priobčujemo ta njegov govor, v kolikor smo si ga mogli zabeležiti. Nušič je govoril približno tako-le: Bojim se, da ne bom sposoben, da izkažem dostojno čast in spoštovanje oni ženi, ki zavzema ob boku svojega moža v javnem življenju svojega naroda, v borbah in naporih za napredek in preporod, v ljubavi napram svoji domovini tako vidno in odlično mesto. V težki borbi, ki ga bije narod slovenski za svoj obstanek, koraka slovenska žena v prvih vrstah narodne vojske. Vsi vi se spominjate onega po-nositega kola slovenskih žena, ki so se v devetdesetih letih zbrale okrog Slovenk*^ v Trstu ter vodile ljuto borbo proti škofu Mahniču, predsta-vitelju onih mračnih idej, ki so razpletle svoje niti med Dunajem in Rimom in katere ideje bi imele za posledico, ako bi bile zmagale, da bi danes ne pozdravljali v svoji sredini Slovencev, ker bi le-ti ne čutili več slovensko. In te žene okrog »Slovenke« so bile obenem zaveznice in trdna opora nesmrtnemu Aškercu, ki je z jeri-ško trombo svoje ostre poezije rušil okope mračnjaštvu in budil svoj narod. A te junakinje niso osamljene. Slovensko je nebo polno svetlih zvezd. Na listih slovenske najnovejše povestnice je zabeleženih polno imen odličnih delavk in boriteljic za preporod slovenskega naroda, za blagor domovine slovenske na vseh poljih kulture in napredka. Od Josipine Turnogradske, živeče v drugi polovici preteklega stoletja, pa do današnjih dni se vrste v slovenski povest niči imena znamenitih slovenskih žena, ki so si pridobile nevenljivih zaslug na polju slovenske kulture! V knjigi slovenske kulturne zgodovine se blešče z zlatimi črkami zapisana imena Luize Pesjakove, Pavline Pajkove, Zofke Jelovškove, slikarice Ivane Kobilce, umetnice Vele Nigrinove in ne najzad nje ime gospe dr. Tavčarjeve, ki je ponos slovenske sedanjosti, organizatorka slovenskega narodnega ženstva, pred-staviteljica humanih euvstev svojega naroda. S temi imeni bi najraje in naj-srečneje završil svoj govor, toda nečem končati, ne da bi ne izrekel slovenskim sestram še enega priznanja, pohvale, ki so jo jim izkazali oni, ki so jim po srcu mnogo bolj oddaljeni. V svojem opisu otvoritve nove železnice v Trst, proge, ki se vije mimo rajskega bleškega jezera ob vznožju očaka Triglava proti Adriji in sinjemu morju, se je nek nemški potnik zadivil lepoti slovenskih žena. Toda on — tujec — te lepote ni razumel, ni vedel, da je lepota slovenskih žena del prirode njihove domovine. Da, slovensko dekle je lepo in krasno, toda krasota njena je lepota) slovenskih gora in dobrav. Obrazi Slovenk se žare kot snež-niki Triglava, kadar se rodi žarko solnce; njihovo čelo je svetlo in vedro kakor zrcala Triglavskih jezer, njihov usmev je gorak in dražesten kot prvi poletni dan v belokranjskih vinogradih, njihova kri je živahna in bujna kakor potoki, izvirajoči v Julijskih Alpah in Karavankah, njihov pogled je globok in topel kakor za-? ton solnca v tržaškem zalivu, a njihova je duša kakor duša vsega slovenskega naroda, velika duša slovanska. Njihova lepota je brez okrasja, taka, kakor je o nji pel neumrljiv? Gregorčič: »Ni treba tebi krasa, najlepša si sama, deklica moja.* A edino okrasje, s katerim se kiti slovenska žena, to je ljubezen do naroda svojega. In pred tako ženo, lepo na duši in telesu, klobuk doli in zakličite: »Živela Slovenka!« Poitornn. Poštorna je bila na Nižjem A V* strijskem edina češka trdnjava, obi katero se je zastonj zaganjalo nemško valovje. Toda, kar se ni posrečilo v direktnem boju, to se je posrečilo zahrbtnemu napadu. V Poštorni namreč gospodari češki klerikalni župnik Lanik in temu se je posrečilo prodati občino Nemcem. Napravil jo alianco med nemškim Židom Rosen-baumom, imetnikom tovarne »Malz-t'abrik in Unter-Themenau«, krščanskim socijalistom dr. Gessinannomj in nemškim »Schulvereinom«. In ta alianca je zložila precejšno vsoto denarja, s katerim je podkupila dvanajst občinskih svetnikov, da so odložili svoje mandate. S tem je pa bodočnost Poštorne odločena in češko prebivalstvo je na milost in nemilost izročena nikdar sitemu nemštvu. češki uradni jezik v občini 'bo izginil* češke šole bodo nadomestili z nemškimi — in poštornski Čehi bodo polagoma utonili v nemškem morju. Ta zgodovinski čin je pa najbolj zna- LISTEK. U Sofijo. Piše dr. Ivan Lah. (Dalje.) Moskva, Proga iz Petrograda v Moskvo sc stavi navadno za tipičen zgled ruskega absolutizma. Ko so se namreč inženirji med seboj prepirali, kje naj t »roga teče in se dolgo niso mogli ze-diniti ne na ta, ne na oni načrt, je ba-je vzel car ravnilo v roke in je potegnil ravno črto meri Moskvo in Pe-trogradom — prepir je bil končan, proga je bila določena. Ali je res tako ravna ali ne, ne vem. Vozili smo >e po nji ponoči. Ako se človek vozi po Ruskem, se mu sploh zdi, da ni nastala proga ob vaseh, ampak da -.asi nastanejo ob progi, posebno ob i ostajali. Na poti iz Varšave v Petro-frrad stoje okoli postaj popolnoma nove hiše, gozdi so posekani, polje -e pripravlja. Isto se da videti drugod: ob progi, okoli postaj nastajajo vasi. Naravno je, da železnica v ta-1 i h razdaljah ni mogla iskati vasi, -mpak je skušala zvezati samo glavna mesta in celo pri teh je pogosto i*>staja po pol ure oddaljena. Zato se \ ožimo dolgo in dolgo, predno vidimo kako človeško se lisce. Na petrograjskem kolodvoru je bil velikanski naval. Vse je šlo na jug. Prodajajo se vozne karte že prej v mestu, kjer so seveda dražje. Prišel sem na kolodvor celo uro pred vlakom in sem ostal brez karte. Pol ure pred odhodom vlaka so bile že blagajne zaprte in na njih napis — vse prodano. Pridružil sem se nekemu gospodu, ki je delal na kolodvoru demonstracijo in je hotel imeti karto za vsako ceno. »Jaz vem, da so Še vozni listki«, je kričal in uradniki so dobili pred njim respekt. Kmalu ie prišel k meni nek človek s karto, češ, da se je hotel včeraj nek gospod odpeljati, pa mu ni bilo mogoče. Kupil sem tako zase vozni list in sem prišel v zadnjem trenutku še na vlak. V resnici je bilo zasedena komaj polovica prostorov, v našem vagonu je bilo še sedem spalnih mest. Ko zapuščamo Petrograd, vidimo njegove tovarne, ki se pokažejo šele od tu v vsej svoji množini. Obdajajo mesto kakor zidan gozd. Ob progi vidimo nekaj prijaznih letovišč. Na obeh straneh ae razširjajo gozdi. Ker je v Petrogradu navada in potreba, da gre vsak v V oletju »na dačo« (vilo) so si pomagali skromnejši s tem, da so v bližini Perograda ob postajah