Izhaja vsako sredo. Ccnei Letno Dio 32.—, polletno Din 16,—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon interurban 113.
Cena inseratomi cela stran Din 2000—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, V» strani Din 250-, Vi« str. Din 125-, Mali ogla« si rsaka beseda Din 1.20.
„Hmetslti Mi!" o zlaganju obCin.
»Kmetski list«, bivše glasilo nekdanje kmetijske stranke, se je v svoji številki z dne 8. aprila oglasil k vprašanju o združitvi ali, kakor on reče, o »zlaganju« občin. To vprašanje, ki se predvsem tiče naših kmetskih občin, je sedaj v odločilnem stanju ter dozoreva k rešitvi. »Kmetski list«, ki je doslej v tem vprašanju modro molčal, sedaj biti položiti na tehtnico svojo »kmetijsko stanovsko« besedo, ki jo smatra za odločujočo.
List, ki poudarja z naslovom in pri vsaki priliki tudi slovesno izjavlja, da zastopa kmetske interese in koristi, za-beležuje o naših občinah to-le mnenje: »Pri nas imamo silno mnogo občin, ki so za povoljno reševanje modernih občinskih nalog veliko premajhne in katerih občani so prerevni. Zato pa se je ¡pokazala nujna potreba, da se to neugodno stanje popravi na ta način, da se več manjših občin združi v eno večjo, ki bo lažje reševala dane ji naloge, kakor pa majhne občine, ki takorekoč ne morejo ne živeti in ne umreti.«
K tej sodbi »Kmetskega lista« je treba pripomniti to: Naše občine živijo že dolgo dobo, živele so že davno prej, nego je ta list zagledal luč sveta. Če so živele prej in niso umrle, bi tudi lahko živele v bodoče in delovale skladno s svojimi močmi ter dosezale svoj namen, četudi so »občani prerevni«. Kje
Dosedanji rumunski ministrski predsednik Mironescu.
pa v naših malokmetijskih razmerah in osobito danes niso revni? Izjemo delajo samo občine, kjer so industrijska in druga velika podjetja. Drugod pa je po večini revščina doma. Kaj pomaga, 3, 4, 5 ali še več občin z »revnimi občani« združiti? Revščina se s tem ne spremeni v bogastvo, ki bo sposobno za rešitev »modernih občinskih nalog.« Nekaj drugega bo nastopilo, kar je pa hujše kot revščina, i to je nesloga, to so spori ~ued posameznimi kraji velike občine, ker bo vsak kraj zahteval za sebe več koristi, boljše ceste, ki se morajo najprej napraviti, itd. Nevarnost je, da bo vsak kraj hotel občinski voz peljati v svojo smer ter da ta voz sploh ne bo mogel naprej.
Zanimivo je, kako pobija »Kmetski list« razlog, I.i se navaja proti združitvi občin, to je nrevelika oddaljenost od sedeža županstva. Piše namreč: »Današnje občinske meje so določali v dobi, ko še ni bilo železnice in še manj avtomobilov, ampak so morali ljudje hoditi še peš iz kraja v kraj in to po zelo slabih potih . . . Dandanes imamo kolikor toliko dobra in varna pota in zato ne moremo več govoriti o potrati časa, če gremo še enkrat tako daleč do župana kakor naši predniki, kajti mi hodimo, oziroma se vozimo po dobrih potih dosti hitreje kakor so hodili nekdaj.«
Kaj ne da, velika tolažba za tiste, ki bi morali v »ozemno zaokroženi«, to je veliki občini, dva-, tri-, štirikrat in še morda večkrat dalje iti k županu, nego je to bilo doslej?! Saj imamo danes dobra in varna pota, in da ne bo potrate časa, so železnice na razpolago in avtomobili in tudi zrakoplovi, ki jih je »Kmetski list« v naglici pozabil, pa so menda najhitrejše vozilo zlasti za hribovske občine! Samo to je šment, da železnice ni v vsaki vasi, marveč je v Sloveniji železnic razmeroma prav malo. Dokler pa železnic ne bo povsod, bodo ljudje morali peš hoditi po »dobrih in varnih potih«, kar bo vedno potrebno po hribovitih krajih, dokler ne bodo tam napravili železnic-vzpenjač. Kar se tiče avtomobilov, bi res bilo dobro, ako bi se mogli kar vsi ljudje z njimi voziti. Ker pa cvenka v žepu ni dovolj in ga bo vsak dan manj, morajo ljudje hoditi peš in tudi ne »hitreje, kakor so hodili nekdaj.« Da je dolga pot združena s potrato časa, bo menda tudi »Kmetskemu listu« jasno.
Ta list tolaži svoje čitatelje s tem, češ, da v novih občinah ne bo treba »za vsako figo« iti na županstvo, ker
bo v bolj oddaljenih krajih kak odbornik lahko dobil pooblastilo, da podpiše namesto župana n. pr. živinski potni list. Saj je prav mnogo drugih stvari, radi katerih je treba iti na županstvo, ne samo živinski potni list in slično. Je cela vrsta stvari, ki ne spadajo v oddelek z napisom »za vsako figo«, so marveč važne ter je potrebna pot v občinski urad, da se izpolnijo dolžnosti, dobijo pojasnila, dado potrebni odgovori, odnosno da človek brani svojo pravico ter se obrani krivice.
»Kmetski list« se je na široko razgo-voril o »modernih občinskih nalogah« ter zlasti poudaria potrebo lastne občinske ubožnice, kakor jo zahteva »moderna skrb za ubožce«. Kar se tiče skr-bi za ubožce, naglašamo, da že sedaj tvorijo izdatki za občinske ubožce velik del občinskega proračuna. Pri tem je treba pomisliti, da ti občinski ubožci po veliki večini niso v domači občini živeli in delovali, marveč so bili v tujini, odkoder se na stara leta vračajo ubogi in bolni. Ako »Kmetski list« misli, da bi moglo več kmetskih občin skupaj, oziroma ena sama velika občina sezidati in vzdrževati »veliko in dobro urejeno moderno ubožnico«, je svoji fantaziji preveč razpel peruti. Saj dobro vemo, koliko morajo kmetske ob, čine — in tu jih je več nekako združenih v veliko občino — prispevati za šolstvo, za zgradbo in vzdrževanje šolskih poslopij, stanovanja in kurivo za učiteljstvo itd., in kako težka So ta bremena.
Londonski poslanik Titulescu, ki zdaj sestavlja novo rumunsko vlado
rrfwygi
u	nase Mmm.
Na srečo se pa nekatere izmed njih laliko ozdravi na zelo enostaven način. Čujte! 1. Pri protinu, ledvičnih kamenčkih in pesku trikrat dnevno po 1 do 3 čaše ogrete Radenske vode zdravilnega vrel-'ca. 2. Pri kroničnem vnetju ledvic, hipertrofiji prostate, želodčnem in črevesnem katarju, Urethritis, Cystitis, Pcelitis in Fluer albus dnevno 3 do 6 kupic ogrete Radenske vode Kraljevega vrelca. 3. Pri katarju krhlja in bronhijalnem katarju večkrat dnevno po 1 čašo Radenske vode zdravilnega vrelca z vročim mlekom. 4. Pri Ikterus, zastajanju v jetrih in pri žolčnih kamenčkih dnevno 3 do 6 čaš Radenske vede s Karlbadsko soljo. 5. Pri Diabet-tes mellitus, zavapnjenju arterij, golši in B&sedovu pije se najbolje redno namesto druge Radenska voda, najmanj pa trikrat dnevno po 1 čašo. 6. Pri želodčnih in črevesnih ranah dnevno 3 čaše prekuhane in zopet ohlajene
>
Iz svoje razlage izvaja »Kmet. list« ta-le zaključek: »Današnje moderne naloge, ki so naložene občinam, kar kričijo po združitvi malih občin v večje . . . Reforma naših občin je torej skrajno potrebna, ker jo zahteva moderna doba.« Nekdanje glasilo nekdanje kmetijske stranke se torej vnelo zavzema za moderne občinske naloge, ki baje kar »kričijo« po združitvi občin ter jo delajo »skrajno potrebno«. Sodbo o tem »kričanju« in o tej »skrajni potrebi« prepuščamo našim kmetskim čitateljem.
*
Nova rumunska vlada pod predsedstvom dosedanjega londonskega poslanika Titulesea bo najbrž sestavljena lie glede na stranke in jej bo poverjen razpis novih volitev.
Pravilno tolmačenje odpovedi avstrijskih trgovinsMh pogodb. Kakor že smo omenili zadnjič, je odpovedala Avstrija trgovinsko pogodbo: Jugoslaviji, Čehoslovaški in Madžarski. To odpoved tolmačijo pravilno v tem smislu, da predstavlja nemško-avs-trijska carinska združitev enako carinsko zakonodajo za obe državi. Dosedaj imata Nemčija ter Avstrija lastne trgovinske pogodbe. Če pa hočeta izenačiti carinske predpise in se zediniti na isto carinsko politiko, potem morata odstraniti vse stare obveznosti, jih nadomestiti z novimi tako, da bodo odgovarjale potrebam novega carinskega ozemlja in tudi politični naklonjenosti o-nih držav, katere hočeta v bodoče Avstrija ter Nemčija pridobiti zase. Odpoved trgovinskih pogodb Avstrije z zgoraj omenjenimi državami je predigra popolnega združenja Avstrije z Nemčijo.
Preložen sestanek. V očigled razoroži t veni konferenci in zaradi carinske združitve Nemčije z Avstrijo je povabila angleška vlada nemškega kanclerja dr. Briininga in zunanjega ministra dr. Curtiusa ter francoskega zunanjega ministra B.vianda na Angleško
na razgovor. Francoz Briand je povabilo odklonil in tako je bil omenjeni sestanek preložen na prve dni v mesecu juniju.
Zasedanje bolgarske zbornice je podaljšano do 18. aprila, da bodo zamogli načrt novega volilnega zakona dobro proučiti. Ministrski predsednik Ljap-čev bode podal ostavko vlade še pred razpustom parlamenta. Poskušalo se bode sestaviti začasno vlado, ki bi naj izvedla neodvisne volitve.
Volitve» nsvega predsednika francoske republike se bodo vršile 13. maja in je dosedaj znanih že 8 kandidatov.
Italijansko državno gospodarstvo je na zelo slabih nogah. Italijanskemu državnemu proračunu prerokujejo že sedaj, da bo dosegel njegov primanjkljaj koncem letošnjega proračunskega leta 2 milijardi. Brezposelnost je znašala v Italiji letos 28. februarja 765.325. Padli so vsi industrijski proizvodi, nezadovoljnost med delavstvom ter kmeti po južni Italiji krotijo ter strahujejo le še z orožjem.
Angleška mornarica peseti Nemčija. V letošnjem poletju bosta izmenjali posete angleška in nemška vojna mornarica in to prvič po letu 1914.
Na Portugalskem revolucija. Na Portugalskem ,je izbruhnila revolucija, katero še zadržujeta policija in vojaštvo. Tokratna revolucija je na Portugalskem 22., odkar je bil odstavljen
zadnji portugalski kralj Manuel. *
nodenta prometna sredstvu v iRtstiecski smili.
Misijonar o. Schulte pripoveduje:
»Pred štirimi leti se mi je porodila misel, da je treba misijonsko delo pre-drugačiti z modernimi prometnimi sredstvi, z: letali, motornimi čolni ter avtomobili.
Pred leti je umrl v južno-zapadni Afriki na malariji iu. pljučnem vnetju
moj najboljši prijatelj. Ako bi bil imel pravočasno pri rokah zdravnika in zdravila, bi bil gotovo ostal pri življenju. V najbolj vročih misijonskih pokrajinah se še pač vedno poslužujejo za potovanja: mul, volov, kamel in navadnih čolnov. Pri teh starodavnili prometnih sredstvih je treba dneve in tedne in mesece, da dospe človek na cilj potovanja.
Neprestano se mi je podila po glavi usoda mojega prerano umrlega prijatelja. In naenkrat se mi je rodil sklep: upeljati v misijonsko delo iznajdbe novodobne tehnike.
Že leta 1927 se mi je posrečilo, da sem prejel v dar: 1 letalo, 1 motorno kolo, 2 parna čolna in 1 avtomobil. Z uvedbo modernih prometnih sredstev v misijone je nepregledno olajšano dela misijonarjev in zdravnikov.«
Oče Schulte pripoveduje dalje, kako se mu je posrečilo, da je dosegel v ae-roplanu v sedmih urah pokrajino Ovamba-v Afriki, kjer je trpelo največje pomanjkanje 120 tisoč domačinov in med katere je razdelil živila in zclra vila. Poprej brez aeroplana so rabili v omenjeno pokrajino z volovsko uprego 70 dni, s tovornim avtomobilom 7 dni. Najbližja železniška postaja je oddaljena 600 km. Za moderna prometna sredstva je treba tehnično naobraženih misijonarjev in pater Schulte se je u-čil in vadil letalstva med vojno.
S pomočjo letala in avtomobila so misijonarji temeljito proučili rastlinstvo, živalstvo in podnebje v popolnoma neraziskanih pokrajinah osrednje Afrike. Osnovali 20 več pristanišč za aeroplane v puščavi in s pomočjo teh je mogoč najhitrejši promet s pošto in tolikanj potrebnimi zdravili.
Vatikan in Avstrija bosta sklenila med seboj posebno pogodbo, ki se imenuje konkordat.
Vatikan je krečil prometu svoj denar. Minuli teden so izročili prometu prve vatikanske novce. Dovoljenje za izdajo je dal papež na velikonočni pon deljek. Gre za zlatnike po 100 in 20 lir s papeževo sliko, za srebrnike po 20 in 5 lir ter za niklast denar.
Gorečnost katolikov črncev za sprejem sv. obhajila. V očigled večkratnemu sprejemu Zveličarja v sv. obhajilu se ne ustrašijo h katoliški veri pristo-pli zamorci nobenih žrtev. Iz afriške Majumbe poroča misijonar ta le slučaj: »Neko noč me prebudi iz trdega spanja močno trkanje po vratih. »Kdo je zunaj?« — »Marztal.« — No, tega imena še nisem bil nikdar slišal. Hitro se oblečem ter odprem vrata. P*ed menoj stoji mlad zamorec, ves premočen od dežja, a smehljajoče prijaznega obraza. — »Oče, danes je praznik sv. Jožefa, rad bi opravil spoved ter sv. obhajilo in se zopet hitro vrnil.« — »Zakaj tako pozno v noči?« — »Ne morem drugače. Pater, ki je opravljal to mi-sijonišče pred teboj, me je vsikdar sprejel v noči. Sem namreč kuhar ob morski obali. Moj gospodar mi da dovoljenje, da grem slobodno na misijonsko postajo, a le pod pogojem, da radi tega ne trpi moje delo. Moram skrbeti, tla sem kolikor mogoče zgodaj
pri peči.« — Kako hitro sem bil pripravljen, da sem izpolnil zamorcu njegovo iskreno prošnjo!
Obsojena na dosmrtno ježo. Marib. veliki senat je obsodil dne 10. aprila delavko Amalijo Žnidar na dosmrtno težko ječo. Žnidarjeva je bila obtožena, da je dne 22. novembra 1. 1. v Loki pri Framu svojega za 20 let mlajšega moža najprej ubila in nato še zažgala kočo, v kateri je ležal ubiti mož. Moževo truplo so našli popolnoma zoglenelo.