železne proge napravili mala letovišča, ki so bodo gotovo hitro množila in večala. Menda so si izbrali Moskvo za zgled. Dasi je okolica Moskve sa Istovisoa mnogo ugodnejša, bodo vendar s časom tudi južno od Petrograda ob progi nastale prijazne vile in počitniške kolonije. Družba v vozu je prav zanimiva. Moj vis-a-vis sta dve dami, srednje starosti, ki imata seboj nenavadno mnogo prtljage. Gresta nekam na jug na počitnice. Rade bi obe spali na eni strani. Meni je vseeno, zato jim odstopim svoje mesto. S tem smo začeli pogovor in starejša dama je začela učeno razpravo o slovanski filologiji,© čto in što, o izgovarjavi v slovanskih jezikih, o raznih napakah v ruščini, o nemških besedah v ruskem govoru in vrag vedi kaj še. Na to je začela navdušeno govoriti o Turgenjevu, ki pa ji je bil preveč francoski. K sreči se je na to pomešal v pogovor mlad gospod, ki je poleg nas čital časopise, da sem si mogel oddahniti. Za plačilo, ker se je potegnil za Turgenjeva, se je moral revež ukvarjati s slovansko filologijo. No, izkazal se je dovolj izurjenega; šlo je zato, ali ss slovanski jeziki pravilno govore tako, kakor se pišejo, ali tako, kakor se govore. Da-ma se je izkazala zelo učeno in bi se dalo z njo prijetno debatirati, ako bi ne bila imela v govorjenju onega pa-tosa, ki mi je neskončno zopern. Dva dami, ki sta sedeli za nami, sta me povabili na čaj* in tako sem bil sen. Pri njih je sedel zelo živahan tm zelo dobro. Na koncu vagona je sedela krasna mlada Židovka s svojim bratcem. Peljala se je v Moskvo. Stari gospod, ki je pil z nami čaj, je imel svojo postelj poleg nje. Temu smo se vsi smejali. No, on je bil človek, o katerem je veljal ruski pregovor: siv las v glavo, bes v rebro. — Napili smo se čaja in smo se počasi spravljali spat. Z onim gospodom, ki je po meni prevzel prepir o izgovarjanju v slovanskih jezikih, sva čitala časopise. Tudi stari gospod se je nama pridružil. Njegova postelj je bila namreč v prvem nadstropju in ko smo ga tja zbasali, so škripale vse podpore, zagvozde in deske. Tudi njemu je bilo tesno; zato je rajše zlezel zopet na tla in je sklenil, da bo rajše celo noč sedel. Mladi gospod je pripovedoval, da je tam na jugu v nevem kateri guherniji izginilo toliko in toliko vagonov kruha. To ni pri nas nič nenavadnega, je pri poved al, bogatih tatov imamo mnogo. Moj ded je bil pesnik, celo slovanski pesnik, pozneje povem vam njegovo ime — težko, da bi ga poznali, — in on je napisal tele besede. Rusije ni mogoče videti, ni mogoče je objeti, v Rusijo treba je le verovati. »To je Homjakov«, ugibljem jas. »Ne to je Tjutčev«, pravi »Jas asm Tjuteeva vnuk«. »Poznam Tjutceva, celo To naja Je zelo inteligenten človek. Sedela sva pri oknu, pušila papiroske in se pogovarjala pozno v noč, ko so pospali vsi, učena dama, dami, ki sta nas gostili s čajem, krasna Židovka z bratcem in celo stasi gospod je dremal na klopi. Moskva! Kdo te ni želel enkrat vsaj videti, enkrat stati na zidovih tvojega Krenilja, enkrat vsaj hoditi po tvojih svetih tleh. Moskva! Kdo ni čul o tebi, kdo te ni slutil iz daljave, komu je tuje ostalo tvoje ime. Moskva. Srce Rusije. Kakor da se je posedla neštevilna jata golobov, beliH in pisanih na bregu reke Moskve. Ne veš, kam so leteli, na sever ali na jug, posedli so se in si odpočiti. Tako leže cerkve in hiše Moskve, čez 400 cerkev, cerkvic in kapelic. Na tisoče zlatih, belih, pisanih okroglih stolpičev. Ulice tlakane z okroglim kamenjem in male hišice ob njih. Okoli in okoli mesta, kamor ti nese oko* ravnina^gaji in lesovi. Le tam se temni mal obronek — tam so Vrabč-je gore, od koder je najkrasnejši razgled na Moskvo. Od tam je prvič zagledal Moskvo — Napoleon. Tudi Moskva je skoraj poldrag* milijirark^ mesto, Nje obseg je veli« kanaki, kajti okoli in okoli Moskve so iMSilmasljt — letovišča, same v*, le in vrtovi Moskva je cisto raste fclen za mišljenje Uerikaloev. Župnik Lanik je pravi prototip klerikalca, kateremu je osebna korist vse, narodnost nič. In tak človek je vsega sposoben. Zvezal se je torej z Židom ter prodal svoje ovčice. Tega smo tudi mi navajeni. Kamorkoli se ozremo, vidimo, kako klerikalci za Judo-ževe srebrnjake prodajajo sebe in svoj narod. Ta dogodek v Poštorni pa značilno osvetljuje tudi dunajske krščanske socijalce. TI so vedno in povsod naglašali svojo nepristranost, tupatam celo svojo ljubezen do drugih narodov. Naglašali so kaj radi ^voje nasprotstvo do nemškega šul-ferajna in njegovega ponemčujoče-ga delovanja. Toda najprvo se je zvezal dunajski župan dr. Nenmaver z nemškim šulferajnom, kateremu je dunajska občina obljubila, vzdrževati otroške vrtce v tistih dunajskih okrajih, kjer je večina češkega prebivalstva. Zdaj se je zvezal še namestnik nižjeavstrijskega maršala dr. Gessmann s šulferajnom, da po-nemči češko deco v Poštorni in okolici. Taki so torej krščanski socijalci v pravi luči. Nemški nacijonalci pokažejo vsaj javno svojo barvo, toda krščanski socijalci so ravno taki. kakor vsi klerikalci — zahrbtni. Ali se moremo potem čuditi, da naši klerikalci prav tako delajo? Vsaj vendar vsi dobro vemo, da je ravno dr. Gessmann učitelj in protektor naših klerikalcev, in da naši klerikalci ž<* komaj čakajo, da se otresejo slovanske zveze ter se podajo na srce dr. Gessmannovo. MM s preilsokclilsso- rodnesi! mesti Kakor je našim čitateljem že >;nano, je došla z najvišjega mesta v ^ iadni palači na Bleiweisovi cesti najvišja ovadba na c. kr. državno pravdništvo proti našemu odgovornemu uredniku g. R. Pustoslemšku. aradi prestopka § 11. tisk. zakona, ki ga je naš odgovorni urednik zagrešil s tem, da je baje odšel dne 4. julija t. 1. v Si t i jo, odkoder se je v Ljubljano vrnil dne 20. julija. Vendar pa je baje odgovorno uredništvo a kljub svoji odsotnosti obdržal. To je 7 a baje po § 11. tisk. zak. nedopustno. Danes se je vršila v tej zadevi razprava pred tukajšnjim okr. sodi-t-eem. Razpravo je vodil sod. svetnik iT. Potrato, državno pravdništvo je zastopal g. dr. Konda, g. Pustoslem->ka pa g. dr. Kokalj. Zagovornik g. Pustoslemška izvaja sledeče: »Dej--tva. navedena v ovadbi ne odgovar-, sjo resnici. Nimam pa kot zastopnik obtoženca seveda nič proti temu. Če y*ride previsokoblagorodni gospod «,vaditelj sam kot priča. Omenjam ls toliko, da obtoženec niti ne ve, kje se nahaja Sifija — morda misli previ-:*okoblagorodni gospod ovaditelj pod tem imenom Šiško — toda vse moje geografsko znanje mi ne more