Predčasno sproženje mežnarja. V
Ranči pri Pesnici je streljal na velikonočno jutro iz možnarja Rudolf Lenart. Možnar se je sprožil predčasno in je dobil mož opekline na obeh rokah ter po obrazu.
S koli in noži. Na velikonočni pon-deljek zvečer se je vračal 241etni pos. sin Slavko Slanic iz Ročice v Spodnjem Jakobskem dolu domov. Iz zasede ga je napadlo več moških, s koli ter noži. Napadeni je dobil opasne rane in so ga morali pripeljati v mariborsko bolnišnico.
Uboj v Prekmurju. V Murski Soboti je v bolnici umrl 181etni mizarski pomočnik Josip Nedeljko, katerega so vaški fantje tako obdelali s koli, da ni prišel več k zavesti.
illeina Apclonija Jeričeva iz Dokle-žovja v Prekmurju je padla v ogenj in so jo pripeljali v murskosoboško bolnico v brezupnem stanju.
Huda poškodba. Na cesti iz Kančo-vec proti Martijancom v Prekmurju se je zgodila na veliki petek popoldne nesreča, ki bi bila skoro končala smrtno. Voznik Ivan Ščap je peljal po končanem sejmu v Ivančovcu na vozu svojo hčer, ki je prodajala na sejmu čebulo. Na povratku je na cesti hrib, pod katerega je Ščap skrbno zavrl svoj voz. Navzdol je privozil drug voz, ki ni bil zavrt in je Ščap zaklical hčerki, naj le požene konje, ker sicer bo prišlo do trčenja. Ščap je še hotel odskočiti na stran, a je že bilo prepozno, ker so bili konji pred njim, ga podrli na tla in zdivjali preko njega. Revež je še obvi-sel za nogo za verigo, ki je visela z voza in so ga vlekli konji nekaj časa po cesti naprej. Težko poškodovanega Iv. Ščapa so prepeljali v bolnico v Mursko Soboto.
Neprevidno ravnanje z orožjem. S
pištolo se je poškodoval radi neprevidnega *avnanja lSletni posestniški sin Janez Ploj iz Cogetincev.
Padel v vodnjak in se žalil. V Nor-šincih pri Ljutomeru je otvorjen vino-toč v hiši Joška Vavpotiča. Vinotoč je obiskal tudi mizarski mojster Janez Bo t. Na dvorišču je padel mizar v plitvi studenec, priletel na vedro s tako silo, da je omedlel in se žalil. Smrtno ponesrečeni je bil dober mizar.
Nesreča in nagla smrt. Nad 70 let stari Franc Krevslj iz Rečice je bil dne 1.1, m. v svojem vinogradu. Privoščil si
dežela Jugoslavija •

s svojimi veličastnimi samostani ... s svojimi krasnimi portali... in bisernimi zobmi svojih prebivalcev!
Vedno znova učinkujejo krasote te S posebne dežele s svojimi vabljiv vimi čari, in vedno znova občuduj
jejo vsi blesteče bele zobe njenih prebivalcev. Stotisoče Jugoslovanov! neguje zobe s Sargovim Kalodon«
tom. Sveža in bujna pena te zobno
|
kreme daje zobem biserni sijaj, & ustam zdravje in čistoto.
DONT
ohranjuje zdravje in lepoto zob«
je pijače šmarnice in se zvečer še zgodaj vrnil domov v Rečico. Hodil je počasi; že v navadnih dneh je vsled starosti nerodno in težavno hodil, če je kaj pil, še pa huje. Že pozno, po nekaj urah hoje, se je oglasil v neki majhni hišici še tam blizu in želel tam ostati. Bil je pa odklonjen, ker je okoličanom znano, kako je ž njim, ko hodi iz vinograda. Mož je odšel, zjutraj so ga našli na cesti sredpota proti domu mrtvega. Moral je večkrat pasti grede, ker je bil obtolčen in nekoliko okrvavljen. Po enem takem padcu se najbrž ni mogel dvigniti in je obležal ter umrl morda vsled mraza, morda je pa povzročila smrt kap ali kaj sličnega. Vest o njegovi nenadni in nesrečni smrti je vsakogar osupnila. Bog nas varuj nagle in neprevidene smrti, vsakdo pa naj tudi sam gleda, da ga ne zaloti smrt v ne-povoljnem stanju.
Požar. Dne 2. t. m. ob V* na 12. uro po noči je pogorelo gospodarsko poslopje Ivana Letonje v Vel. vrhu pri Šmart-nem ob Paki. Gospodar je bil prej zvečer na pevski vaji; dolga leta je že cer-
kveni pevec; vrnil se je pozno proti 11. uri po noči in še ni nič opazil, dasirav-no se je ogledal nekoliko po gospodarskih poslopjih, Komaj je pa zaspal, že je' izbruhnil požar in hitro objel vso gospodarsko poslopje, ki je vse pogorelo z orodjem, mnogimi drvmi in stroji vred, le živino so rešili, Vnela bi se vsled vročine skoraj še stanovanjska hiša, da niso ubranili ljudje, ki so prihiteli na pomoč. Sosedje so v skrbeli, ker je najbrž zopet zločinska roka bila na delu in povzročila že tretji požar.
Žrtve velikonočnega streljanja. V celjsko bolnico sta bila pripeljana dva kmečka fanta, ki sta dobila pri običajnem velikonočnem streljanju precej o-pasne poškodbe. V Straži pri Rogatcu je streljal v nedeljo s pištolo 171etni steklar Avgust Stančič, doma s Iluma na Sotli, in si prestrelil dlan in kosti na levici. Istega dne je skušal zažgati 211etni sin malega pon-Stnika Fr. Puš-nik iz Jelke, občina Dobje pri Planini, dinamitno vžigalno patrono, ki mu jc pa predčasno se užgala in mu razmc-sarila levo roko. — Na velikonočno ne-
deljo ob dveh popoldne je nastal v vasi Čreškovi pri Novi cerkvi požar, ki je popolnoma uničil dve stanovanjski hiši in dve gospodarski poslopji, last posestnikov Franca Smrečnika in Jurija Gorečana. Rešila se je samo živina, orodje pa je zgorelo. Na pogorišče so prvi prihiteli gasilci iz Nove cerkve in gasilno društvo iz Gaberja pri Celju. Tudi gasilci iz Celja so hitro došli z gasilskim orodjem na pogorišče. Da se ta požar ni dalje razširil, so preprečili no-vocerkovski gasilci, ker so prvi na pogorišču marljivo delovali in požar ome jili. Oba posestnika sta grozno prizadeta. saj znaša škoda več stoti,soč Din, zavarovana pa sta samo za 200.000 Din. Požar je baje nastal zato, ker so tam v bližini iz možnarjev streljali in je iskra švignila v slamnato streho, ki se je takoj vnela in je nesreča bila neizbežna.
Na zastrupljenju je poginilo posestniku Kranjčanu v Sv. Križu pri Litiji osem glav goveje živine. Obstoja sum, da je prizadjala omenjenemu nesrečo maščevalna roka.
Radi pockušenega umora obsojen na 10 let robije. Lani dne 21. novembra zvečer se je doigrala v gozdu Dobrava pri Ihanu na Kranjskem ljubavna ža-loigra. Posestnik Ivan Hribar je izvabil svojo ljubico Ivanko Kavko v gozd, kjer jo je prizadjal z britvijo 11 ran in jej prereza! tu li grlo. Poškodovana je še imela toliko moči, da se je privlekla v bližnjo gostilno, odkoder so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je izkrvavela. Ljubljansko sodišče je prisodilo Hribarju dne 8. aprila 1.1. radi poskušenega umora 10 let in 1 mesec robije.
Skedenj zgorel, cerkev močno poškodovana. Minuli teden v noči je zgorel nenadoma skedenj posestnika Janeza Koprivnika v Gradu pri Cerkljah na Gorenjskem. V neposredni bližini tega skednja je podružna cerkev v Gradu, kateri je upepelil ogenj popolnoma zvonik in je popokala vsled vročine strešna opeka in šipe v oknih.
Peklensko zlobna roka na delu. Posestniku Valantu iz Zasipa, pri Bledu je pogorela velika žaga na električni pogon. Požar se je pojavil iznenada ob treh zjutraj in povzročil škode za 100 tisoč Din. Vsi znaki kažejo, da je bil ta ogenj podtaknjen od peklensko zlobne roke.
Finančni stražnik zaklal delavca. V
Železnikih na Gorenjskem so se prepirali v ki'čmi delavci s finančnim stražnikom. Na povratku je zabodel financar Anton Kortiš delavca Čema-žarja z nožem v hrbet, da so ga prepeljali v globoki nezavesti v ljubljansko bolnico. •
Zrakoplov »Zeppelin« bo spremljal podmornico »Nautilus« na sev. tečaj.
Smo že večkrat poročali, da so Arae-Hkanci pripravili podmornico »Nautilus«, ki se bo podala letos pod poveljstvom Huberta Wilkinsa proti severnemu tečaju, da razišče tamošnje pokrajine in morja. Glavni vodja zrako-lova dr. Eckener, ki se je vrnil pred ratkem iz Združenih držav Severne Amerike, je izjavil, da bode sodeloval zrakoplov »Zeppelin« pri ekspediciji podmornice »Nautilus« na severni tečaj.
Novo glavno mesto srednjeameriške republike Nicaragua. Smo že poročali, da je uničil pred nedavnim grozen potres glavno mesto Nicarague — Managuo. Vlada ne bo pozidala porušenega mesta, ampak bo postala prestolica mesto Leon, ki ga vidimo na sliki, in šteje 47.000 prebivalcev.
Vrnitev z otoka strahote. Dne
11. t. m. se je vrnil v francosko mesto Marseille 201etni Bretonec Louis Hernedan, eden izmed dveh ki sta preživela tragedijo na otoku St. Paul. Hernedana je neka francoska tovarna s 6 tovariši poslala na otok, da bi izdelovali ja-stogove konserve. Otok leži v sredini Indijskega Oceana in so bili nesrečneži popolnoma odrezani od ostalega sveta. Potem, ko je del njihove kolonije pogorel, so oboleli radi pomanjkanja zelenjave na skorbutu.
Ena največjih obravnav. V torek 13. aprila je pričela pred poroto v Düsseldorf na Nemškem ena največjih sodnih obravnav proti skoro lOkratnemu morilcu ter zločincu Petru Kürten, ki je bil dolgo časa strah in trepet mesta Düsseldorfa ter okolice. Obravnava se bo vršila v telovadnici, ker je sodna dvorana premajhna. Povabljenih je 300 prič. Prečitanih bode 36 mnenj od zdravnikov, strokovnjakov za orožje itd. Kürten je obtožen v 9 slučajih u-mora in v 7 slučajih poskušanega u-mora. 20 slučajev požiga, katerih je Kürten tudi okrivljen, porota ne bode obravnavala, ker tozadevna kazen v primeri s tolikim krvoprelitjem ne pri de v poštev.
Letaika Eilinor Smith v Ameriki je dosegla v letalu višino 8060 m. V tej višini je zgubila zavest, zavedla se je zopet še le v višini 3000 m. Slika nam kaže zasilen pristanek letaike, koje žrtev je postal samo aeroplan.
Zopet došlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Tr-mnoveni Bazarju. Maribor. Vetriniska 15. 370
»Flugs«-kose, škropilnice za sadno drevje
in vinograde, »Rekord« lepljive drevesne pasove dobite pri glavni zalogi I Videmšek, Maribor, Koroščeva 36.	320
Ako ste se za okrepitev svojega zdravja odločili za Radensko zdravilno vodo, tedaj ste izbrali res najbolje.
Opozarja se na današnjo prilogo tvrdke Fr. Bobovičnik, veletrgovina z manufakturnim blagom v Celju, katera se je odločila narediti od velike noči do binkoštnih praznikov ogromno odprodajo manufakturnega blaga ter perila in odej lastne izdelave po tako nizkih cenah,ki še do danes niso obstajale. Omenjena veletrgovina slovi kot ugoden vir za. nakup manufakturnega blaga, je pošteno trgovsko podjetje, ker se zamere dobro blago še vedno ugodno kupiti. Tvrdka išče mali zaslužek, dela veliki promet ter se ista vsestransko toplo priporoča!	640
Belo v gospodinjstvu je nehvaležno, ker zahteva mnogo malih poslov, katere mož ne ve ceniti. Male deklice pa že vedo, da se more delo znatno olajšati, če se vporablja Zlatorog milo. • v
$
P® 5 Vratnem roparskem usnoru m Jelovco.
Zadnjič smo poročali o prestrašnem petkratnem roparskem umoru, ki je bil izvršen na veliko soboto v noči s sekiro na Jelovcu pri Kamniti v hiši posestnika Dobaja.
Kdo ja zločinec?
Nečloveški zločinec je Rudolf Mo-horko. Je nezakonski sin delavke Uršule, rojen v Mariboru, a pristojen v Hajdino pri Ptuju. V bolj zgodnji mladosti je bival z materjo nekaj let v o-kolici Slivnice pri Mariboru. Radi tatvin in vlomov je presedel kljub temu, da ima še le 23 let, 25 mesecev ter 14 dni.
Po izvršenem strašnem zločinu se je podal Mohor! o preko mariborske drav ske brvi in Studencev v Rad vanje in od tamkaj proti Hočam ter Slivnici, kjer ima ljubico. S svojo znanko je hotel obhajati z obilno pijačo slovo in jo nato pobrisati preko meje v Avstrijo, Z denarjem, katerega je oropal Doba-jevim, je plačeval kar na debelo po gostilnah in baš to ga je izdalo. Zadnjič je nil v Lobnikovi srostilni v Slivnici,


kjer ga je prepoznal Lobnikov zet Al. Rečnik. Rečniku še ni bilo znano na velikonočni pondeljek, da je Mohorko osumljen petkratnega roparskega u-mora, pač pa je vedel, da ga zasleduje orožništvo kot dezerterja in radi udeležbe pri nekaterih prejšnjih roparskih napadih. Obvestil je orožnike v Račjem, ki so res zagrabli tolovaja na velikonočni pondeljek zvečer na cesti od
Morilec Rudolf Mohorko.
Lobnikove krčme proti Slivnici. Zasluga izsleditve nad vse nevarnega tolovaja gre le Rečniku, ki je spoznal lopova, dasi ga je videl zadnjič, ko je i-mel Mohorko komaj 6 let.
Po aretaciji.
Žandarmerija je pripeljala Mohorka po aretaciji v Maribor, kjer so pričeli z zasliševanjem. Priznal je strašno dejanje in izpovedal, da je imel sopo-magača v osebi Ludvika Hriberski, ki «se je po zločinu zatekel v Avstrijo. Po <Mohorkovi izpovedi bi naj bil on sam ubil le dve osebi, ostale tri pa Hriberski, s katerim sta si po krvavem poslu razdelila denar in se razšla. Nadalje je Mohorko priznal, da je sokriv roparskega umora posestnika Kanclerja na Šobru nad Kamnico, roparskega napada v Puščavi in še več drugih zlo činov. Mohorko se je hotel v sredo 8. aprila v noči v zaporni celici obesiti
za pas, a so ga pazniki še pravočasno rešili in ga spravili k življenju.
Mohorkov pomagač.
Mohorkov pomagač bi naj bil Ludvik Hriberski, rodom iz Pregrade v hrvatskem Zagorju, nezakonski sin, po poklicu poljski delavec, hlapec in po celi mariborski okolici znani in že večkrat kaznovani kurji tat. Ker je Mohorko označil bivališče pomagača, se je podal mariborski detektiv v Avstrijo, kjer je Hriberskega kmalu izsledil v Sulcu pri Lipnici. Bival je pod krivim imenom Franc Zunec. Stanoval je pri viničarki Alojziji Vajgel. Mariborskega detektiva je spremljal avstr. orožnik, ki je pozval Hriberskega na predajo. Pozvani je skraja slušal orožnika, ko je pa zagledal njemu dobro znanega detektiva iz Maribora, je hotel pobegniti, kar se mu pa ni posrečilo, ker ga je udaril avstrijski orožnik dvakrat s sabljo tako, da se leči sedaj v bolnici v Gradcu. Hriberski odločno taji vsako krivdo na jelovškem klanju. Viničarka Vajgel, kjer se je osumljeni zadrževal, je izpovedala, da je šel z doma na veliko soboto kmalu popoldne in se vrnil na veliko noč v delavski obleki, kakor je bil odšel. Hriberski se izgovarja, da je prebil ta čas pri svoji ljubici Štefaniji Kos na Sulcu, kar je ona tudi potrdila. Ko bo Hriberski okreval, bo prepeljan v Maribor in bo predstavljen Mohorku, takrat se ho že izkazala njegova krivda ali nedolžnost. I Ti izključeno, da hoče Mohorko z ovadbo Hriberskega kot starega znanca samega sebe razbremeniti.
Oba nevarna človeka sta padla oblasti hitro v roke in bosta do dokazani krivdi prejela tudi zasluženo plačilo,
Sekira, s katero je ubijal Mohorko.
da bo enkrat konec roparskih napadov v mariborski okolici in ob severni državni meji.
Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru ima V. redni letni občni zbor, III. vinarski kongres in prvo banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom dne 9. do 12. maja t. 1. v Mariboru.
Sv. Jurij v Slov. gor. Živinjski in kramar-ski sejem se vrši dne 23. t. m. Prodajalci in. kupci se uljudno vabijo. — Županstvo.
Finančni minister je odobril proračun Dravske banovine za teto 1931-32 v iznosu 116.4 milijona Din. Novi proračun je nižji od ! iskega, ki je znašal 136.1 mil. Din. Znižanje novega proračuna je nastalo na ta način, da se je zmanjšal proračun oddelka za socijal-no politiko in narodnega zdravja od 41.4 do 27.3 mil. Din, ker je prevzela država tri ljubljanske bolnice. Istočasno pa je znižala tudi država podporo od 30.9 na 11.9 mil. Din.
Primerjava pi' aCsnov za leto 1930— 1931 in 1931—1932.
I. Banska uprava	11.9	12.4
II. Kmetijski oddelek	14.3	15.7
III. Prosvetni oddelek	8.9	6.8
IV. Tehnični oddelek	31.0	35.4
V. Odd. za soc. poli. in		
narodno zdravje	41.4	27.3
VI. Odd. za trg. in ind.	3.5	3.2
VII. Agrarne operacije	0.8	0.8
VIII. Banovinski dolgovi	11.0	8.0
IX. Razni izdatki	13.3	6.8
	136.1	116.4
Banovinski davki. Banovinski davki, ki so se lani pobirali, ostanejo tudi letos v veljavi, pri čemer pa so bile v stopnjah posameznih davščin uvedene nekatere spremembe. Nove pa so letos naslednje davščine: taksa za šoferske
legitimacije, trošarina na pnevmatiko, trošarina na brezalkoholne umetne pijače, prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo javnih cest in od kup osebnega, dela na banovinskih cestah (kuluk).
Za kmeta važni bancvinski davki.
Na vse neposredne davka se pobira 35% banovinska dokl-ada, preteklo finančno leto se je pobiralo 40?».
Taksa za živinske potne liste. Višina banovinske takse za živinske potne liste ostane nespremenjena (za drobnico 3 Din, za veliko žival 6 Din). Olajšava pa obstoji kedaj v tem, da se sme po novih predpisih proti plačilu enkratne takse (3 Din) vpisati na en živinski potni list največ 6 prašičkov do 10 tednov starih, ali pa tri prašiče do 6 mesecev, odnosno 3 koze ali 3 ovce. Ta taksa, ki so jo doslej pobirala srez-ka načelstva ob prodaji tiskovin, se bo v bodoče plačevala v banovinskih kolkih pri občinskih upravah.
Taksa za sečnjo gozdov. Banovinska taksa za sečnjo gozdov znaša kakor že doslej 2% od prodajne cene lesa ali od vrednosti posekanega lesa. Za manjše gozdne posestnike pa je važno, da so odslej oproščeni te takse oni posestniki, katerih izkupiček za posekani les v enem koledarskem letu ne presega 10.000 Din (doslej le 5000 Din). Nova je tudi določba, da plača lastnik (ne kupec) takso, če enkratna prodaja ne pre sega 10.000 Din in da ima v takem primeru le lastnik dolžnost prijave.
Banovinska trošarina na vino in na alkoholne pijače ostane nespremenjena in znaša 1 Din od litra. Trošarine na mošt, ki je doslej znašala 0.60 Din od litra, pravilnik ne omenja več. Nova pa je določba, da more banska u-prava oprostiti plačila banovinske trošarine ono vino, ki ga vinogradniki v srezih Ptu1' Ljutomer, Murska Sobota dajo v zameno za druge pridelke. Tudi na ostale vrste alkoholnih tekočin ostanejo trošarinske stopnje nespremenjene in znašajo na žganje 5 D od hek-toliterske stopnje.
Davek na šmarnico. Banovinska davščina na šmarnico se pobira od vsakega trsa po 0.10 Din (0.5 Din). Ta stopnja je bila že v lanskem pravilniku predvidena za tekoče leto v tej višini, dočim bo znašala prihodnje leto 0.15 Din. Osebe, ki plačujejo zemljarino od zemljišča, zasajenega s šmarnico, morajo do 15. septembra vsakega leta prijaviti občinskemu uradu, v čigar okolišu je vinograd, število šmarničnih trsov, plačati pa morajo davščino do 15. decembra.
Banovinska taksa od prenosa nepremičnin se pobira skupno z državno takso še 1% banovinske takse.
Nova je trošarina na umetne brezalkoholna pijače in znaša 10 par od vsakega decilitra vsebine. Plačujejo jo proizvajalci. Naravne mineralne vode in brezalkoholne pijače brez dodatka kemikalij so proste trošarine.
Freduo kupite blago za sebe in za birmance, priporočamo, da se potrudite v manufakturno trgovino	G75
M. ŠEPEC, Maribor, Grajski frg 2,
kjer Vas postrežejo z trpežnim novim blagom j)o najnovejših nizkih .cenah.
Franjo Rudi:
Konec.
Potreba svežega sadja.
Potreba svežega sadja postaja vedno večja in ustvarja v vrednosti naraščajoče in neizogibno potrebno sredstvo. Pravilno dozorelo sveže sadje izpodriva umetno pripravljene nadomestke, ker rabi človeška narava sveža.ter o-živijajoča hranilna sredstva, da se o-hrani zdrava in čila.
Svežo sadje hrani v sebi dišeče, milo kisle vitamine, ki so za človeka poleg kruha, mesa ter masti neizogibno potrebna hrana, katero lahko nadomeščajo s 50%. V očigled jabolki ter slivi še ni grozd kot namizni sad v severnem delu Jugoslavije daleč prehranjevalno sredstvo. Zakaj ne? Namizno grozdje je mnogo predrago.
Naše irgevhta s svežim grozdjem.
Vinogradnik je zahteval za 1 kg grozdja 8 Din, pozneje je izkupil za 1 liter vina 2 do 4 Din, mesto da bi bil prejel kot špekulant baš nasprotno. Z grozdom no nroda le polnega soka, ampak tudi jagodo ter pecelj. In najvažnejše pri zgoraj ni prodaji je: vinogradnik prejme takoj denar in ne rabi sodov.
Pri grozdju, kakor pri vsakem svežem sadju igrata kislina ter zrelost glavno ulogo, ki naj bo označena v naslednjih številkah: 5—8 pro mile kisline in 10—16% sladkorja tvorita najboljšo robo. Označeno zahtevo izpolnita pri nas žlahtnina ter portugizec.
V Dravski banovini posedamo 19.709 hektarjev v i no-rado v in 22.438 hektarjev sadonosnikov.
Pri številu prebivalstva 1.2 milijona in pri 2000 kg povprečne grozdne žetve na hektar pride 32 kg grozdja na o-sebo. Če odpade od tega 60% na pridelavo vina, zavžije en., oseba letno 12 kg svežega -ozdja.
Ako bi se vršila pri nas trgovina z grozdjem v vsakem šolskem poslopju in v vsaki vasi na prostem trgu, bi bila kriza za vinske producente ublažena za 30%.
Kar še ni bilo pred leti samo po sebi razumljivo, to je danes mogoče pri pro metu s tovornimi avtomobili, namreč najhitrejša nabava svežega sadja.
Črešnje, breskve, grozdje, ki je bilo včeraj popoldne sveže obrano, mora biti drugo jutro na trgu in ostane tudi producent pri nagli prodaji v neprestanem stiku s konsumentom.
Omenil sem našo trgovino z grozdjem, ker je ta v očigled drugim pokrajinam še v povojih.
Trgovina z grozdjem na Holan&skem,
Ilolandska se dviga glede izvoza grozdja. Leta 1905 je iznašal grozdni izvoz komaj 14.000 kg; leta 1925 že 2,940.000 kg; leta 1926 3,520.000 kg; leta 1927 4,180.000 kg; leta 1930 7,410.000 kilogram.
Ilolandci pridelajo omenjene količi-negrozdja na 400 ha pod steklenimi
strehami. Od steklenih poslopij jih jo' 70% kurjenih, druga so mrzla.
Kako marljivo vestna je kultura ho-; landskega namiznega grozdja, jc raz-; vidno iz dejstva, da vzgojijo na kvadratnem metru skoro 2 kg grozdja za izvoz, v resnici pa najmanj 4 kg, slič-; no kakor svoj čas na Južnem Tirols/ kem v Bocnu in Meranu.
Dravska banovina in Dunaj.
V	Jugoslaviji posedamo namizne vrste grozdja, ki bi lahko vrgle pri dobri negi od avgusta do oktobra najboljše tržno blago. Žalibog se ta plat grozdno kulture ni gojila doslej v Dravski banovini.
V	smeri proti Dunaju smo iz Dravske banovine 600 km bliže nego kraji krog Smedereva ali po Banatu in vendar ne zalagamo Dunaja niti s tisoehi-ko grozdja. In zakaj? Hočemo pač prodajati le vino in nikdo se ne briga za nego namiznega grozdja. Ako se ne bodo javili glede pridelavo namiznega grozdja najbolj izkušeni strokovnjaki, bo padlo vinogradništvo v Dravski banovini samo po sebi za 50%.
Zimska hruške.
Na ugodnih tleh ima pri nas bodočnost pridelek namiznih — zimskih — hrušk, ki sploh manjkajo na evropskem trgu in jih izvaža le ameriška Kalifornija.
Cb koncu še nekaj o štajerski jabolki.
Spomlad 1B31 bo stavila sadjarjem marsikatero nalogo in prvič onim, ki pričakujejo letos obilo sadja in drugič onim, ki so se veselili v preteklem letu sadne žetve in je letos ne pričakujejo. Kateri od obeh bode letos sadno drevje škropil in mu gnojil? Mogoče nobeden in vendar bi morali to storiti obe skupini, ker sicer se pregrešita na telesu sadnega drevesa, če pričakujeta sad, ne da bi mu privoščili nego.
Sadna drevesa so potrebna gnoja in škropljenja, da vzredijo močno listje ter dobro sadje. Kjer lazi ter se giblje po sadovnjakih mnogo sadnih škodljivcev, tamkaj je treba škropiti deblo ter tla s 5—8%nim karbolinejem za sadno drevje. Smrdeči vonj karbolinc-ja prežene mnogo sadnih škodljivcev, in ostudi glodalcem tek.
Pridelek in nega zdravih ter lepili jabolk sta predpogoj za cvetočo sadno trgovino. Treba še posebno pozdraviti sklep Sadjarskega in vrtnarskega društva, da se bo vršil letos 3. in 4. maja v Mariboru kongres sadjarjev, na katerem se bode razpravljalo o važnosti sadjereje, ki mora prodreti in se razširiti med našim ljudstvom.
*
I. N. v Kusovi.
Imam vino, ki je v jeseni povrelo, bilo sedaj pretočeno, a se nikakor noče čistiti.
Odgovor:
Letošnja vina se v nekaterih slučajih sploh' težko čistijo. Vzroki za to so različni.
Najbrž je v vinu še precej sladkorja, lo je, da vino ni popolnoma pokipelo, ali pa je v vinu še kakih snovi, ki se ne marajo izločiti.
glasti sluznin. V obeh slučajih potrebuje vino Sraka. V obeh slučajih moramo vino pretočiti jn pri pretakanju močno prezračiti.
Prezračimo pa vino na način, da pritrdimo na pivo razpršilnik, ki je podoben razpršilni-ku pri zahvalnih škropilnicah. Tako prši vino •iz pipe v finih curkih v škaf in se v obilni meri nasrka zraka. Ali pa si pomagamo tudi tako, da denemo v škaf, podstavljen pod pipo, kako metlico, košek, rešetko ali kaj podobnega, kar povzročuje, da se vino močno zrači. Pri preila.kanju vino, če je že popolnoma pokipelo in ne sladi več, zažveplamo (1 azbestno žvepleno trščico, ki tehta 3—i g, na 3 lil). Če pa ima vino še večjo množino sladkorja, ga ne bomo žveplali, ker bi to preprečilo dokipevanje. V tem slučaju moramo poskrbeti tudi za primerno temperaturo v kleti, to je 12 do 15 stop. C.
Nadaljni slučaj je lahko ta, da vino nateguje barvo, se zgosii, postane rjavo ter dobi neprijeten okus. V rtem slučaju je vino istota-koj pretočiti, a tako, da pride čim manj mogoče z zrakom v doiiko (najbolj z vinsko se-saljko). Sod, kamor to vino pretakamo, moramo močno zažveplati (na 1 lil t azb, žvepl. trščico). Žveplo pa moramo še le neposredno pred pretakanjem v sodu zažgati, ker se sicer žveplov dim (žvepbav dvokis) prej izkadi, oziroma v sodu izpremeni, preden pride z vinom v doiiko.
Če se zdravo vino tekom enega meseca tudi po drugem pretakanju zadostno ne ščisti, potem se priporoča, čiščenje pospešiti umaino. To se zgodi s tem, da ga čistimo s kakim či-stilom, ali pa da ga precedimo (filtriramo).