pomagati, da bi vedel, kje je pravzaprav Sifija. Predlagam, da se zasliši pre-visokoblagorodni gospod ovaditelj -am o vsebini ovadbe«. — Sodnik nato razglasi sklep, da so obravnava preloži. V slični zadevi je bil poklican pred okr. sodišče danes tudi urednik V. M. Plut. Tudi g. Plut trdi da ovadba oe odgovarja resnici in zahteva, da se zasliši o vsebini ovadbe orevisokoblagorodni gospod baron Schwarz. c. kr. deželni predsednik itd. — Sodnik je tudi to razpravo preložil. {Smo radovedni, če bo previsoke -blagorodni gospod ovaditelj prišel k prihodnji razpravi in podal pojasnila o svojih ovadbah . . . velikih stavb, ki jih je potrebovala trgovina, ki ima svoje središče v Moskvi, drugače pa so v nji vsa poslopja, hiše, stavbe majhne, večinoma v ruskem slogu. Moskva je mesto tujcev. Tu je menda večen semenj. Prišel sem v Moskvo na nedeljo. Mi-blil sem, da bom videl bogate moskovsko gospodo. Ničesar nisem videl. Sami delavci in razni prodajalci so bili na ulici in tam ob reki je bil semenj. V Moskvi se vse prodaja in vse kupuje. Ako hočeš kaj prav kupiti, biti moraš tudi ti kupec, kajti tujcu ali Človeku, ki se ne spozna na blago, ceni vsak trgovec za eno tretjino dražje. Zato je treba vedno in povsod barantati. Obljubiti je treba polovico, pri daš potem še par kope-jek in gotovo dobiš. Pa nikar ne misli, da si dobil poceni. Isto velja tudi glede izvošcekov. Treba se je z njim pobotati preje, predno požene, ker ni tarife in računa nevednim ljudem 8 grivenj za pot, ki jo sicer rad vozi za 4 grivnje. Največja nesreča za izvo-šeeka je, ako stoji, rajši vozi za vsako ceno, samo da vozi. Leta 1812. je Moskva pogorela — ostala je le tretjina mesta in nekaj stavb na Kremlju, — toda vzrastla je nenavadno hitro in nosi danes na sebi izraz pravega starega ruškega mesta. (Dalje prihodnjič.) Dnevne vesti. + »Ms—ry kavo raadiiaajinu Slovanske stranke v državnem zboru so danes ravno tam, kjer so bile pred enim letom. Kakor lani, tako je ministrstvo tudi letos pognalo državni zbor domov in vlada lepo mirno in brezskrbno naprej. Star angleški pregovor pravi: »Ce je puding dobro narejen, se spozna takrat, kadar se ga je.« To se pravi, preneseno na politiko: »Ce je taktika dobra, se spozna na pozitivnih uspehih.« A kaj so slovenske stranke dosegle od lanskega julija do letošnjega odgo-denja drž. zbora? Absolutno ničesar: Ves boj je bil brezploden in brezuspešen. Vlada stoji trdno in ravno tako njen sistem, da še trdneje kakor pred nekaj tedni, ker vse kaže, da se je s Poljaki zopet porazumela in da se ji vsled naraščanja državnih doli odkov tudi za finančne predloge nič več tako ne mudi, kakor pred nekaj meseci. Ta popolna brezuspešnost vseh prizadevanj »Slovanske Enote« je ustvarila nesoglasje med češkimi politiki različnih strank. Resnično zadovoljni so samo češki radikalci, na menda še ti ne vsi, drugi pa ali nečejo z barvo na dan, ali pa že kar ;avno priznavajo, da jo je »Slovanska Enota« zavozila. Ni še dolgo tega kar je češki klerikalni poslanec pater Š i 1 i n g e r to izrecno priznal in -ieer v tako os;ri obliki, da ga je Slovenec« hitro proglasil za strupenega sovražnika Jugoslovanov in ga postavil na sramotni oder. Šilinger pa nikakor ni sovražnik Jucoslova-nov, nego samo nasprotnik Šustcrši-čeve taktike. Tudi prof. Masarvk se ie že tedaj oglasil v istem -mislil in Slovenec- ga je obrcal kakor Šilin-- erja. Poteni je prišel grof Stera-herg. To je sicer brezpomemben in hrezvpliven človek ali kar je povedni v svojem pismu na vodstvo čeških -trank. ni samo večinoma resnično neero ie tudi odsev in izraz mišljenja mnogih drugih čeških politikov. In bistvo njegovega oi^ma je priznanje, n je politika čeških strank, oziroma Slovanske Enote« totalno zavožena. Ce drugega ne, so to čisto gotovo zločesta znamenja za slovansko solidarnost v državnem zboru. Zdaj je prišel zopet Masarvk, ki ?icer kot politik nima mnogo moči, ki pa ima na mišljenje češke javnosti največji vpliv. Iz njegovega lista je že dolgo spozna ti. kako nesimpatično mu je, da je ootom »Slovanske Enote« dobil jugoslovanski klerikalizem nekaj vpliva na češke stranke in da prihaja češka politika v nekako službo klerikalizma. Sedaj je šel še dalje. Udaril je po slovanski solidarnosti v parlamentu in po Jugoslovanih na način, ki je krivičen in neodpustljiv. Masa-rvkova trditev, da so jugoslovanske kulturne zahteve nezrele je krivična in je neresnična, kajti predpogoji za slovensko pravno fakulteto so vsi dani. Masarvk je sam sebe po ustih udaril, trdeč, da je ta naša zahteva nezrela, znkaj ni še dolgo tega, kar je bil sam za to, da naj se napravi slovenska pravna fakulteta na feuV škem vseučilišču. Neodpustl.vvo je tudi, da proglaša Jugoslovane za tujce, češ, da se morajo eeški politiki otresti tega ptujega vpliva. Iz-'gravati tako nizkoten argument, kakor je v tem slučaju ptujstvo, je Ma-sarvka nevredno. V »Slovanski Eno ti« so vendar vsi člani ravno] ravni in če se enim posreči dobiti vpliv na druge, so ti drugi pač sami krivi. Masarvk se jezi, da je Šusterši. Krekova taktika bila nesrečna. Saj to vemo tudi mi, saj priznavamo tudi mi. da je ta taktika od lanskega julija do letošnjega konca rodila same neuspehe, a tega so vendar Cehi sami krivi, ker so to taktiko omogočili in je bilo v njihovih rokah voditi boljšo politiko. Naj bi bil Masarvk udaril po Šusteršiču in Kreku, Če je mnenja, da sta jo zavozila, ni pa ne pravično, ne slovansko, dn razdira »Slovansko Enoto«, ker so Cehi sami pomagali in odločili, da je obveljala Šusteršič - Krekova taktika. Masa-rvkov članek ima morda samo namen, spraviti češke politike na drugo pot, vtisk pa napravlja, da hoče Masarvk razbiti »Slovansko Enoto«. To bi bila nesreča za Jugoslovane, a nesreča tudi za Cehe — o tem si mora biti na jasnem tudi prof. Masarvk. Da pa razmere v »Slovanski Enoti" niso zdrave, to je tudi resnično. Zdrave tudi niso zategadelj, ker v »Slovanski Enoti« združene stranke nimajo niti identičnih ciljev. Slovenskim klerikalcem n. pr. ni za slovensko pravno fakulteto nič vec kot za lanski sneg. Naprednjaki se res bore za pridobitev fakultete in zato so se hoteli zadovoljiti tudi s slovensko fakulteto v Pragi, klerikalcem pa je fakulteta le dobro došel povod, da bi dosegli tako spremembo vlade, no kateri bi klerikalci dobili zastopnika v ministrstvu, da hi z državno močjo utrjevali svojo stranko in davili naprednjake. Vsi Jugoslovani so delali z združenimi močmi obstrnkcijo zoper italijansko fakulteto — a kaka razlika je bila v nagibih! »Zveza južnih Slovanov« je hotela pozitiven kulturen uspeh, klerikalci pa samo političen napeli. Doseaii pa vat skupaj niso aleiear. To je le en slučaj sa ilustracijo razmer v »Slovanski Enoti«. Da spričo takih razmer ni mogoče uspešno delo in ni mogoče doseči ničesar reelnega je ob sebi razumljivo. *— »Slovenec« je o tem vprašanju naklobasal včeraj take eenes, da ni vredo c njim polemiairati, »Slo-venčevi« otrobi morda imponirajo kakemu idijotu s kolar je m, ves drugi svet jih bo čital samo s pomilovalnim posmehom. Bankerot Šusterši-čeve taktike je žal tako popoln, da moramo Jugoslovani le s strahom gledati v prihodnjost. + Kaj jih jesi? Klerikalci zopet enkrat pljujejo ogenj in žveplo. To ;e vedno dobro znamenje. Jezi jih, ker se podira fikcija, da so vsi Jugo slovani pod Šusteršičevo komando. A v tem oziru jim ni pomagati. Jugoslovani so se združili samo v vseuČi-liški zadevi s klerikalci in Še v tej iz popolnoma različnih nagibov in s popolnoma različnimi nameni. »Zve ;:a južnih Slovanov« je segla po ob--trukciji, ker je bilo to edino orožje da doseže naše kulturne postulati klerikalci pa so im Y\ vse druge na gibe in vse druge cilje. Iz tega skupnega boja, ki se je vršil, je nastal r ■avideznost, kakor da so že vsi Ju oslovani pod poveljstvom dr. Šu ! teršiča. In dr. Šusteršič jo bil s ter ako zelo zadovoljen, da je celo z ve eljem opazoval, kako je nasprotni ^ko časopisje samo po njem tolklo Zdaj pa smo mi razdrli navideznos' Šusteršičevega poveljstva nad vse ! mi Jugoslovani in to je klerikalce ta ko razjezilo, da mečejo s psovkami krog sebe kakor bi bili obsedeni, -f- Čudna pota naših višjih uradnikov. Pravijo, da je imelo naš* železniško ministrstvo tri jako zmožne in energične sekcijski? šefe in sicer barona Forsterja, dr. pl. Weeberja in !r. pl. Schonkeja. Toda vsi ti trij-zapuste svojo državno službo. Baro« lorster se je spri z ministrom in za radi tega je moral o Veliki noči iti 7:a dopust, s katerega se ne vrne več Schonka je postal ravnatelj douav- ke paroplovne družbe, VVeeber postane pa generalni ravnatelj južne železnice. Schonka je postal torej ravnatelj privatne družbe, ki se ravnokar z državo pogaja zaradi nove subvencijske pogodbe, pri kateri bc šlo v prvi vrsti za tarife. Kakor je pa znano, je Schonka izdelal zvišanje tarifov južne železnice in je znana kapaciteta v tarifnem vprašanju Vsled tega je zelo čudno, da odstopi država svojeera uradnika svojemu nasprotniku. Še bolj čudno je pa to z Wc berjem. Začeti se hoče s sanacijo •užno železnice. Sekcijski načelnik nI. Weeber bi moral pri teh pogaja njih z južno železnico zastopati stališče in korist države. In zgodi se zopet čudo. Isti sekcijski načelnik, ki ie prva kapaciteta v železniško-fi-i.ančnih vprašanjih in specijalni poznavatelj razmer južne železnice, postane dobro plačani ravnatelj južne železnice. S tem si je dala naša vlada tako zelo ubožno spričevalo, da si ubožnejšesra sploh ne more dati. + Rajhovski Nemci o avstrijskih Nemcih. Rajhovsko nemško društvo za pospeševanje vsenemštva v tujini je izdelalo poročilo o uspehih, doseženih I. 11X)9. O Avstriji pravi to poročilo: »Stališče Nemštva se je v Avstriji v mnogih ozirih znatno zbcM.išalo, čeprav je bilo dosedaj vedno dosti težko. Naskoki Cehov na nemške kraje, so provzročili, da so se Nemci brez razločka strank združili v eno bojno vrsto. Deželni zbori na Nižjem in Zgornjem Avstrijskem, Solnograškem in Vorarlberškem so enoglasno sprejeli zakone, s katerimi se v teh deželah uvede nemščina kot razpravni jezik v uradih, kot učni jezik v srednjih in visokih šo lah in cesar je navzlic velikemu odporu od strani češke te zakone potrdil. Na Dunaju se je že takrat s smrtjo se boreči župan Lueger, kot glavar krščanskih socijalcev, postavil na čelo odločnih borilcev za nemški značaj glavnega mesta države in na inicijativo krščansko - socijalne stranke se je ustanovilo nemško obrambno društvo »Ostmark« na Nižje Avstrijskem. Napad na nemške stranke z reformo poslovnika je imel za posledico njih združenje v davno željeno vsenemško zvezo, ki se more danes v slučajih obrambe nemškega jezika in narodnosti zanašati na krše. socijalne glasove na podlagi njihove lastne izjave.« — Značilno je v tem poročilu, da imajo največjo za slugo za ponemčevanje v Avstriji zavezniki naših klerikalcev — dunajski krščanski socijalci. In ne le, da naši klerikalci odobravajo to postopanje nemških krščanskih socijalcev, temveč ga celo moralično in tudi financijalno podpirajo. Radovedni smo, če bodo imeli naši klerikalci na letošnjem avstrijskem katoliškem shodu, na katerem bodo ravno dunajski kršč. socijalci igrali prvo violino, pogum nastopiti za pravice slovenskega naroda. Mi mislimo, da. ne, ker jim tega ne posti baron 8ehwarz in na »Kranjska šperkasa«. + Nemške marka sa Reeegger. jev fond. Kakor poročajo »Hamburger Nachriehtea«, se je doadaj nabra- lo v Nemčiji 117 kamnov po 2000 K; in sicer 18 v Berlinu, 21 na Bavarskem, 25 na Saškem, 14 na Virtem-berškem, 30 v ostali državi. Naša vlada pa še vedno molči, kar dokazuje, da odobrava ponemčevanje avstrijskih Slovanov s pomočjo nemških mark. In Nemci so najlojalnejši naredit + Promocija. Na dunajskem vseučilišču je bil promoviran 21. t. m. g. Janko Praznik za doktorja zdravilstva. Čestitamo! Fantovski tepeš. Te dni je bilo v Dimnikovi gostilni pri D. M. v Polju navzočih več domačih fantov, ki so se po svoje zabavali. Naenkrat pa je nastal v gostilni vrišč in pretep. Fant France Ježek je s kolom po srlavi udaril hlapca Franceta Ferja->a, na to ga pa še z nožem v prsa sudi. Težko ranjenega na tleh ležečega oškodovanca so še z nogami obrca-; zlasti v trebuh ter ni izključeno, da ;e Ferjan pri tem zadobil tudi no-hajne nevarne poškodbe. Pripeljali m ga v tukajšnjo bolnišnico. Čebelarski shod v Srednji vasi >ri Poljanah nad Škof jo Loko se vrši v nedeljo, dne 31. t. m. ob 3. po-»oldne v gostilniških prostorih g. Tgn. Cadeža, podomače Anžonovca. Na shodu bo predaval zastopnik kr. čebelarskega društva gosp. nad-eitelj L i kozar. Ker je Poljanska iolina zelo ugodna za čebelarstvo, se >ričakuje obile udeležbe. Minister Avgust Ritt v Bohinju. )eželna zveza za tujski promet v jubljani nam poroča, da pride prve dni avgusta g. minister javnih !el Avgust Ritt z rodbino na daljše bivanje v Bohinjsko Bistrico, ter se hode nastanil v Grand hotelu »Tričav«, kjer je jako lična dependenca ila ^Bogomila« pripravljena. Po oranjih izvestjih ima minister tudi tamen ustaviti se nekaj dni na Ble-lu. Ta novica se bode v Bohinju in na Bledu pozdravila s tem večjim ve-eljem, ker je minister tudi glavni ef državne organizacije za tujski romet. kateri dolguje tudi naša dežela veliko zahvalo. Želeti je, da naj-le minister v teh divnih gorenjskih krajih prijeten odpočitek in blago-lejni mir. Želeti je pa tudi. da vzame seboj najboljše vtiske o razvoju ujskega prometa na Kranjskem. Kranjskogorsko katoliško izobraževalno društvo, ki je bilo oživljeno po dolgem za Kranjsko goro nrezaslužnem spanju v ta namen, da bi pomagalo nekemu po § 460 z več-. Pozor rodoljubi! Poznate jubi-U jni kolek družbe sv. Cirila in Metoda! Zakaj ga ne naročite? Letoviščarji pozor! Zal te vajet >epovsod računske listke družbe sv. Cirila in Metoda! Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Vič, Glince in Rožno dolino priredi dne 21. avgusta v prijaznem gozdiču »na Vrhovcih« v bližini Vidicove tovarne jubilejno slavist. Prosimo sosednja narodna dru--*va. da prepuste ta dan Vičanom. — Ve>elični odsek. Iz Hrastnika. Mladina hrastni-<*kih družbenih vrtcev priredi v nede-dne 31. julija gledališko predsta-v tukajšnji slovenski šoli ob 4. popoldne. Igrala se bode mladinska ki listi priobči*1 jo to - le zahvalo slovenskih iz- Utnikov: »Srbskim bratom in sestram! Slovenski naš jezik nima dovolj izrazov presrčnosti., zahvalnosti in ljubezni, da bi se vam mogli ostojno in po zaslugi zahvaliti za -kreno bratsko ljubezen in naklonjenost, ki ste jo nam izkazovali ves čas jra bivanja v ponosni prestolni-: vaši — v kraljevskem Bel gradu. Iz dna gorkega slovenskega srca, iz crlobine z bratsko ljubeznijo za ves -*rbski narod prožete slovenske du- ♦ blagovolite sprejeti našo toplo zahvalo za vašo naravnost kraljevsko gostoljubnost, s katero ste nas spre- ^li v svojo sredo, nas člane malega -iromasnega naroda slovenskega, ki nima ničesar, s čemer bi se mogel dostojno oddolžiti, razen svojo plam->eČo, nikdar ugasljivo ljubezen do rodnega svojega brata. Hvala, iskrena hvala vsem in vsakemu posam-niku, celokupni mu prebivalstvu tako kraljevskega Belgrada, kakor tudi ponosnega, v pesmih opevane ga >mederova. Živelo bratstvo in kul-urno edinstvo jugoslovansko! — Kronanje kneza Nikole črnogorskega. S Cetinja poročajo: Knez v i kola se bo dal po proglasitvi ĆVne 2ore za kraljestvo kronati. Kronanje bo \ rsilo leta 1911.. vendar pa me-vto kronanja še ni določeno. Kakor se govori, je dobil črnogorski poslanik v Carigradu nalog, naj izpo-mje pri turški vladi dovoljenje, da sme kronanje izvršiti v Gračanici na Kosovem polju, v cerkvi, kjer so •rUki borci pred zgodovinsko bitko sprejeli obhajilo. Crnogorci se nadejajo, da turška vlada ne bo odrekla dovoljenja. V tem slučaju bodo kneza N"ikolo kronali: patriarh karlov-4: i. metropolit črnogorski, metropolit mostarski in vladika zadrški. — Ta vest je v svojem zadnjem delu ta-ko fantastična, da se niti trenotek ne more misliti, da bi bila resnična. nji ■ pakta, sklenjenega mod samota, dr. Tomašičem in hrvaško - srbsko koalicijo. — Tekst tega pakta se glasi: 1. Vlada bana Raueha z vasmi od-delnimi predstojniki mora odstopiti. 2. Hrvaško - srbska koalicija bo podpirala vlado, ki bo 3. uvedla zopet ustavno življenje, ki bo 4. razširila volilno pravico, dokler se ne uveljavi nov volilni red s splošno volilno pravico, in 5. ki bo predložila saboru ustavne temeljne zakone, katerih doslej Hrvaška še nima. Izpraznjeni mandati se prepuste članom bivše narodne stranke. Ustmeno pa so se dogovorile še te - le točke: 1. V državno - pravnih sporih z Ogrsko stoji vlada na stališču koalicije; 2. v srbskem vprašanju se uveljavi stanje pred banom Rauchom; 3. vlada bo odpravila vse krivice Rauchovega režima in 4. dr. Tomašič ostane 3 do 4 mesece na banskem stolu in bo dogovorno s koalicijo predlagal svojega naslednika. — Kongres kolporterjev bolgarskih listov. Kolporterji bolgarskih listov so imeli te dni v Sofiji kongres, na katerem so razpravljali o svoji organizaciji Na shodu so bili navzoči malodane vsi sofijski kolporterji. Zborovalci so sprejeli pravila za svojo organizacijo ter izvolili deputacijo, ki je nesla ta pravila vladi v potrjen je. Po slovanskem svotu — Spomenik Janu A. Komen- skemu so odkrili potomci čeških bratov v Kunvaldu. Soha, predstav-Ijajoča Komenskesra, držečega v dan-ui roKi pero, v levi pa »Didaktiko«, je umotvor kiparja Fiedlera iz Žamberka. Pod soho je napis: v>1592—1670. Jan Amos Komenskv je bil prvi, ki je proglasil načelo, da .-e ima vsakdo vzgojevati v svojem materinskem jeziku.« Na >lavnosti govorili: župan Veverka, drž. poslanec dr. Drtina in razni drugi če-^ki odi ičnjaki. — Prebivalstvo Varšave. Varšava je po uradnih podatkih koncem 1. 1909. štela 7^1.179 duš. V enem letu je prebivalstvo naraslo za 17.125 duš. Izmed prebivalcev je bilo 417.94* katolikov (Poljakov), 306.751 Zidov. 31.651 pravoslavnih iRnsovi. 14.081 protestantov avgsb. konf.. 3052 protestantov helv. konf., 7002 mariavata in nekaj tisoč inoha-inedanecv. — Bivši predsednik ruske dume o ncoslavizmu. N. A. Homjakov, bivši predsednik ruske gosudarstve-ne dume. je bil zadržan udeležiti se vseslovanskega kongresa v Sofiji. Svojo odsotnost je opravičil v posebnem pismu, poslanem profesorju S. S. Bobčevu. V tem pismu pravi med drugim: > Prepričan se in, da duh ljubezni, miru in bratstva, s katerim so prožeti vsi narodi slovanski, prepreči vsak poskus motiti naš vseslo-vanski praznik. Vztrajajte trdno na stališču načel, proglašenih na praškem kongresu, ne pripuščajte njih revizije in ne dotikajte se niti domačih niti tujih sporov, pa bo kongres srečno in uspešno izvršil svoje delo. Iz vse duše vam želim uspeha in verujem vanj. Pojasnite tudi dr. Kramaru mojo odsotnost. Vem, da m* bo oprostil in me ne bo obsodil.« — Proti Poljakom. V Kijevu je vlada razpustila društvo, ki je v /drže valo tamkajšnjo poljsko lju< ko knjižnico. Društvo je imelo !'