.Te lahko še vse polno drugih vzrokov, .da se vino noče čistiti in to največ pri pokvarjenih, bolanih vinih. Najprej je treba dognati vzrok motnosti in še le po tej ugotovitvi se mora ukreniti vse nadaljnje za čiščenje vina.
S. D., Poaikva ob f«ž. žel.
Kako ozdravili vino, ki ima duh in oku3 po plesnobi?
Odgovor:
Če dobi vino kak tuj duh ali okus, potem ta duh na različne načine lahko odpravimo. Najprvo je treba, da vino takoj pretočimo v drugo, dobro in snažno posodo in ga pri tem. dobro zažveplamo. Že prezračenje pri pretakanju in žveplanje povzroči, da slab duh vsaj deloma iz vina izpuhti.
Drugo sredstvo je čiščenje vina. Večkratno, bolj močno čiščenje z želatino, pri slabih vinih s sirnino ali z mlekom, vzame vinu tuji duh ali okus, če ni že preveč razvit. Bolj močan duh, zlasti po plesnobi, se pa z navadnim čiščenjem ne da izlahka odpraviti. Zato se v itakih slučajih jemlje Eponit za čiščenje vina, ki ga lahko dobite pri Kmetijski družbi po 50 Din za 1 kg.
Eponit je očiščen ogijen prah, ki se mora spraviti na suhem kraju, najbolje v dobro zaprtem kozarcu, da ne potegne kakega slabega duha iz okolice na sebe. Če vinu primešamo tega ogljenega praha, mu vzame ves tuji ter seveda deloma tudi fini vinski duh, ki se pa sčasoma, vsled ležanja, vinu zopet povrne. Eponit odvzame obenem tudi barvo, zato moramo na ta način čiščeno in zdravljeno vino pozneje zrezati z bolj visokobarvnim vinom, ali pa ga barvati s sladkorno barvo (sladkorni kuler).
Za odvzetje tujega duha iz vina se navadno potrebuje okrog 20 do 200 g tega praška na. 1 hI vina; pri zatohlem vinu manj (20 do 50 g), pri plesnivem več (100 do 150 g). Najbolje je poskusiti najprej v malem, da se dožene, koliko praška je za odstranitev slabega duha potrebno.
Ugotovljena potrebna množina praška se odtehta in se najprej vmeša z nekaj vina v škafu v redko kašo. Potem se ta črna tekočina vlije v sod in se tam z vsem vinom dobro premeša. Mešanje je treba po 5 do C dni vsak dan vsaj enkrat ponoviti, sicer sredstvo ne u-činkuje, ker se prehitro usede. V tem času potegne sredstvo tuji duh nase, potem pa moramo ogleni prah iz vina odstraniti. Ogleni prah se lahko in najbolj enostavno odstrani iz vina s filtrom; čo filtra nimamo, pa s čiščenjem z želatino. Ko se vino učisti, se pretoči v drug, nekoliko zažveplan sod; pri tem je dobro, da se pomeša z drugim, dobrim vinom, da dobi bolj svež okus.
Močno plesnivo vino se pa ne da več popravili.
F. P., Gsrč vrh 22, Mirna peč.
Ali je res, da moramo skrčiti vse nasade od šmarniee in drugih samorodnih trt?
Odgovor:
K skupini takozvanih samorodnih ameriških trt in njih križank prištevamo: i.zabelo, katarobo, york madeiro, otelo, liuntington,
nova (šmarnica), dela\vare, elviro, braut, j a-quez in druge.
Ko je trtna uš svoječasno pustošila naša vinograde, so začeli uvažati v Evropo navede-, ne samorodne trte, ker so mislili, da bo mo-t goče z njimi vinariti kljub trsni uši. Izkustvo pa je dokazalo, da iz večine ne morejo docela kljubovati trtni uši in da njih grozdje mali-: nastega okusa (okus po jagodah, po stenicah) nudi vino manj vredno kot naše domače sorte. Vinski poznavalci odklanjajo šmarnico in druge samorodnice, ker jim je že njih okus zopern. Znano je dalje, da vsebuje vino od šmarniee kakor od drugih samorodnih trt večje količine metilnega alkohola (lesni špirit), ki je hud strup za človeški organizem. Znano je tudi, da vina od teh samorodnic, posebno od šmarniee, v večjih množinah zavžita, 'juh docela zmešajo, jih poživinijo in povzročijo toliko pokoljev in nesreče med našim narodom.
Z ozirom na to, ker so vsa ta samorodna vina tako kvarna ljudskemu zdravju in ker kvarijo na domačih tleh kakor na inozemskih trgih sicer dober sloves naših slovenskih vin, ker tedaj škodujejo vinski trgovini, obstoječi zakoni omejujejo in obdavčujejo šmarnične nasade. Nikjer ni zapovedano, da morate iz-krčiti šmarnico. Lahko obdržite šmarniču» nasade še naprej, toda davek za šmarnične trte bo predvidoma vsako leto večji, tako da se vam trdovratno držana nadaljnja kultura šmarniee tudi iz tega vidika ne bo več izplačala.
Če hočete na vsak način še naprej vinariti in če je vinogradniška lega za to tudi primerna in prvovrstna, tedaj precepite šmarnico, ali če je že starejša, jo izkrčite in zasadite itanaošnji svet s takimi žlahtnimi evropskimi trtami, ki vam bodo obilo rodile, dale izborno in zdravo domačo pijačo, pa tudi še kak preostanek za odprodajo.
J. M. v Savcih 30, Sv. Tomaž pri Ormožu,
Kako lahko dobim prispevek za nabavo cepljenega trsja za šmarnične nasade, v katerih se je izkičita šmarnica?
Odgovor:
V smislu razglasa kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani se za slučaj, da sa ne bo porabil ves razpoložljiv kredit za zeleno precepljanje šmarniee, podeljuje iz ostanka kredita tudi prispevek za nabavo cepljene-
Januš Golcc:
16
Eno krepko moško strašilo jo je močno podprlo pod levo, drugo pod desno pazduho in že je šlo navkreber preko gladine v gozd, kjer je vlekel težko ženšče le eden, drugi jo je porival od zadaj, eden spredaj je svetil, ostali so se zabavali od daleč, postajali ter pili žganje iz steklenice, katero je pripeljal od Hrovata Mačkov Janez.
To je bila za debelušasto mameo križeva pot po ozki gozdni stezi, ker jo je eden vlekel, drugi potiskal, da je šlo hitreje. Kap bi jo bila zadela pred ciljem, da se niso večkrat ustavili, da se ji je vsaj nekoliko umirila od strahu, razburjenja in nagle hoje preveč razburkana kri in liki kovaško kladivo nabijajoče srce. Dobro uro je bilo treba krepko stopiti od Tinskega potoka, predno
so bili na Rudniškem vrhu. Že od daleč jim je puhtel pod nos vzduli po dimu. Na vrhu zbrani so kurili ogenj in dim se je valil proti dolini. Ko so oznanili s tajinstvenimi žvižgi svoj prihod na cilj, so spustili težki plen v krog moških postav ob svetlo plapolečcm ognju. Ženska je kar padla po tleh, ko jo je izpustil izpod pazduhe njen krepki spremljevalec. Zmakali ter drgnili so jo z vinom ter žganjem, da je razločila položaj in lahko prepoznala, kje in v kaki družbi da se nahaja. Neznanci so jej veleli, da mora sesti na štor ob ognju, da pride glavar, sodniki so že zbrani. Ko je slišala to-le zadnje pojasnilo, so ji še le zagomazeli mravljinci smrtne groze po vsem telesu. Jasno kot beli dan je bilo, da je zašla v past Guzaja ter pomagačev, od koder ne bo živega izhoda. Niti ni utegnila več uravnati vseh misli, ko je nekdo zažvižgal, možje v krogu so hušnili po koncu, med nje je stopil primeroma bolj majhen človek v čedni lovski obleki — Francelj Guzaj. Stisnil je vsakemu roko, sedli so. Stopil je pred smrtne srage pre-
mesec
bo plačal vsak kdor hoče brati zanimive spise
KAIiL M A V A
ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mcsec en velezanimiv zvezek
Naročajto
s líslíürssí sv. ClrSlii,
Piarss-or. EíorosHa S
ga trsja za šmarnične nasade, v katerih se je izkrčila šmarnica pozimi letošnjega proračunskega leta. V ta nam naj vložijo posestniki šmarničnih nasadov s 5 Din kolekovane prošnja za prispevek, da si nabavijo cepljeno trsje za izkrčeno šmarnico, preko srezkega načel-siva pri banski upravi.
Prispevek za vsak trs znaša Din 1.50, kakor je eena trsju v Vanovinskih trsnicah. Podpora se dovoli le tedaj, če je prošnja potrjena od pristojnega občinskega urada, ki se je prepričal po svojem zastopniku na licu mesta, da je prošnjik izkrčil v resnici navedeno število šmarničnih trsov in da bo zasadil na istem prostoru odgovarjajoče število cepljenega trsja, v neprimernih položajih pa sadno drevje, oziroma da bo uvedel drugo poljedelsko kulturo. Prošnji je priložiti originalni račun za naročeno trsje, sadno drevje, oziroma za naročeno semensko blago. Prispevki se izplačujejo po redu, kakor so vložene pravilno opremljene prošnje in do višine še razpoložljivega kredita.
C. v Pišecah.
Kako vinogradu najbolje gnojim z Nitrofos-kalom?
O d g o"v o r :
Važno je, da se vinograd gnoji ob pravem času, to je najbolj v jeseni. Čez zimo se gnoj presnavlja v druge oblike, da je spomladi sprejemljiv za korenine. Če iz kakega vzroka ni mogoče gnojiti jeseni, potem gnojimo zg.) daj spomladi. Nitrofoskal se po vsem vim-gradniškem svetu, ne samo okrog trte, enakomerno potrosi, poseje in pri takoj sledeči kopi primerno globoko do 20 cm podkoplje in z zemljo pomeša.
Enakomerno trošenje velja pri uporabi vsth trdnih gnojil za najboljši način gnojenja, 'tako redivo enakomerno razdelimo, gnojilo se z drobci in zrnci zemlje bolj druži in zato se tudi hranilne snovi bolj raztapljajo, gnoj se temeljiteje presnavlja.
Za 1 ha vinograda je potrebno 800 do 1000 :<g Nitrofoskala. Za 100 trsov je potrebno 9 do 19 kg Nitrofoskala. Te količine veljajo zs. Nitrc-foskal-Ruše, ki vsebuje 6% dušika, S% ios-forne kisline in 8% kalija.
Dobro je, če vsako četrto leto gnojimo vinograd s hlevskim gnojem, ki ga vzamemo 400 meterskih stotov na 1 ha. V tem slučaju prvo leto ni treba gnojiti z umetnim gnojilom. Na-
slednja tri leta gnojimo z Nitrofoskalom, vsako četrto leto pa s hlevskim gnojem zaradi pomnoži tve neobhodno potrebnega humusa v zemlji.
F. D., Kunsperg 26, Sv. Peter pod Sv. gor.
Kje in kako dam lahko vino preiskati glede na njegovo pristnost?
Odgovor:
Vina preiskuje in izdaje preiskovalne sve-dočbe banska kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru (Vrbanova ulica). V svrho analize dopošljite tej postaji 2 litra spornega vina s pismeno prošnjo, kolekovano z 20 in 5 Din. Analiza vina stane 150 Din.

m................"V .....731...... ^		
ZA		o o
¡¡¡s	^gospodinj	[1
Gospodinjska opravila v mescu aprilu.
Ob nastopu toplejših dni pregledamo suho meso in klobase ter spravimo na varno pred muhami. Navodilo za to najdeš v »Slov. Gospodarju« z dne 7. januarja t. 1., stran 8.
Da obvarjemo volneno obleko, pletenine in kožuhovino pred molji, prezračimo in pretepemo te reči in jih zavijemo v platno ali pa v časopisni papir. Vmes potrosimo močno dišeče tvarine n. pr. tobak, naftalin itd.
Puram, ki kočejo, priredimo gnezda v svetlem in zračnem prostoru, kjer o-stanejo lahko tudi kasneje s purčki in od koder imajo vsak čas prost izhod. Če vali hkrati več pur v istem prostoru, ne sme druga druge videti, ker so te živali sila jeZljive uhajajo iz gnezda in se kavsajo.
V	drugi polovici aprila ne polagamo več gosr"> jajc za valjenje, ker živali iz poznih gnezd ne uspevajo.
V	vrtu sejemo vse enoletne cvetlice, kakor: mak, I.apucinke, rezedo. Nadalje sejemo redkvico, špinačo, grah, solato, zelje, ohrovt, kolerabice, karfijol, koncem meseca pa tudi že sadimo fižol in buče. Sadimo tudi krompir. Na
prosto presajamo sadike solate, kolerabice, karfijola, pora, zelene, ranega rdečega in belega zelja in ohrovta. Na solnčni gredici vsadimo gomoljke ge-orgin in gladijo!. Sedaj je tudi najugodnejši čas za presajanje cvetlic v lončkih.
Setve redkvice in vseh kapusnic, t. j. zelja, ohrovta, kolerabice, karfijola, je vedno dobro zalivati, zato da bolhe; ne uničijo sadik.
Domač vinski kis.
1.	V snažen sodček od kisa ali ve" j o steklenico-pletenko vlijemo nekoliko dobrega kisa (na 30 1 vsebine % 1). Posodo napolnimo do tričetrt s pogretim domačim vinom. Dodamo košček mehkega, toplega, s par poprovimi zrnci pretaknjenega kruha. Le-ta služi za to, da se napravi oblak (Essigmutter). — Zamašimo posodo s platneno, s soljo napolnjeno vrečico. Sodček postavimo na gorko mesto v bližino peči (15—18" R). Steklenico tudi lahko postavimo v solnco.
Hitrejše se napravi kis, če vina ne napolnimo na enkrat, temveč priliva-mo dnevno po eno steklenico na soln-cu ali peči pogretega vina.
Od časa do časa odtočimo kis v steklenico in prilijemo pogreto vino. Enkrat v letu, najbolje spomladi, izpraz-nemo kis v čisto posodo, oblak pa previdno v skledo. Posodo od kisa dobro očistimo, oblak umijemo s svežo vodo ter ga nato damo s kisom vred nazaj v posodo. Star in trd oblak odstrani-, mo, ker je neraben. Hud kis razredčimo šele pred uporabo z vodo.
2.	V trilitersko steklenico nalijemo 1 liter vode in 1 liter domačega vina. Dodamo 1 dkg domačega na liste zre-zanega kruha in 1 žlico kisa. Vse to dobro premešamo ter pustimo rahlo pokrito stati 2 do 3 tedne na topli peči ali na solncu.
*
Cene in sciniste poročila.
Mariborski trg v soboto dne 11. 4. 1831. —
Na mariborski trg v soboto dne 11. t. m. so
Ste naročeni no list
NEDEUil
m
Iziiojo vsolf teden.
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge pod-učne verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj iz brazilijan-skega pragozda: »Mladostna prijatelja« in mične zgodbice za deco.