>'K)0 članov, knjižnica pa je obsegala 30.000 zvezkov. Glasom društvenih pravil preidejo vse knjige v slučaju razpusta društva v last mestne javne knjižnice. — Poljski bojkot proti ruskim visokim šolam. Zveza akademičnih društev y>oljskib »Ognjiva« je imela te dni v Krakovu svojo letno skupščino. Na tej skupščini se je sklenilo, da se ne »me nobeden poljski akademik vpisati na vseučilišču, na tehniki in veterinarski šoli v Varšavi in poljedelski akademiji v Aleksandrovu. Kdor bi se proti temu sklepu pregrešil, ga je treba družabno bojkotirati in izključiti iz poljske družbe. Nadalje je skupščina sklenila, da se naj akademikom iz ruske Poljske, ki bi hoteli študirati na galiških univerzah, nudi čim najizdatnejša podpora. Vse te resolucije so bile sprejete soglasno. JovtMfl visoKoiolcl, oMto-rijeot! hi jredolettcl! Dne 7. avgusta t. 1. (dopoldne) zboruje vse napredno jugoslovansko učiteljstvo v Novem mestu. Sedaj je čas, da tudi mi skupne z učiteljstvom manifestiraasa prati v nebo vpijočim krivična*, ki as gade pri nas na šolskem polju. Stvar je gotovo zelo za nas, zato pa se adelcUme vsi s obravnave pred iaielalai Pretep. Posestnik Andrej Le-ben iz Babne gorice in Janez Dolenc, zidar iz Belce, sta se v neki gostilni v Dvoru nekaj »porekla. Leben je hotel s vrčkom udariti Dolenca, a to je v bližini sedeči Janez Gabrijel preprečil. Nasprotnika sta nato skočila skupaj. Dolenc je vrgel Lebna za vrata in ga obdelal s pestjo, nakar je odšel. Leben je šel takoj za njim in ga klical na korajio. Dolenc, videč, da je nasprotnik oborožen z nožem, pobere nek les in odbija ž njim nasprotnikove sunke. Končno je pa Leben le zadel s svojim nožem nasprotnika, ter ga na stegnu precej nevarno ranil. Obdolženec dejanja ne taji, marveč se zagovarja 8 silobranom. Obsojen je bil na tri mesece ječe. Radi nedeljskega dela. Mizarski pomočnik, Valentin Toman v Bode-ščah, je neko nedeljo delal. To je pobožnega, pa pijanega vžitkarja, Miho Muhovca, tako jezilo, da je začel psovati Tomana z vsemi mogočimi psovkami. Toman je nekoliko časa mirno poslušal, slednjič mu je pa vendarle pošla njegova potrpežljivost. Ker se Muhovcu ni hotel ustaviti hudobni jezik, pograbil je Toman neko lato, ter ž njo tako udaril nadležnega pijanca po levi podleht-nici, da mu je zlomil kost. Toman je bil obsojen na šest tednov ječe. Sovraštvo zavoljo večerje. Pri trafikantu Janezu Trohi v Kropi stanuje stric Trohove žene, Jožef Pibrovec. Pibrovec je znan kot prepirljiv Človek, Troha pa kot vinski bratec, ni torej čuda, če pride med njima večkrat kaj navskriž. Tako je bilo tudi pri neki večerji. Pibrovcu ni šlo v glavo, kako da bi on moral jesti žgance in kislo zelje, medtem, ko so imeli drugi cmoke z omako za večerjo. Začel je najprej zmerjati Trohovo ženo, nato pa še Troha samega. Ker niso zadostovale samo besede, sta se Pibrovc in Troha začela pretepati. Med pretepom je Troha Pibrovca poškodoval z nožem, Pibrovc je pa Trohi vrgel posodo za vžigalice na glavo ter ga udaril s palico po desni roki, vsled česar je nastalo vnetje okostnice. Pibrovc pravi, da se več ne spominja, kaj se je pri tisti večerji godilo, ker je bil takrat ves zmešan. Kljub temu je bil obsojen na dva meseca težke ječe. * * Grozen zločin. Včeraj se je bavilo mariborsko okrožno sodišče z nevarno zločinko, ki je seveda Slovenka, in sicer zavedna Slovenka. Elizabeta Martini je sicer samo dekla, vendar je bil njen zločin tak, da se je skoro zamajala stara, častitljiva Avstrija v svojih temeljih. Zato je pa tudi silno čudno, da je bila tako nevarna zločinka obsojena samo v denarno globo 10 kron, kajti s tem, da je prilepila na razglednico narodni kolek 20. IX. 08., je zaslužila najmanj — vislice. Razne stvari * Veliko poneverjenje. V Chri-stianstadtu so prijeli trgovca Axe-lina, ki je poneveril več stotisoČ kron, med drugim tudi 140.000 K občinskega denarja. Azelin je hotel najprvo pobegniti, na to se pa usmrtiti, toda se mu ni posrečilo. * Cerkveni roparji na Ogrskem. Nekaj časa je vsa Nitra in okolica zelo razburjena. V dvajset cerkev so vlomili. V Tirnavi so v eni noči oropali pet cerkev. Roparji so pokradli stvari, vredne do 30.000 K. Škoda je pa še večja, ker so v cerkvah poškodovali cerkvene slike ter razdrli vse oltarje. Vsa žandarmerija celega komita ta je na delu. Posrečilo se pa ni dobiti vlomilce. Vendar se je pa izvedelo, kdo so vlomilci, namreč znani cerkveni ropar Franc Pekarik in njegov pomagač Aleksander Dopsa. Oba sta prišla šele pred kratkim iz kaznilnice. Se en pomagač je neki Haassmana z Dunaja, žandarmerija se je telegrafično obrnila na dunajsko policijo, naj aretira Hausmanna. Kako zelo razburjeno je ljudstvo, kaže naslednji slučaj. Kmetje, ki so ob* orožen i s kosami in gor jačam i, imajo vsakega tujca za vlomilca. V Bu-sany, kjer so tudi izvršili vlom v cerkev, sta prišla dva rokodelska pomočnika, ter hotela na Glavnem trgu nekoliko počivati. Toda prebivalci so jih napadli, ter jih toliko časa tepli, da sta nezavestna obležala. Odpeljali so jih v bolnico in bosta le težko okrevala. Viatogt Antona A. m maju je izšel skoraj vseh kopališč, letovišč v Avstro - Ogrski, Nemčiji, Švici in obmejnih krajih. Tudi is naših slovenskih dežel je navedenih precej krajev, ki so pripravni za zdravilišče, oziroma letovišče. Kdor se hoče v tem oziru informirati, mu bo knjiga precej dobro služila. Zemljevid za avtomobilsko vožnjo. Kartografični zavod G. Frevtag & Berndt na Dunaju je izdal zemljevid za avtomobilsko vožnjo po Srednji Evropi (»G. Frevtag's Automobil - Routenkarte von Mittel • Europa«). Stane 3 K, na platno nalepljen 5 K, ter se dobiva v Narodni knjigarni v Ljubljani. — Za krojaške obrtnike in delavce. Hrvaški listi pišejo: Na polju strokovne literature smo obogateli z novim in v hrvaškem jeziku potrebnim ter edinim izdanjem. Naš dragi rojak Josip Pest, lastnik modnega salona in konc. krojaške šole v Zagrebu je izdelal med drugim tudi obsežno delo za moške krojače. Videli smo to delo in čeprav nismo strokovnjaki, moramo priznati, da je bil to I »osel izredne marljivosti in potrpežljivosti. Knjiga je v obliki šolskega atlasa, dolga je 40 cm, široka pa 32 em s 106 stranmi, ima 103 ilustracije, stane pa za učence 20 K, za druge pa 30 K. Lahko se odplačuje tudi na obroke. Knjiga obsega vse meščanske, vojaške, duhovniške, športske itd. obleke s slikami in s točnim tolmačenjem. Opisano je vse kratko in razumljivo, da se iz knjige lahko nauči tudi manj nadarjen človek, ker se s pomočjo slik in zmanjšanega centimetra enostavno lahko vsak kroj kopira in je tako vsakemu dana prilika, da se postopoma nauči krojiti. Knjigo si lahko vsakdo, kdor se za to zanima, ogleda pri izdajatelju g. Josipu Pestu, Zagreb, Jelačičev trg št. 19. ali pa piše po prospekt, na katerem je odtisnjenih tudi nekoliko ilustracij iz te knjige. Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. laJBlVIRL Telefonska in brzojavna porotna. Nova stranka v Dalmaciji. Dunaj, 28. julija. Današnji listi poročajo iz Dalmacije, da je dalmatinski poslanec Ivanišević izstopil iz hrvaške stranke in vstopil v novo krščansko - socijalno stranko. Baje prevzame tudi vodstvo nove klerikalne stranke v Dalmaciji. Ehrlichov preparat. Praga, 28. julija. Včerajšnje vesti, da so poskusi z Ehrlichovimi preparati združeni z nevarnimi pojavi, se sprejemajo v merodajnih krogih skrajno skeptično. Nek profesor je izjavil, da to le radi tega, ker je izumitelj Žid, torej samo iz antiseniitiških motivov. Praga, 28. julija. Na tukajšnji kliniki se je rabil preparat proti si-fili »Ehrlich 606« v 14. slučajih, in sicer v vseh 14. slučajih s posebnim uspehom. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 28. julija. Ogrski državni zbor nadaljuje razpravo o trgovinski pogodbi z Bolgarsko. Pričakovati se sme, da sredi prihodnjega tedna državni zbor že dokonča vse delo, glede katerega je določila vlada, da se mora rešiti še v tem poletnem zasedanju. Politični prevrat na Ogrskem. Budimpešta, 28. julija. »Pester Napio« konstatira, da je opažati pri mišljenju in naziranju poslancev opozicije nekako metamorfozo. Brez-< Ivom no se bodo združili poslanci opozicije s poslanci vladnih strank v en tabor. Neposredna posledica tega bo, da pade politika Justhove stranke. Hrvaška banska kriza. Budimpešta, 28. julija. Iz Zagreba se poroča, da se nadaljujejo pogajanja z srbsko-hrvaško koalicijo. Med člani srbsko-hrvaške koalicije se sicer pojavlja nekako bojevito razpoloženje, vendar je mnogo upanja, da se pogajanja rešijo mirnim potom. Justaovee peital vladni poslanec. Budimpešta, 28. julija. Poslanec Tomaž Kalay, ki je izstopil is Justhove stranke, je prijavil svoj vstop v vladno stranko. Protest Bolgarov. Sofija, 28. julija. Tukajsne časopisje motao napada turško vlado radi njenega postopanja z Bolgari v Maeadoniji in radi rasoroievanja. Po Bolgarskem se prirejajo v ta namen protestni shodi. V Sofiji se vrši veliko tako protestno zborovanje prihodnjo nedeljo. PretigriH bojkot. CasatanaV M. julija. Vsled ošabnega posredovanja turškega miai amj atsflav snago. ga grškega blaga pa se še vedno daljnje. Spor mod Bolgarsko in Turčijo. Pariz, 28. julija. »Matin« poro* ča iz Sofije: Postopanje turške vlado z Bolgari v Macedoniji provzroča med bolgarskim prebivalstvom veliko nervoziteto. Turška vlada je odredila najstrožje odredbe, da pomiri razburjenje v macedonskih vaseh in pošilja tja vse vojaštvo, kar ga ima na razpolago. Dosedaj je odšlo K Skopi je 5 bataljonov pehote. Prevrat v procesu Rochette. Pariz, 28. julija. V procesu zo» per Rochetteja, ki je bil včeraj obsojen, se pričakuje, odnosno napoveduje senzacijonalen prevrat. Obenem s sodiščem je namreč delovala tudi parlamentarca komisija, kateri se je poverilo, da natančno preišče to zadevo, v kolikor so bili na celi aferi udeleženi tudi francoski administrativni uradniki. Zasebni tožitelj Pi-chereau je sedaj sporočil parlamentarni komisiji, da je dobil od vlade 25.000 frankov zato, da je vložil proti Rochettu ovadbo. Ponesrečena ladja (?) Pariz, 28. julija. Iz Alžira se po* roča, da so našli v morju zaprto steklenico, v kateri se je nahajal listek »Parnik »Konig« je v veliki nevarnosti!« — Parnik »Konig« je last nemške parobrodne družbe in je na potu iz Sansibara v Marseille. Na krovu je 2 do 3000 potnikov. Nemški zrakoplovi. Berlin, 28. julija. Včeraj se je dvignila v zrak na Tegener - vežba-lišču zračna križarka »M. III.«, da podvzame dolgo vožnjo v Gotho. Spor med Nikaraguo in ameriškimi Združenimi državami. Berlin, 28. julija. »Berliner An- zeiger« poroča: Nikaragovska država se je obrnila na evropske velesile s prošnjo, v kateri poroča o umeša-vanju ameriških Združenih držav v notranje zadeve republike in v kateri prosi velesile za prijazno tozadevno posredovanje. Nesreča pri razsvetljavi. Berlin, 28. julija. Pri sinočni razsvetljavi v nekem severnonem-škem kopališču se je pri umetalnem ognju pripetila eksplozija. Ena oseba je mrtva, 4 so težko ranjene. Izpremenitev zaprisežne formule pri kronanju angleškega kralja. London, 28. julija. Izpremenitev formule prisege pri kronanju angleškega kralja zadeva samo versko stran. Zaprisežna formula se bo v bodoče glasila: Suveren angleškega naroda se priznava za prepričanega protestanta in se zavezuje, upoštevati in uveljavljati obstoječe zakone. Parnik zgorel. Panama, 28. julija. Na obrežji; je zgorel parnik »Huel Baga«. Trije mornarji so zgoreli, potnike so še mogli rešiti. Štrajk v Ameriki. Čikago, 28. jul ija. Včeraj zvečer je izbruhnil tu štrajk pogodbenih delavcev. Dosedaj štrajka 16.000 delavcev, ki se pa najbrže zviša še za 10.000. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici; Dne 25. julija: Antonija PiJny, sprevodni* kova žena, 42 let — Marija Kos, kočarjeva žena, 51 let. Mar em sultan> raM, jp j* uti prahajem, laskinaa hi izpadanju las okrepouj« laalaVče, odstranjuj« luska in prepreeujs lipadanjs las. t ataaUesrtsaa niftiam 1 Esssoiuja te x obratno poito ne manj kot dre ateklcnici. Zaloga vseh pretabuaenih a*as1L medic, mil, medioinsl. vin, apeol|all tal, najfinejših parfumov, Wrurat*klh obvez, svežih mfnerslnlh vod itd. Del tekrnio MIlana leusteka vUSI|Mi Rnljin cisti it L poleg novozgrajenega Fran Joicfovcga i ubil. mostu Meteorolosrcno porodio. «-Jiaa aai mnjtm JM2. Sretali xntn\ tl«*7»a-a ^ **** i karo- •» >- vanja barometra ▼ mm e C O 3 Nebo 27. S. pop. 736 6 9. zv. 737 8 28. 18 8 si. vzsvzh oblačno 150 si. svzh. jasno 7. zj. 738 4 10 9 si. jvzhod megla I i i • Srednja včerajšnja temperatura 156-, norm 19-9'. Padavina v 24 urah 2*6 mm Zahvala. Povodom smrti našega nepozabnega, ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda 2543 Ivana Ozmeca gimnazijskega profesorja nam je došlo od vseh strani toliko tolažilnih izrazov sočutja, da se ne moremo vsekemu posebej zahvaliti Bodi tem potom izrečena vsem in vsakomur iskrena zahvala, zlasti gimnazijskemu rav. dr. Požarju, prof. dr. Dolarju, notarskemu kandidatu Milanu De-tičku v Celju gdč. Wessnerjevi, vsem gospodom profesorjem, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem damam in gospodom, ki so nepozabnemu pokojniku izkazali zadnjo čast, V Ljubljani, 26. julija 1910. talujoči ostali. Motorno dvokolo najboljše francoske znamke Peugeot se jako ceno preda. 