Stane mesečno samo S Din, celoletno 24 Din. Še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov:
Uprava NEDELJE, Maribor, Slomškov trn 2 O.
livajočo ujetnico, prekrižal roke na hrbtu in uprašal prezirljivo: »Me li poznaš, gospa Ana Klakočer?« Uprašana je prikimala, nakar je nadaljeval: »Ti nisem prisegel, prokletnica, v sodni dvorani celjskega okrožnega sodišča, da se še bova srečala in tedaj bom sodil jaz po'pravici!« Obtoženka je še prikinila, nakar je sedel tudi glavar in ponovil vpričo zbranega tolovajskega sodnega dvora, zakaj je dal privesti Ano Klakočer na zatožno klop na Rudniški vrh pod milo nebo v temni noči. Dasi znana obtožnica, je napravila globok utis na navzoče in pretresla obtoženo do šklebetanja z zobmi. Zavedala se je, da sta obračunali z njo na tem »vetu usoda in roka pravice. Na vsa od groznih nočnih sodnikov stavljena uprašanja je le kimala pokorno, govoriti bi ne bila mogla, ako bi jej tudi kurili pod petami. Na vse očitke le pritrjevanja, radi tega je bilo treba le še sodbe in njene takojšnje izvršitve.
Tolovaji so si molče namignili; poglavar se je odstranil. Še nekaj skrivnostnega šepetanja,
dvig rok vseh moških prikazni in iz ust vseh glasni: »Tako je in po naši postavi se naj izvrši!«
Krepke roke so dvignile onemoglo obsojeno s štora, jo vlekle navzdol z vrha ter jo spustile na tla ob mogočni bukvi. Rablja sta jej zamašila usta, jo zravnala ob deblo in pritrdila trdno za na hrbtu zvezane roke, noge in vrat k bukovemu križu. Strahoten obračun s človeškim življenjem se je doigral v nekaj minutah brez besede pritožbe ali krvniškega pojasnila.
Klakočerca je ostala sama ob deblu, luč rabljev se je oddaljila proti vrhu, odkoder ni bilo več slišati glasu in ne koraka. Obsojena je ostala čisto sama v temno mrzli noči pri polni zavesti, da je izpolnil priseženo maščevanje nekdaj pošten mož in katerega je pahnila njena zloba v razbojniški brlog. Radi zavrnjene ljubezenske vsiljivosti kriva prisega, krivična večletna obsodba in zdaj strašna kazen za vso to hudobijo na bukovem križu, v temni noči pod milim nebom in bogznaj v čegavem gozdu. Z milostjo ni
pripeljali špeharji na 49 vozeh 116 komadov zaklanih svinj, kmetje 17 voz krompirja, 16 sena, 6 otave in 5 slame. Svinjsko meso je bilo po 10 do 26 Din, špeh 13 do 15, otava 120 do 135, slama 55 do 65. Pšenica 1.75 do 2 Din, ječmen 1.50 do 1.75, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.50 do 1.75, ajda 1.50 do 1.75, proso 1.75 do 2, fižol 2 do 2.50. Kokoš 30 do 35, piščanci 35 do 75, puran 60 do 100, kozlič 60 do 110. Česen 18 do 20, sveže zelje 2 do 4, kislo zelje 4 do 5, repa 2. Jabolka 5 do 12, suhe slive 10 do 12, Mleko 2 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 36 do 40, med 12 do 200 Din.
Mariborski svinjski sejem dne 19. 4. 1931. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 329 komadov, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 90 do 100 Din, 7 do 9 tednov stari 120 do 150 Din, 3 do 4 mesece 280 do 350 Din, 5 do 7 mesecev 400 do 450 Din, 8 do 10 mesecev stari 500 do 650 Din, 1 leto stari 1000 do 1800 Din, 1 kg žive iteže 8 do 9 Din, 1 kg mrtve teže 11 do 12 Din. Prodanih je bilo 162 svinj.
Krščanska ženska zveza v Mariboru javlja vsem članicam in prijateljem, da se vrši tombola dne 10. maja t. 1., v slučaju slabega vremena pa dne 17. maja, ne pa kakor je bilo javljeno dne 3. maja, ker tedaj ima tombolo Slovensko žensko društv) v Mariboru. — Odbor.
Dravograd. Preteklo nedeljo je bil v Dravogradu koncert »Maribora«, ki je izvajal Satt-herjev oratorij »Vnebovzetje«. To je bil dogodek za Dravsko, Mislinjsko in Mežiško dolino, o katerem je vse govorilo. Zato je bilo na koncertu videti ljudi iz vseh krajev teh dolin. Odziv ljudstva pri koncertu je bil tolik, da je manjkalo vstopnic in prostora v cerkvi. Oni, posebno razni uradi, župni, šolski in še drugi, kakor tudi posamezniki, ki so za koncert agitirali, niso varali, ko so razlagali, kak velik umetniški užitek bo na koncertu. Umet niško dovršeno izvajanje solistov, mogočen zbor in orkester, vse skupaj in vsako za sebe
Katar v
zdravljen z Bisullinom jamči za gotov uspeh. Uporaba priprosta, prikladna in poceni. Dobi se samo po odredbi živinozdrav- _	_
nika. Brošura (knjižica) 8 sliko urezplačn.7 po H. Trommsdorff Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik: „Lykos", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. 621
je poslušalce stalno obdržalo v zadivljenju. Ta koncert je pokazal, da si tudi v teh krajih želijo ljudje glasbenih prireditev v večjem obsegu. Drugo leto zopet kaj, tako smo se poslavljali na ta lepi dan v Dravogradu.
Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Vse prijatelje ljudske prosvete prosi prosvetno društvo, da poslane srečke kupijo, oziroma da jih razne čajo pri svojih prijateljih. V slučaju, da se ne sprejmejo, se prosi, da nam srečke nei > škodovane vrnejo vsaj do mesec dni pred n. povedanim žrebanjem. Ker je čisti do.oiček namenjen v korist zgradbe društvenega Jo-ma, upamo, da se naših srečk z veseljem po-služite vsi!
Cirkovce. Katoliško bralno društvo priredi prihodnjo nedeljo dne 19. t. m. popoldne po večernicah lepo igro s petjem »Pri kapelici/ Vsi prijatelji poštene zabave prav uijulno vabljeni!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo priredi na Jurjevo nedeljo dne 26. t. m. popoldne po večernicah veliko tombolo v Pergerj;vi uti s prekrasnimi dobitki. Glavni dobitek je moderno pohištvo s trdega lesa (6 kosov), v vrednosti 2000 Din- nato "r:ča najfinejše r o-ke in veliko število drugih sijajnih dobitkov. Kdor hoče biti srečen, naj zagotovo pride. Bog živi!
Ljutomer. Podmladek Rdečega križa na meščanski šoli nastopi v nedeljo dne 19. t. m. ob treh popoldne v Katoliškem domu z dobrodelno prireditvijo. Na sporedu so pevske toč, ke, rajalni nastop, deklamacije in tombola. Čisti dobiček je v prid revnim učencem. Prijatelji mladine, pridite!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Marsikomu, ki pazljivo čita »Slove: -kega G'—odarja«, bi se lahko vrinila misel, da je pri Sv. Tomažu vsako življenje zamrlo, da je prenehalo tudi društveno življenje. Temu še ravio ni tako, pač pa smo nekoliko pi iveč zakopani v različne skrbi
res pozabili poročati v aš priljubljen list domače novice. V prihodnje se hočemo poboljšati. Saj smo nekaj takega sklenili tudi o sv. misijonu, ki smo ga imeli v začetku posta; in je bil tako sijajno obiskan. Vsled raznih zaprek nismo mogli materinskega dne praži novati dne 25. marca, zato pa smo ga tem slovesneje proslavili na belo nedeljo dne 12, aprila.
Sv. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo dne 19. t.
m. bo pri nas predavanje, ki bo spremljani s skioptičnimi slikami. Vršilo se bo po rani službi božji in popoldne po večernicah v tirat štvenem domu.
Sv. Bollenk pri Središču. Katoliško prosvetno društvo vabi vse svoje člane in članioe, kakor tudi druge na redni občni zbor v lira-:!:iiei dne 19. t. m., popoldne po večernicah. Torej fantje in dekleta na veselo svidenje! —>■ Bog živi!
Mozirje. Slavnost 601etnice pisatelja Finž-garja, katero je priredilo Izobraževalno društvo Mozirje v prostorih Majerholda, j? nad vse pričakovanje sijajno uspela. Velika dvorana je bila do zadnjega kotička polna in so se zadnji gostje morali vrniti, ker ni bilo več prostora. Slavnostni govor je imel vlč. g. župnik Presnik iz Šmihela, ki je opisal Finž-garja kot pisatelja na prosvetnem polju. Slavil je kmečke matere, ki so nam dale Kreka, Finžgarja in še celo vrsto drugih vrlih mož, ki so izšli iz kmečkih hiš. Nato so zapeli pevci iz Šmihela pod vodstvom g. pevovodje Na-raločnika krasne narodne pesmi. Za njim je sledila Finžgarjeva drama »Razvalina življenja«, ki so jo igrali domači društveni igralci, ki so rešili svoje vloge sijajno in niso zaostali pri svojem nastopu za marsikaterim mestnim igralcem. Domač tamburaški zbor je za-sviral krasne komade pred igro, med odmori in še tudi po igri in s tem povzdignil celo slavnost. Da se je slavnost tako sijajno obnesla, gre zahvala sosedom Šmihelčanom, ki so pripomogli s svojim nastopom. Pokazalo se je, kakšen pomen ima skupen nastop raznih društev, posebno če imajo dobre voditelje. Želimo, da bi nas še večkrat povabili na kako skupno prireditev.
Sv. Jurij ob Taboru. V tem listu že dolgo časa ni bilo nobenega glasu iz Sv. Jurija ob Taboru. Da ne boste mislili, da smo obupali vsled hmeljske krize, ki je res najhujši uda-
bilo računati. Ni je poznala ona z nedolžnim; je tudi on ne bo vršil nad njo po priznanju ter za-služenju obsojeno. Take in enake misli so se preganjale po Klakočerčini glavi, ko se je začelo daniti in niti jutrajni svit ni motil grozne gozdne tišine. S posinom solnca je pritisnil spomladni mraz, ki je prevzel križano, da so jej otrpnili udje. Zmagala je v njej mehkejša ženska narava. V popolni samoti se je začela smiliti sama sebi, potoki solz so se jej spustili kakor hudourniki po licu in polzeli preko prs ter kapljali po obleki navzdol na listje, ne da bi bili zadeli v grozni samoti na iskrico sočutja in usmiljenja. Med solzno prošnjo po milosti ter usmiljenju se jej je rodilo uprašanje: Kaj bo z menoj, ako ne bo rešitve iz strašnega položaja in bom umrla slabše nego nema zver? Njeno življenje ni bilo uravnano po božjih in še manj po cerkvenih zapovedih. Cerkveni prag je prestopila, kadar so jo k temu silile razmere. Prejem sv. zakramentov jej Je bil — španska vas. In kako bo sedaj, če bode treba stopiti pred sodni stol ne le čisto praznih
rok, ampak še z na črno plat popisano življensko knjigo? Očitki vesti so se zbudili z neugnano silo in jo bolj plašili, nego zahteva po življenju. Malo poprej je bridko jokala radi osamelosti ter mraza, sedaj je skušala kričati zamašenih ust radi kesanja ter očitkov nad za večnost izgubljenim življenjem. Kesanje je rodilo obžalovanje, iskreno molitev in trdni sklep poboljšanja za slučaj čudežne rešitve z bukovega križa. Obračun s samim seboj v vesti, ki se je kesala, molila k peterim ranam Križanega za odpuščanje in še upala na zadoščenje, jo je pomiril, da ni zabredla v brezno nevolje ter preklinjevanja. Solnce jo je pozdravilo še pri zavesti. Uprla je vanj motno zasolzeni pogled, srce je šepetalo gorečo molitev: »Križani, razlij nad menoj usmiljenje ter milost, če že ne tukaj, vsaj ko stopim pred tebe, ki si trpel pod milim nebom po nedolžnem, a tudi zame krivoprisežnico ter brezbožnico!« Molitev jo je potegnila iz obupa, jej ulila trdno upanje, da večni Sodnik ni kakor zakrknjen človek, ki i e pozna odpuščanja. Stvarnik in Odrešenik sta
Mostin, moštova esenca za u&pravo zdrave domače pijače se dobi v drogeriji Kanc-\Vol-fram, Maribor, Slovenska ulica.	379
Cepljene vinske trte
nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju, žel. postaja Moškajnci. Trte so vskladiščene pri načelniku Jan. Še-gula v Hlaponcih, kjer se tudi dobijo sadna drevesa, posebno bo-bovec. Za trte zahtevajte cenik, ki je brezplačno na razpolago. Kratek naslov za pisma: Trsničarska zadruga, p. Juršinci. 303
i c-c. za savinjskega kmeta, vam moramo povedati, da je naše katoliško prosvetno društvo na novo oživelo in priredilo letos v januarju, dama lepo igro »Bele vrtnice«. lato društvo je isto igro tudi v Hrastniku igralo in lepi cisti dobiček naklonilo novi cerkvi v Hrastniku. — Marijina kongregacija pa je proslavila dne 25. marca materinski dan s tem, da je v materinski proslavi počastila slovensko kmečko mater s petjem, z 8 deklamacjami in 0 govori. Kot deklamatorji, deklamatouice, kot govorniki in govornice so nastopili poleg petletnega otrcka, šolarke, mladenke, fantje, tudi taki, ki so vojake že odslužili. Naša slovenska maiti res zasluži, da jo proslavlja vsa mladina!
Velika Nedelja. Ker je bila zadnjič dvorana pri »Desetem bratu« razprodana, se ponovi ta i ;i a v nedeljo dne 19. t. m. popoldne po ve-čcinicah. Za red v dvorani se bo to pot popoi-u: »na poskrbelo. Vsi ulju dno vabljeni!
JIMIFiSi
Sirlgsva. Na veliki četrtek dne 2. aprila je g. srezki načelnik dr. Anton Kraljic iz čaka vca izročil našim zaslužnim možem visoka odlikovanja, katera jim je podelil Nj. Vel. kralj Aleksander. Odlikovani so z redom sv. Sava V. stopnje g. S. Možar, bivši tukajšnji, sedaj ž» vpokojeni župnik, in P. Kutnjak iz Raskrižja. Pri tej priliki je g. srezki načelnik poudaril velike zasluge odlikovancev v delu za narod, kakor tudi zasluge g. lekarnarja Kovača, ki je dobil red Jugoslov. krone V. stopnje. V imenu odlikovancev sta se zahvalila gg. Možar in Kovač. Naše čestitke o čili kovancem!
Razvanje pri Mariboru. Pri nas sta prejela dva ugledna občana kraljevska odlikovanja, in sicer Pučnik Josip red sv. Save V. vrste, J.obuik Peter pa zlato kolajno za državljanske zasluge. — V svoji zadnji seji se je občinski odbor ponovno izjavil proti priključitvi občine Razvanje h kateri drugi občini in da naj ostane sedež povečane občine tudi zana-prej Razvanje, ki ima vse potrebne predpogo-
je za to. Za priključitev k občini Razvanje je tudi večina občanov sosedne Pivole.
Pernice nad Mato. Snega smo imeli So v velikonočnem tednu mnogo nad Mlakami, 1 meter in pol. Tudi" smrt je primahala k nam, "četudi v velikem snegu. V dobi treh. mesecev so bili 4 slučaji smrti, 2 tostran, 2 onstran meje. Influenca je hudo razsajala in še zdaj nekateri ležijo, a upajmo, da jim teta smrt prizanese.
Vuzenica. Častilcem Matere božje na Kamnu naznanjamo, da se na Kamnu pri Vuze-nici dne 19. aprila, to je drugo nedeljo po veliki noči, vrši prvi veliki romarski shod, in sicer ob sedmih sv. maša v hadžupni cerkvi v Vuzenfci, ob devetih tiha sv. maša in ob desetih slovesna služba božja na Kamnu. Od 8. ure zjutraj naprej bo na Kamnu tudi spovednik pripravljen spoved ova ti. V slučaju, da pride iz Mute tudi letos procesija, bo na Kamnu še ena tretja sv. maša. Pobožni romarji so prisrčno povabljeni! Kramarji pa Je naj ostanejo raje cfoma, je domačih dovolj za motenje službe božje!
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Skoraj neverjetno se nam je zdelo, ko smo slišali novico, da je Gera Čuš iz Gabernika, stara 65 let, dne 27. marca nenadoma umrla. Dne 25. marca je še bila pri sv. maši in je tudi takrat kot katoliška žena opravila svojo velikonočno dolžnost. Spet resen opomin za vse, da bi na smrt naj bili večino pripravljeni! Blaga žena, počivaj v miru! — Pogrebci so darovali 102 Din za novo bogoslovje v Mariboru.
Sv. Esifsak v Slov. gor. Tihi teden je šla deputacija mož iz Biša h g. banu v Ljubljano radi priklopitve občine- Biš k ptujskemu sre-zu .Gospod ban dr. Maruši č je obljubil ugodno rešitev v itej zadevi. V ta namen so se poprejšnjo nedeljo pobirali podpisi vseh občanov v Bišu. — Vedno in vedno čitamo in slišimo oglase, da se prodajajo posestva. Kdor ima veliko denarja, lahko dandanes na najlepših legah kupi njive, travnike, gorice in hiše. V Bišu je bilo v kratkem času prodano dvojno posestvo. Eno je kupil domačin, drugo pa eden od sosednjega Sv. Urbana. V tem mescu bodo po vrsti preselitve. — Po dolgem bole-hanju doma," imel je raka v črevesju, je umrl po operaciji v mariborski splošni bolnišnici znani nabiralec mleka Vinko Muršec iz Biša.
* Smel je še le 32 let. Bil je dobra duša. Na
cvetni petek je bil pokopan na magdalenskem pokopališču v Mariboru. Zapuščeni vdovi z dvema otročičema naše sožalje! Naj v miru počiva!
Gajovci niže Ptuja. Po dolgem času se je v naši vasi zopet oglasila smrt in sicer na ve-, liki torek ter kot žrtev zahtevala prevžitka-rico in bivšo kmetico Marijo Bižnar v 74. letu njene starosti. Imenovan je bila svoj čas vrlo dobra gospodinja, delavna in varčna. Mislila je pa tudi na dušo, posebno ito zimo, ko jo je mučna bolezen priklenila na bolniško posteljo, kar je vdano prenašala. Pokopana je rajnka bila dne 2. t. m. Bog daj rajni večni mir!
Medveee pri Pragerslscm. V sredo dne 8. t. m. zvečer so neki ponočni pohajkovalci pred hišo kovača Ferdinanda Doriča pričakali sina Jožefa, ga s koli pobili na tla ter mu pri-zadjali več udarcev po glavi in po telesu. Eden nočnih klatežev mu je z nožem prerezal prst sredinec na desni roki. Kakor se vidi iz rane imenovanega, ne bo mogel mesec dni za delo prijeti. Tudi šipe na oknu so bile tem ljudem v napotje. Upamo, da bodo dobili ti napadalci zasluženo plačilo, čim se izve za njihova imena. Komu vera umira, tak ne da drugim mira!
Eešseij. Trije zreli ptiči so si domenili, da gredo k kuram v vas. Uboge kure so morale ž njimi v temno noč, o ti grozen špas! Tudi svinjske klobase in gnjati so dobili v Kotu. Mislili so mesnega blaga veliko nabrati :n na veliko sobcilo k žegnu poslati. Mož postave jih je izsledil, pa jim je dober tek zagrenil. Piska ima oster kljun, čunka pa nevaren zob.
Esijslj. Dne 21. marca nas je obiskal gosi), srezki načelnik iz Konjic in nam v jedrnatih besedah obrazložil, kako naj kmetje pomagi-jo rešiti sedanjo gospodarsko krizo v vseh panogah gospodarstva: živinoreje, vinogradništva, poljedelstva. Za pohorske kmete je važ 10, da začnejo rezati na obeh koncih enako široke in popolnoma brezhibne deske, sicer ne bo mogoče konkurirati z ruskim lesom. Slabe občinske ceste bi bile vsaj nekoliko boljše, če bi se gnojnica iz dvorišč ne stekala na ceste. Gnojni čno blato mora iz cest na njive, kamenje iz njiv pa na cesto. Ko bodo občinske ceste enkrat v redu, pa ne bo treba kuluka. Na nekatera vprašanja je dal srezki načelnik pojasnila. Ob tej priliki je prejel naš velespo.3-
Karočitc za fante,
ki se odpravljajo k vo-kom, knjižico:
Bfolitvenik za mladeniče in Se zlasti za vojake.
Cena z rudečo obrezo 10 Din, z zlato obrezo .18 Din. Po pošti 1 Din več.
Starši, botri in zlasti ,ve botrice! Vaš fant bo tiste dinarje, ki si jih je s težavo prihranil, pri vojakih nujno potreboval in si ne za-more kupiti molitveni ka. Kupite mu ga vi ter ga mu podarite kot pobožen spominek, ki naj ga obvaruje v tujim vsega hudega: — Tako se vam priporoča:
Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
ljubezen ter odpuščanje in baš ta zavest je bila njena najtrdnejša ter zadnja tolažba, ko se je popoldne po obsodbi onesvestila in se prebudila pred Onim, katerega je vsaj nekaj ur prosila z vso iskrenostjo za milost,, odpuščanje in za cu-vrnitev vsaj — večno trajajoče nesreče!
Čez dobrih pet let za tem so podirali graščinski bukve na pobočju Rudniškega vrha. Pod debelim drevesom so naleteli na kup človeških kosti z lobanjo vred. Vrv krog rok ter nog je bila že sicer preperela, a je še vedno priklepala nekaj kosti k deblu. Ostanki motvoza so bili po letih dokaz, da je umiral tukaj človek grozne smrti in mu je bil prisojen grob do belih kosti pod milim nebom. Bukve niso podrli, graščina je pustila nanjo pritrditi Križi nega kot znamenje, da je izdahnil strašno obsojeni kot kristjan!
(Dalje sledi.)
Zahvala.
Ker se kot trgovski nastavljenec pri odhodu iz reno-mirane trgovine g. Vinka Zorko pri Sv. Benediktu v SI. gor. nisem mogel posloviti od vseh prijateljev in znancev, se tem potom zahvaljujem gornji tvrdki za zaupanje in naklonjenost, ter pozdravljam vse odjemalce Zorkove trgovine.	048
Eloboves Jože.
jtovani župan g. Florijan Globovnik iz rok g srezkega načelnika zlato kolajno za civilne zasluge. Povdaril je srezki načelnik njegovo nesebično, požrtvovalno, zelo težavno skrb za občino. Zvedelo se je za njegovo neumorno 'delovanje v blagor občanov v Belgradu, zato je prejel od kralja to lepo odlikovanje. Vsi občinski odborniki z g. upraviteljem so g. županu iskreno častitali. Tudi prosvctu nam je sveta. Imamo naročenih 52 »Slovenskih Gos podarjev«, 6 »Domoljubov«, 3 »Slovence«, 25 »Glasnikov presv. Srca Jez.«, 3.1 »Bogoljubov«, 58 iztisov Mohorjevih knjig iu tc v župniji, ki šteje nekaj čez 950 duš.
Pcbrežje pri Mariboru. V pondeljek dne 13. i. m. smo pokopali umrlega g. Jakoba Son-nemvald, posestnika in zidarskega mojstra. Bil je to stara slovenska korenina iz ljutomerske okolice ter občinski svetovalec in katoliški mož. Dolgotrajna bolezen ga je vezala pol leta na posteljo. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje, umrlemu Jakobu večni mir in pokoj!
Marija Reka. Najbolj stari ljudje pri nas pravijo, da ne pomnijo tako slabe letine, kot je bila preteklo leto. Po gostilnah je vse tiho. Kako ne bi bilo? Saj so v današnji gospodarski krizi naše denarne listnice večinoma prazne, da že skoraj plesnijo. Zato so tudi naše gostilne večinoma prazne, brez pivcev, brez muzike in brez plesa. Po naših hribih in planinah smo zdravi in čvrsti. In zdravje je pri starih in mladih najbolj hvalevredno. Ženili te letošnji predpust nismo nič. Menda ni zato ne denarja in ne potrebne ljubezni.
Šmarje pri Jelšah. Na velikonočni pondeljek je obhajal v krogu svoje velike družine svojo 801ei'.nico g. Ivan Lešnik. Rojen na Koroškem in vzgojen v Žalcu se je kot mlad trgovec že pred 50 leti pri nas naselil. Ob strani svoje skrbne, že po končani svetovni vojni umrle žene Jožefe, rojene Černovšek, iz Št. Jurja je z dobrim kruhom preskrbel vse svoje še danes živeče desetere otroke. Njegova marljivost pa ga je povzdignila do slovesa dobrega trgovca in ga je njegova prijaznost prikupila našim ljudem. Njegove 80ietnice se zato poleg njegovih otrok veseli tudi traka občina, kateri je svoje dni clolgo časa načelo-val, in pa tudi cela naša župnija, kateri daja vseskozi lep -.glecl krščanskega obhajanja nedelj in prazivkov. — Res, veselo velikonoč smo imeli ob najlepšem vremenu in četudi emo vstreljali mnogo, ni bilo nobene nesreče. Smo pač previdni! — V cvetu mladosti nas je zapustila v začetku spomladi in novega cvetja Tončka Pišekova na Jazbinah. Stara sovražnica naše mladine, j etika, je vzorno dijakinjo ljubljanske gimnazije že pred letom položila na bolniško posteljo in ji v njenem 17. letu izpila mlade moči. Bila je Tončka že v Ljubljani lepa cvetka Marijinega vrtca. Malo pred smrtjo pa se ji je izpolnila vroča želja, da je bila vcepljena na tukajšnje mogočno drevo Marijine družbe. Velika množica je pospremila njene telesne ostanke na domače pokopališče, njeno nedolžno dušo pa so spremile naše molitve v naročje Marijino, kjer prav gotovo ¡iudi na nas pozabila ne bo. s— Kakor povsod, imamo zaradi zapoznele spomladi tudi pri nas polne roke dela, pa ga o-pravljamo radi v zaupanju, da nam prinese obilno plačilo.
Šmarje pri Jelšah. Že doma nam je letošnja dolgotrajna zima pobrala mnogo rojakov, pa jim tudi v tujini ni prizanašala. Pred dobrim mesecem so v Slov. Bistrici pokopali za-Kcbnega uradnika in posestnika Srečka I.or-ber iz Zastranj, v Mariboru pa na cvetno nedeljo drugega odličnega rojaka Jakoba Cakš.
Avstrija ga je svoječasno k vojakom vpoklicala iz G. gimnazijskega razreda v Celju, kjer se je marljivo učil. Od preprostega vojaka se je povzpel do kapetana I. razreda. Bil je vseskozi zvest sin svojega slovenskega naroda in je ko tak takoj po svetovni vojni prevzel jo-sle pri štajerskem obmejnem poveljstvu ter vestno vodil skladišče živil za vojaštvo, dokler ni bil poklican v Skoplje. V dolgotrajni službi mu je oslabelo srce. V ormožki bolnici je v svojem 54. letu iskal zdravja pri svojem skrbnem rojaku primariju dr. Ilrovatu, pa je že bilo prepozno. Bog mu daj večni mir in pokoj!
Svetina pri Celju. Dne 23. marca t. 1. je bil tukaj pogreb znamenitega Svetinčana s'are, najboljše vrste: Andreja Klinarja, po domače Puvina. Mož je bil starček, 83 let je imel, a še čudovito čvrst in vedno zdrav. Živel je s svojo enako priletno ženko in eno hčerko v tihem, skritem kotičku prijazne Svetine. Prej je bil posestnik in gostilničar na Svetini, mož poštenjak, kakor jih je danes vedno manj; bil je pravi kmet, obenem gostilničar, izvrsten in zato imovit kmet, prijazen, postrežljiv krč-mar, katerega so poznali in spoštovali premnogi romarji, letoviščarji in tujci, ki že od nekdaj radi prihajajo na znamenito tamošnjo bcžjo pot in nad vse zanimivo izletno točko celjske okolice. Stari Puvin je bil tudi mnogoletni občinski odbornik in cerkveni ključar skozi več dob. Ko je stara, prvotna svetinska cerkev, sv. Ani posvečena, začela razpadati in so jo hoteli podreti, je zastavil ravno stari Po-vin ves svoj ugled, pa tudi znaten del svojega premoženja, da se je cerkvica zopet čedno obnovila. Vrli krščanski mož si je štel v posebno srečo, da ga je birmal še «kctf Slomšek. Lepo je živel v božjem miru, zadovoljen ter boguudan; zato ga smrt, ki ga je zadela dne 21. marca nenadoma, ni iznenadila. V velikem, častnem sprevodu je spremljala dne 23. marca velika množina znancev, sosedov ter prijateljev od blizu in daleč Puvina na njegovem zadnjem zemeljskem potu. Domači g. župnik mu je ob odprtem grobu spregovoril zasluženo slovo. Vrli mož-poštenjak. počivaj v miru do onega velikega dne, ko te bo poklical na sodbo Gospod, kateremu si v svojem življenju tako zvesto in stanovitno služil! — Na Svetini leži še sedaj ob velikonočnih praznikih v osojah mnogo snega; ozimine so pa na posameznih osojnih njivah več ali manj uničene. Na sadnem drevju pa nam je nesrečni zajec zlasti v marcu napravil naravnost ogromno škodo. Slabo se začenja za nas to leto!
*
Tukaj hočemo navesti nekatere vzgojne točke pri Sioux-Indijancih, dokler so se "še podili prosto okrog po neizmernih ravninah Sev. Amerike.
Indijanček v zibelki.
Prve mesece je prebil indijanski novorojenček v čudni zibelki, ki je obstojala iz kosa deske, na katero je bilo pritrjeno usnje kakor pri copati in je tvorilo za malčka prijetno skrivališče. Ker so sc Indijanci selili iz kraja v kraj, je nosila mati zibelko ali na hrbtu, ali je pa počivala na majhnem konjičku, zvečer je bila obešena na vejo drevesa. Na kako omehkuženje Indi-jančka ni bilo niti misliti.