2536 Ogleda se: Hotel Tivoli, soba Št. 34, od 12. do L ure opoldne. Mesnica dobro vpeljana, v jako živahni ulici se odda tako*. 2540 Kje, pove upravn. »Slovenskega Naroda«. Kot mlinar ta mlenje štul, želim stopiti v službo Ponudbe se prosi pod „100 sali* na upravn. »SI. Naroda«. 2508 Skarteur popolnoma vešč Škartiranja jelovine, tavalet in testonov, SO takoj Spralma aa parna iaga v Hoja, paita Kočevje. 2516 Za akaralinfi vstap aa lsce m p r o d oj a I Ko 2535 Ponudbe s pogoji naj se pošljejo pod ,a—ftM na upravništvo »Slov. Naroda«. Samostojnega 2557 sprejme tekoj £np^d Spod. SiSka SS. ona ▼ ansjona sna asa sspssbs si v Ljubljani aH tudi tavan Ljubljane aa Dolenjskem. — Ponudbe pod JstST" as npravniitvo »Slov. Naroda«. 2530 mknn 6301 nn prihodnje šolsko leto sprejme 2941 Najbolje immo i pmodurobu nuditvrdtka dve deklici TOMEC izvtajukna A uHumpoku^ te tenae Klavir je na razpolago. — Pisma ns u pravu Hitro »Slov. Naroda« pod 9JBm K* Prodajalka aoM takof mešanim blagom na deželi. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2532 Na Izbiro pošilja resnim naročnikom izs — krila - perilo ter vsako z eno sobo in kabinetom ali dvema sobama ia affllt Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 63 nova, enonadstropna, pripravna za vsako obrt, tik okrajne ceste, okoli hiSe lep vrt« zasajen z mladim drevjem, no p PO da pod ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2548 M. KrlstoUč-Bačar SJSSJal a, Stari trg aa. Edino i zastopstvo znamke i Zenft ponudba. Vprkojenec, star 36 let z 800 K lane pokojnine, se žrli seznaniti z gospodično ali vdovo, ki bi imela gostilno ali malo po sestvo in bi radevolje ž njim po stavila en kamen za Ciril in Me todov obrambni sklad. 2545 Prijazne ponudbe pod šifro »Izjeme d0VOl|0ne" na upravn. »SIot. Nareda« do 15. avgusta I KIMTA je v teku in upržnosn nedosežno kolo sedanjosti. 1053 Zaloga Puchovih koles. Kolesa sprejema v popravo, emajliranje in ponikljanje ter j izposojevanje koles« j Zočna, soli J na in cena izvršitev. j Karel Čamernik jfjnbljana, Diaajska cesta 9. | Ceniki zastonj in franko. Ženitna ponudba. 33 let star upokojenec s 50 K mesečne pokojnine, poleg tega tudi privatni uradntk, Slovenec, srednje postave, ki se tudi razume v trgovini in poljedelstvu, se 2eli spoznati z nekoliko izobraženo gospodično ali vdovo brez otrok, Slovenko, 17—27 let staro, bolj srednje velikosti (vsaj ne nad 163 cm), b e 1 o 1 i č n oin ne rdečih las ter brez telesnih hib, pa naj bo že iz mesta ali z dežele. Vitkostase imajo prednost Ponudnica mora, če nima primerne dote, razumeti kakšno obrt, to j. biti dobra šivilja, razumeti ročna dela, ali biti samostojna prodajalka tobaka, krčmarica, prodajalka drugega blaga ali kaj podobnega, ali pa mora kaj podobnega za gotovo vsaj v kratkem doseči. To se zahteva ne ravno računajoč na zaslužek neveste, nego le vsled sigurne eksistence. Ponudnica naj natančno popiše svojo osebo ter navede sedanji ter eventualno prihodnji mesečni zaslužek ter priloži, če mogoče, fotografijo z navedbo, kdaj je bila napravljena, ki se ta no vrne. 2467 Dopisi pod šifro »Ne isanadlaas" na upravništvo »Slov. Naroda«. Valjčni mlin v Domžalah I. BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna h skMiKe: Vegova alka 6. T«M«a latam*. št lat. Tililn tetam*. M. IM. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in drage mlevske izdelke. StaW te? t. In Jnala (Zutrtger) spi l|nM VOOja slfllsl. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2522 a lokal 2542 nt stanovanj — 1've se na EUaakatnl oaatf 6, Lnadatr., lavo. Prva po vL 2547 Jelačicov trf M. tojutji ii ejni ajpiijajati sni ii sloraiskn jip. Nepretrg. tečaji za krojenje moških in ženskih oblek. Za samouk se izdajo knjige za moške in ženske krojače in šivilje in priv. gospodinje. Zahtevajte prospekte. nSaV Patentirana metoda p. Št. 115. "m Plačevanje na obroke. s 5 pari holenderjev in žago, najnovejši sistem, z neizčrpno močno vodno silo, ki se lahko porabi tudi za druge industrijalne namene, posebno solidno zgrajen L 1906, z dobro rentabiliteto, na prometnem kraju HrvaŠke, (na kranisld meji), se radi drugega podjetja prOnta iako povoljno. 2546 C' njena vprašanja pod „Mlin" na upravn. »Slov. Naroda«. Pozor, gostilniški uslužbenci! Za novo restavrači 10 in kavarno ajBollervtaer** na Š Šen-kem razgledu katera se namerava a 14. angnstom Otvoriti, 2524 se sprejme teč zanesljivo izurjenih plačil, natakaric, podnatakaric blagaj-ničarka, točaje, in kuhinjsko osobje. Sprejmejo se tudi za ob nedeljah le dobro izvežbane pomožne natakarice. Ponudbe vposlati in predstaviti se je takoj pri Avguština Zajcu, renta vratarja, LJubljana, Sodna nL 6. „Nnlsol" tvrdke 505 I Bepgmann St Co Pečin na L. je in ostane prej kakor slej nedosežen v presenetljivo naravnem barvanju las in brade. Dobiva se svetel, rjav in Črn, steklenica po K 2 50 pri GUB FeltirJrFraiklRiii t LjiUjairi. ootinkeia kandidata aprajme taksi 2539 notar jCnŠovernik v fjubljani poletno v nalom tako} dvoje stanovanj v lepo ležeči vili na Bledu. Naslov pove upravništvo »Sloven slcega Naroda«. 2526 Išče ne vojaščine za usnjarski obrt. Ozira se samo n# E popolnoma izvežbano moč. Poštni predal „68". 252$ Prodajalka hhi injaa i tijorai ne&otgi n% se takoj sprejme. Ponudbe na naslov: Fran C Ksav, Anmanna sin, Krško. 2549 Izveibanega 2544 Jtenojrnfo obenem strojepisca sprejme takoj Lepi •vi • ii pripravni tudi za pisarne in stanovanje v sutereni (2 sobi s kuhinjo in pritiklinami) dajo se s 1. avgustom v najem. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dal matinsko vino KOČ 1774 najboljše sredstvo. 4 steklenice (5 kg) franko K 4 —. Br. Novakovic, Ljubljana. Dr. il. Manili Sv. Jakoba trg 2 2513 ordinira zopet, E 378/10/3 2506 (na Gorenjskem) se bo prodajala na javni dražbi: dne 2. avgusta t L sb 10. ari dopoldne 1 lddenica, led, 1 velik kurnik, čez 50 hektolitrov različnih vin, žganja in jesiha; ase 3. eveat 4 avgusta t L ob 10. url dopold. rasna porcelanasta in druga kuhinjska posoda. Šampanjec in likerji. Udeleženci naj se snidejo v C kr. sodnija Kranjska gora, oddelek IL, dne 22j ulija 1910. Ljubljajnska kreditna banka v Ljubljani- Spn|aa ■ N>» h ■ kM ^S^^av^S^^5aS^^Js|^^a^ ^P^S^ ^a^^B^a) ^P^^aV^^ts^ J^^^ v Spljcta, Ctatrtii Trsta Ia Saml^ra. raki sr JS JL \SK- 3bs» b tnbfr srdat b rTtiatttat aairfc val mt T |2 |D at ittvmi kara. QDC 795 6993