Vsak otrok je prejel po rojstvu ime, ki pa ni bilo stalno. Še le, ko je bil ne-
bogljenček star nekaj mesecev, mu je dal junak dotičnega polemena ob navzočnosti sorodnikov ter prijateljev pravo ime, katerega je zamoglo pozneje spremeniti kako posebno dejanje ali doživljaj.
Nastop vsake otroške dobe so proslavljali Indijanci s posebno slovesnostjo. Bodisi, da je šlo za prve korake dece, prvo samostojno ročno delo, ali za ustrelitev prve divjačine. Ob takih priložnostih so predstavili otroka plemenu in gojili v njem častihlepje.
Indijanske deklice in dečki so uživali popolnoma ločeno vzgojo in radi tega hočemo tudi mi govoriti:
■
1. Izobrazba deklic.
Indijansko deklico so proslavljali že v zibelki kot mater slavnega bodočega zaroda in so jej prepevali tudi tozadevne pesmi. Ivo je pričel otrok govoriti, že mu je pripovedovala mati ali babica (zadnja je igrala pri vzgoji deklic najvažnejšo ulogo) o vseh znamenitih ženskih prednicah, da bi navdušila že otroke za posnemanje prednikov. Deklice so se igrale tudi s punčkami in sploh so bile vse igrače usmerjene kot priprava za poznejši gospodinjski ter materinski poklic. Bodisi da je mati pripravljala kosilo, ali strojila kožo, vedno je bila pri njej deklica s tozadevno igračo. Igraje se je natičil otrok vsega za življenje potrebnega.
Nadaljna najvažnejša igrača indijanske deklice je bil lasten šotor. Ta je bil narejen in opremljen po vzgledu šotora staršev, a seveda je bil znatno manjši. Pod šotor je smela povabiti deklica svoje prijateljice, tukaj so kuhale ter pekle. Najboljše se je godilo starim materam, katere so vnukinje pridno vabile in jih pogoščale. Na ta način se je privadila Indijanka kuharske spretnosti igraje.
Eaj so zahtevali od Indijanke?
Ubito divjačino je morala odreti, pripraviti kožo in jo ustrojiti. Skrbeti je morala za pripravo raznih jedi, korenin, riža, medu itd. Njeno opravilo jo bila tudi postavitev šotora, ki je bil v zimi iz živalskih kož. v poletnem času iz drevesne skorje,-katero so lupile in pripravljale žene. Skrbeti je morala Indijanka za obleko celi družini. A ko je bilo indijansko pleme na potovanju in se je utaborilo, in ko je vse poleglo utrujeno, se je lotila žena postavitve šotora, priprave jedi itd. Razven tega so še jo čakale vse prijetne in neprijetne materinske dolžnosti. Položaj Indijanke ni bil posebno rožnat, ker se je brigal mož le za divjačino in bojevanje, vsa druga dela in opravila so pa počivala na ramah žene.
Čistost telesa in šotora je bila ena glavnih dolžnosti indijanskih žensk. Črne lase so si spletale v dve kiti, u-čiie so se plavati in se vadile v drugih spretnostih, ki so utrjevale njih telo.
Ko je dorasla Indijanka v devojko za možitev, so slavili poseben praznik, katerega so se smeli udeležiti le oni, kojih življenje je bilo na najboljšem glasu. Posebna čast je bila, če se je kdo lahko ponašal, da se je udeležil večjega števila deviških slavnosti. Ob '.lkili
slovesnih prilikah, ob katerih so se vršile razne igre ter plesi, so imeli mladi Indijanci priliko, da so se seznanjali s _čednostnimi deklicami svojega plemena.
Sploh so se pa ogibale mlade Indi-janke po možnosti moških.
Snubitev in poroka.
Za možitev zrela Indijanka je dobila hitro ženina. Mladi par se je spoznal pri kakem deviškem prazniku ali ob priliki pohodov k studencu. Fant se je skušal izvoljenki razodeti, a ta je seve skraja izbegavala. Ako se mu je posrečilo, da je smel stopati ob strani ljubice, jej je odkril svojo ljubezen. Mladenič pa nikakor ni prejel takoj odgovora, ampak je blodil po indijanski navadi nekaj časa po negotovosti. Je preteklo nekaj časa, predno se je odločila deklica za zakon. Ivo je padla odločitev, so slavili v najožjem družifiskem krogu predsvatbo, nakar se je podal mladi zakonski par na ženitovanjsko potovanje po prerijah ali po gozdovih. Še le po vrnitvi je bila prava svatba, na kateri so izročali zakoncema dragocena darila."
2. Nekaj o moški vzgoji,
Indijanskim dečkom so prepevali že v zibelki o slavnih činih prednikov. Kakor mogoče hitro so seznanili otroka z zgodovino ter pravljicami plemena. Dečki so morali enkrat slišano pripovedovati ob navzočnosti starejših, od katerih so želi grajo ali pohvalo. Indijanski dečki so bili vestni poslušalci in zelo nadarjeni. Ta način učenja je dečke podžigal, da so se naglo naučili vsega, kar je bilo potrebno možu in predvsem bojevniku. Nič ni bilo indijanskemu dečku pretežavno, ni se ustrašil nobenih težkoč. Treba še prav posebno povdariti, da so indijansko moško mladež posebno navajali k — zmernosti v jedi ter pijači, k samoza-tajevanju ter potrpežljivosti.
Kakor zgodovine prednikov se je naučil Indijanček igraje tudi zemljepisna, da se je povsod spoznal, Posebno . jažnjo so polagali na opazovanje na-■nve. Mladec je moral poznati vsa dre-: v ?sa, cvetlice in trave in pred vsem pa ž vali, njih posebnosti, sled itd. Kakor je prejela deklica zgodaj svoj šotor, je d6bil dečko lok ter pušico, da se je v njem vzbudil lovec in bojevnik.
Dečki so morali spoštovati starejše, . in predvsem starce. Pušenje je bil pri Indijancih običaj, a si je smel mladenič zapaliti prvo pipo še le tedaj, ko se je prvič proslavil v boju. . -Veliko ulogo je igral pri Indijancih šport, kakor: streljanje, tek, rokobor-•ba, plavanje ter razne lovske igre. Pogostokrat so se vršile med posameznimi plemeni tekme, ki so se razvile s časom v veličastne slovesnosti.
Pred 22. letom se ni približal noben Indijanec dekletu. Ako je dosegel to starost, je moral dokazati, da je dober lovec in bojevnik in nato je še le smel misliti na ustanovitev lastne družine.
Novele.
Izid občinskih volitev na Španskem.
Zadnjo nedeljo so se vršile na Španskem občinske volitve, pri katerih so zmagali republikanci v 40 pokrajinah od 50 ter so si zlasti priborili ogromno večino po mestih.
Fortugalska revolucija ima svoj izvor na portugalskem otočju v Atlantskem Oceanu in pred vsem na otoku Madeira, ki je prijavil Društvu narodov popolno neodvisnost pod imenom Atlantis.
Bumunija bo skoro gotovo dobila iz-venparlamentarno uradniško vlado.
Avstrija si želi koncentracijsko vlado.
Čehoslovaški finančni minister En-gliš bo podal te dni iz zdravstvenih o-zirov ostavko.
»Kako si sam izračunam davek in kaj bi moral vedeti vsak davkoplačevalec.« To knjižico je izdala Kmetska zveza v Mariboru. Cena 2 Din. Dobite jo v Vaši domači krajevni Kmetski zvezi, ki bo to tudi pri cerkvi razglasila. Knjižico prodaja tudi tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta 6, ter Slomškova zadruga Celje.
Šmarnice za 1931. »Pozdravljena Kraljica«, spisal ljubljanski šmarnični pridigar dr. Jer-še. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Izidejo pa še ene »Jaz sem otrok Marijin«. Cena še ni določena, bo okrog 10 Din, kakor poročajo listi. Zupni uradi lavantinske škofije naročajo Šmarnice potom Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Na trgu. Gospa stopi k ženi z gobami in reče: »Kupila bi gobe, a se ne zanesem prav, da ne bi imeli vmes tudi
strupenih.« — Kmetica: »Nič se bati, gospa! Pretekli teden sem jih skuhala svojemu možu, le dva dni je ležal, potem pa je bilo boljše.«
Minka (ko je videla, da mama nekaj dobrega nosi v bolniško sobo): »Mama, ali bom lahko jaz imela ošpice, potem ko Mirko ozdravi?«
Pri nagnenju k maščobi, proiinu, sladkoseč-nosti, izboljšuje naravna »Franz Josefovan grenčiea delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Jesefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josstova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	18
Mlin na stalni vodi, zidan in z opeko krit, v bližini dveh trgov, ob glavni cesti, vsa o-stala poslopja: hlev, svinjaki in klet v novem zidanem stanju ter z opeko krito, prodam s pripadajočo zemljo, njivami, travniki, vinogradom z inventarjem vred, 8 oralov bukove hoste, vse arondirano, radi bolezni za 85.000 Din. Ponudbe na naslov: Franc Zupan, gostilna, p. Podsreda. 087
Starejšo osebo sprejmem, k bolehni starki. Vprašati v trgovini Kovačič, Maribor, Slovenska ulica 10.	680
Cepljene trte rizling, rulandec, žlabitniria, vse prvovrstno, komad 1 Din, nudi Andrej Bru-men, Juršinci pri Ptuju.
Krasno sadonosno posestvo, 20 minut od Sv.
Trojice v Slov. gor., z najlepšimi njivami, travniki in gozdi, se drži vse skupaj, vsega 10 oralov, se pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda. Natančneje se izve pri g. Leopoldu Lubec, Sv. Trojica v Slovenskih goricah.	688
Harmoniko štirivrstno, novo, prodam. Seme, Ptuj, brivnica pri turnu.	685
Mizarskega vajenca takoj sprejmem, Lovrenc Korošec, mizar, Radenski vrh, p. Slatina Radenci.	684
Ki
Molitve po maši z novim besedilom, kakor ga določa novi katekizem, so izšle v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena dosedanja.
Globoko pat rt i naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem _ ter znancem, da je naša preblaga, nepozabna soproga, oziroma mati, sestra, teta in babica, gospa
PltfhrCnlk Morija m. Piho
v pondeljek, dne 13. aprila 1931, ob J415. uri, v starosti 55 let, po dolgi in mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage in preblage pokojnice se bodo v četrtek, dne 16. aprila, ob 8. uri dopoldan, blagoslovili in nato na pokopališču pri D. M. na Jezeru položili v lastnem grobišču k zadnjemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bode opravila pri D. M. na .Jezeru po končanih pogrebnih obredih. Prevalje, dne 13. aprila 1931.
Plešivčnik Josip, soprog.
Josip, Ivan, Marija omožena Bernardi, Tončka omožena Sušnik, Fric, Malka, Ernest, otroci.
Piko Šimen, brat. Božič Lenčka, sestra.
Poldika roj. Pristov, Angela, roj. Večko, snahi.
Bernardi Josip, dr. Sušnik Fran, zeta.
Janko, Brago, Ivan, Francek, vnuki.
Pridna dekla se sprjme takoj v službo. Vpraša se: opekarna Reiser, Radvanje, pošta Maribor.	659
Starejše šivilje, pozorl V Ljutomeru se odda ena soba v najem proti malemu opravilu v hiši, starost od 40 do 50 let. Delo zajamčeno. Ponudbe na upravo lista pod »Starejša šivilja«.
Steklarski vajenec, dečko poštenih staršev, se sprejme pri Ivanu Kavčič, Maribor, Koroška cesta 10.	637
Na prodaj posestvo manjšo, oddaljeno od državne ceste četrt ure, z lepimi stanovanji, sadonosnik, vinogradi, njive, nekaj gozda. Več se izve: Ig. Petrovič, Zg. Polskava. 644
Kuharica, ki zna dobro meščansko kuhati za 16 oseb, dobi v nemškem kraju v bližini Beograda stalno službo. Reflektira se na strogo solidno, zanesljivo, pošteno, zdravo osebo, najrajše z dežele, ki zna zraven hišne gospodinje voditi celo gospodinjstvo in ki misli ostati več let v hiši, in kateri se patem tudi povrnejo stroški za potovanje. Več pove iz prijaznosti A. Podliesnik, Maribor, Badlova ulica 16.	677
JHlinarskega vajenca poštenih staršev, zdravega, takoj sprejme z vs ooskrbo v hiši Josip Lovrec, umetni mlin, Preseka, p. Središče ob Dravi.	670
Voz, srednji, prodam ali zamenjam za lahkega. Kupim okopalnik in osipalnik za koruzo. Waupotič, Hardek pri Ormožu. 666
Prodam še 100 prav lepih, mladikavih in rast nih jabolčnih dreves od vrst damasonka, bobovec in kanada. Pri odjemu 10 komadov .po 10 Din. Drevesničarstvo I. Gosak, šolski upravitelj, Suhodol, Loče.	632
Prodam par krasnih, močnih konj brez vsake hibe, stari 4 do 5 let. Naslov se izve v upravi liista.	642
Pamužni in volneni prah, za gnoj in kompost, ntjboljši in najcenejši, 100 kg 80 Din, vzorec brezplačno. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	658
Prodam radi družinskih razmer hišo slično vili, še ne popolnoma gotovo, zato cenejše, z \% oralov zemljišča. Cena 95.000 Din. Fr. Rudolf, Leskovec pri Pragerskem.	660
Prodam takoj posestvo 7 oralov, zaradi selitve, z gospodarskim poslopjem, 1 oral vinograda, njive in sadonosnik. Ivan Krajnc, Rošpoh 5, Pesnica.	657
Vajenec se takoj sprejme. Ivan Kvas, klobučar, Maribor, Mlinska ulica 21.	661
Cepljene trte in korenjake ima še nekaj na prodaj uprava posestev Guido pl. Pongratz, Dornova, p. Moškanjci.	667
Prodam srednje veliko posestvo z lepim sadovnjakom, 10 minut od glavne ceste Ptuj-Radgona. Več pove: Kari Erhatič, Zagorci, p. Juršinci.	665
Oklic. Cajlinger Janez in Ivan, posestnika v Senčaku, pošta Juršinci, obžalujeva žaljivke, s katerimi sva žalila g. Franca Šmigoc, posestnika v Hlaponcih ter se mu zahvaljujeva za odstop od tožbe. V Ptuju, dne 3. aprila 1931. Janez Cajlinger s. r., Ivana Cajlinger S. r.	646
Strelovod. Sedaj je že skrajni čas, da pustite vaš strelovod od strokovnjaka preskusiti. Boljše je, da istega odstranite, ako ni pravilno montiran. Strelovode popravlja in nove montira za ceno od 650 Din naprej obl. koncesijonirani inštalater R. Jakelj, Slov -Gradec	672
Kovaškega pomočnika, izurjenega in pridnega, sprejme Matej Bregant, Orehova vas 37, p. Slivnica pri Mariboru.	643
Knjige na prodaj. Vsled starosti prodam vse Mohorjeve knjige, kar jih je Mohorjeva dru žba izdala od leta 1868, potem vse letnike Cvetja iz vrtov sv. Frančiška« in še več drugih knjig in časopisov (1880 dol930). Fr. Jug, Zadrže, Šmarje pri Jelšah.	664
Cepljeno trsje, okoreninjeni divjaki in sadno drevje ima Anton Turin, Modraže, p. Stu-denice pri Poljčanah.	375
Okrasite vaš vrt! 10 vrtnic nizkih v krasnih barvah za 60 Din razpošilja vrtnartsvo Ivan Jemec, Maribor.	479
Pljuča! Dom dr. Pečnika za pljučne rekonva-lescente (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, p. Rogaška Slatina. Prospekt 3 Din. 606
Vabilo k rednemu občnemu zboru Ljudske hranilnice in posojilnice v Ormožu, r. z. z
n. z., ki se bo vršil v soboto dne 2. majnika 1931, ob 1. uri popoldan v pisarni zadruge s sledečim sporedom: 1. Čitanje in odobre-nje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1931. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako ni občni zbor ob napovedani uri sklepčen, se vrši črez pol ure drug občni zbor, ki sklepa pni vsakem številu navzočih članov. Načelstvo.	676
Kletarsko društvo v Ormožu ima svoj redni občni zbor 2. maja 1931 ob pol treh pop. v mali dvorani Društvenega doma pri kle-tarski gostilni. Dnevni red: 1. Čitanje m odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1931. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. — Načeistvo.
Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice Sv. Štefan pri Šmarju, ki se vrši v nedeljo dne 26. aprila t. 1., ob treh popoldne v hiši g. Fr. Pungeršeka. Vspored: Poročilo načelstva in nadzorstva. Računski zaključek za leto 1930. Bevizijsko poročilo. Slučajnosti.	653
si prihranite, ako kupite sukno za moške ob< leke. volneno za ženske obleke, platno za vs«w kovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratni« ke, kravate, dežnike, nogavice itd.

pmi sei^cii^
Celje, Glavni trg &
Za obilen obisk se priporoča 318
ALOJZ DROFENIK
Naznanilo.
Opekarna Lajteršberg v Košakih pri Mariboru naznanja, da obrat opekarne v Košakih vsled smrti g. Franca Derwuschek ne utrpi nobene omejitve in se bode v polnem obsegu nadaljeval.
Nadalje naznanja podpisana tvrdka, da vsled pomanjkanja prostora odda
Il.a Laporit zarezne ter prešane stres/
nike 1000 komadov po 500 do 600 Din
franko tovarna in je ta opeka za pokrivanje gospodarskih poslopij, lop itd.
zelo priporočljiva.	649
CEMENT
najboljši Portland, ima stalno na zalogi ter ga nudi po ugodni ceni
Anton Brenčič, trgovina z železnino, Ptuj.
Na drobno!	674	Na debelo!
Novo!	Novo!
V Celju, Gosposka ulica 15
od Velike noči do Binkošii
velika odprodaja
manufakturnega blaga radi prevelikih zalog. — Cene v začudenje nizke.
15 — 30°/0
ceneje kot običajno!
Prepričajte se osebno pri Fr. Dobovičnih
Celje, Gosposka ulica štev. 15
manufakturna veletrgovina.
Lastna izdelovalnica odej (koltrov). Lastna izdelovalnica različnega perila.
Stotel
___
... azmmwvr
2339 komadov močnih amerikanskih ključev za cepljenje trt od sorte Riparia Berlandi-ori Teleki 8 B ima na prodaj Miha Kovati č, trtnica, Sv. Peter niže Maribora. 1000 komadov stane 200 Din I. vrste.	GG3
Fant se sprejme za pastirja. Jakob Hlade, Sv. Križ, Zgornja Sv. Kungota.	008
Proda se hiša, gospodarsko poslopje in okrog dva orala vinograda, novo nasejeno, takoj za 30.000 Din v Zbelovski gorci pri Ločah, v Gresovju pri Ločah pa hiša, gospodarsko poslopje, 3 orale gozda, 4 oralov sadonos-nika, 1 oral travnika, 3 orale njiv, vse skupaj za 50.000 Din. Vpraša se naj pri Peter Fleck, trgovec, Loče.	600
Prvovrstne vinska trte, cepljene od izbranih rodnih matic, korenjake in breskove grmiča, razpošilja J. Gradišnik, Smarjeta, p. Celje, Ne zamenjujte mojih trt z manjvrednimi in cenejšimi, kateri pri izbiri cepičev ne polagajo nobene važnosti, še manj pa odgovora nosti.	.471
rcglstrovani zadrugi z neomejeno zavezo
rfminnntiniHiuniHniitinmiKmRKitfnfimiitmKnfiiHBit. Slame hranilnih vlog znaša nad Din 100,000.000 -. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. >lUllilili!llliillllll!llllllllllllllli!!!!l!l!lil!lll!l!l!!l!:l!l!ili!!lU>r
Rentni davek plačuje poso:iln;ea iz svojega In ga ne odteguj« vlagateljem.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in h)5 nad 5000
članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.

Zahvala.
Za vso nešteto izraze blagodejnega sočutja ob pre-bridki izgubi nase ljubljene mame
Marije Galun d cr
posesinice v Banovcih,
se, potrti globoke žalosti, rakvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za njihove obiske ob smrtni postelji kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Prosimo, <la jo ohranite v blagem spominu.
Maribor, dne 8. aprila 1931.
079	Žalujoči osiali.
za moške in otroke, klobuke najnovejše vrste, perilo, kravate itd. kupite najugodneje in solidno pri	452
€€
0
13
□
H
H □
B
00000000000000000000
Glavni trg 2
Oglejte si izložbe in zalogo! Cene neverjetno nizke!
kupice barva, laka, lirnežs, terpeaim, karbolineum, katran, krovne in izolacijske lepenke, inaža za kolesa, olje za stroje, in raast, bcncin itd. itd. pri	376
S&vcasSca ulica 8
Telefon š,t. 2153
Telefon št. 2153
Bila je Zlatica v desetem leta — v tem krepkem in pogumnem se dekletu, razvil je zmisel, da nad vse le snagav Zato pri pranju mamici pomaga.
¡n delo tirno šlo je izpod rok, ^ ustvarja čuda milo Zlatorog: perilo je kot svila mehko, belo,] da srce Zlatice ga je veselo.
Oj Zlatica — glas gre okrog: ____
nad vse je terpentinsko milo Zleloroz.'-i
[(Nadaljevanje sledi.).]
Y55555555555555O555555555555555555555555555W5555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555Y

Kmetice! Za zamenjavo dobite vsak dan sveže in najboljše bučno olje v tovarni bučnega olja J. Iiochmuller v Mariboru na mag-dalenski strani dravskega mosta. Tudi lahko prešate pri meni z lepim navržkom. 683
Deklica, stara 17 let, poštenih staršev z dežele ,se želi učiti v trgovini na deželi ali v mestu. Cenjene ponudbe ua upravo lista pod »Poštena«.	"	(¿78
Pošteno kinetsko dekle, ki že razume nekaj
kuhe, želi službe pri mali gosposki družini. Naslov v upravi lista.	680
JImciije, gostilne, mline, hiše prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 082
V peisk dse 17. in v soboto dne 18. aprila t. 1. prodaja več čednih postelj, več omar za obleko, mizo, stole, kredenca, velik plišast d i* vaji, obleke ter različnih čevljev, razen tega še dve lepi spalnici iz trdega lesa. Maribor, Orožnova ulica 1, blizu Glavne pošte.
681
59«
H
a) v Jugoslaviji: Celoletno 32 Din. Polletno IS Bisu Četrtletno 9 Din.
1») v inozemstvu: Celoletno Din. Polletno 32 Din. Četrtletno iS Din.
POSTELJNINA
pohištvo, preproge, linoEeum, zavese, odeje, modrece, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za modroce in celotne garniture (opreme) za postelje itd. itd.
* Najboljše in najcenejše pri
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 20.
Cenike dobite brezplačno. 466
Celfe, Gosposka «lica 10
Podjetje za Eapravo vseh kovinskih del, cerkvenega orodja in posode. — Pozlačenje, pc-srebrenje, pociklenja »M. — Vsa popravila solidno in strakovi&jasks, po zmernih cenah. — Zalega optičnih predmetov. Zeiss in Roden-stoek očala.	496
Ustanovljeno 1828.	Cek. rač. 14441.
Vabilo
na izredni občni zbor Vinarske zadruge »Lju-
temsrčan«, ki se vrši v nedeljo dne 26. aprila 1931 ob 13. uri v hiši g. župana M. Rakuša v Obrežu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo kleitnega nadzornika. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. 6. Predlogi in nasveti. — Ako občni zbor ob določenem času no bi bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje pri vsakem številu članov. Prosi se za sigurno udeležbo. — Nove razmere zahtevajo novega, vstrajnega dela! — Odbor.	647
t.;r- .K ;r t J, *? t
si prihranite, ako naročite gotove obleke za gospode, dečke in otroke direktno v tovarni Siermecki Celje. - Pišite še danes po novi, veliki, ilustrirani cenik! Obleko se naredijo tudi po meri in sq pošljejo vzorci zastonj. J
Tssor^otileH§fernieGlil[e!jBšt.z!i
Gs rsblts širsHp, uzde, w?i sli mreže
kupite jih pri meni! Trgovci, zahtevajte moje nove cenike in prepričali se boste, da tudi za mal denar danes lahko že res dobro kakovost dobite!
ANTON ŠINiKOVEC, Celje, Gosposka 3
S par lahkih konj, 2
polkrita lahka voza z gum. kol., 1 lahke sani, 2 lahki konjski opremi z a 2 para konj, 2 težki konjski opremi, več A-prem za težke konje, ter več težkih vozov ima za oddati opeka r-n» Lajtersbers» v *fo-šakih pri Mariboru po zelo ugodni ceni,. 622
Kolarskega vajenca
sprejme Simon Skaza, kolar v Ptuju, ¿ropvei ,Wezjak.	G2G
Malo posestvo 2 orala zemlje se proda blizu postaje Sv. Lovrenc na Drav. polju 64. 651
Zanesljiv zakonski par
z 2 otrokoma išče službe h konjem ali na manjšo posestvo. Naslov v upravi lista. 652
Kalo posestvo in 2 vozu se proda. Radvanje 48, pri Mariboru. 65i
Pc-sestvo 5 oralov proda Ivan Spes. Velika Zimica, p. Sv. Barbara pri Mariboru. 636
Viničar s 5 delavskimi močmi, če mogciče eden s spričevalom vinarske šol'e z dobrim popraše vanj eni se 1. novembra sprejme. 638
Čevljarski vajenec se
tiikoj sprejme pri g. Jožefu Kmetecu, Spod-r» j i Breg št. 16, pošta ¿'tuj.	- ¿¡'3
Telefon št. 118.
Telefon št, 113.
Izdeluje prvovrstno faleirano strešno opeko iz najboljšega materijala. — Baje najlepše, najboljše in najcenejše strehe. — Velika prihranitev pri gradnji. Vsaka epeka ima na zadnji strani našo varnostno znamko »Marseljski«. — Zastopstvo za CsOFSrafO Madgono^ Slov. gorice in zet Prekmusfe JOŽA HHASTELJ v OornJI RaeScjoriS. — Iščejo se zastopstva v vseh večjih krajih. Priiavile ss na naslov tovarne.
B
Naznanilo,
Usnjarno Jos. Bleha v Aleksandrovi cesti 24 sem odkuppil in jo opuščam, vse tam oddane kože v strojenje s dobijo za naprej pri
JOSIPU PIRICH trgovina usnja in nakup surovih kož
Maribor, Aleksandrova cesia 21
"Potrudil se bom vstreči, vsako predelavo in strojenje kož. kakor tudi nakup po najvest-nejših dnevnih cenah. Usnje, jermeni vsake vrste v zalogi. S solidno in ceno postrežbo si upam pridobiti naklonjenost slavnega občinstva. — Se priporočam!	571
ZAHVALA.
Vsem, ki so z menoj sočustvovali ob bridki, nepričakovani izgubi ter spremili na zadnji poti mojega dragega očeta Alojz Dobaja ter sestre Alojzijo in Terezijo, teto Kunigundo in rejenčka Rajko Gosaka, izrekam tem potom prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujem čč. gg. duhovnikom, pevcem za krasne žalostinke in sploh vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč in jim izkazali zadnjo čast. — Bog plačaj vsem!
Jelovec, dne 7. aprila 1931.	655
la zidna, strešna in o-peka za tlak se odda: Opekarna Tscherni-tschek, Kamnica. 588
Posestvo na prodaj 29 oralov, se poceni proda. Polovica je gozd z vsemi vrstami lesa in polovica so njive ter travniki, vse s sadnim drevjem zasajeno, poslopje v dobrem stanu. Cena po dogovoru. Izve se pri Antonu Črepinšek, Nova cerkev, Vojnik.	628
2500 Bin zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v vašem okolišu ljudi. Tovarna Ve ga, Ljubljana, noši m predal 307. Priložite znamko za odgovor.
625
Cepljene trte v največji izbiri: burgundec, rizling, silvanec, pe-cek, itd., podlaga Gote Belenderi, Montikola in Portalis, in več tisoč hruškovih divjakov. Za blago se jamči. Po najnižjih cenah drevesnica in trsniea: Franc Kovač, Jankova, Vojnik.	, 630

Franjo Vrabl, Ptuj
609	trgovina z železnino
priporoča svojo veliko zalogo Ia Portland cementa, traverz, žične mreže za ograjo, trstja za strope, palično in obročno železo, žičnike, motike, plužno železo in obče, kar spada v železnino. Cene jako znižane. Postrežba sol.
Obvestilo.
Občinstvo se obvešča, da se med podiranjem in zidanjem hiše nahaja vhod v trgovino Anton Macun v Gosposki ulici 13, zraven lekarne (apoteke). — Radi pomanjkanja izložb se naj ogleda v trgovini velika zaloga vsakovrstnega manufakturnega blaga, kakor tudi perja in puha. Cene so jako nizke. K nakupu se nihče ne sili. 619
isanaiiBBSBiiaaEsiisBiaiEDBEiiaiis
Ü	Bi
Odvetnik
i Dr. Sehneditz Ivan 1
s
je z 7. t. m. svojo odvetniško pisarno v Ptuju, Vcšnjakova ulica (poprej dr.
Visenjak) otvoril.	669
S
■■■«■■■■■■■■■■•■■■■■■'üHaiB
m
4
Á %
k A JK Jk. ^k AK JK Jh. A Jk AA Jk Ah. JHk. ¿4K Jk. Ah. AK
r
¡3MTÍC5 najboljše in naj varnejše pri
štajerski ljudski posojilnici v Mariboru
>
4r v ^r v w w W ^FWW w w w ▼
4 i
Gosposka ulica r,zzn,z' Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Sianje hranilnih vlog
[«T nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! "^«3
Zadružna gospodarska banka d. d.
Podružnica Maribor, Alehsandrova cesta št 6
V iasini, novozgrajeni palaii	Pred frančiškansko cerkvifo
Izvršil te vse bančne p® sle najhuiantneje. - Najvišje obrestovan je vlog na Knjižice in v tehočem raCnnu. - Pooblaščeni prodafalec srečh državne razredne loterije.
193
Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru, w
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru,