Uto LIX. Številka Z55. V Ljubljani, v sredo 10. novembra 1926. Ceno Din V50 mfaata vsak aas popoldne, tivimfti otočij t Id praislke. - iaaaratl: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2U 50 p, večji Inseiati petli visu 4 D; notice, poslano, üjave, teklame, preklici beseda 2 D. — Popuat po#dogo-trru. — lnseratni davek posebej. — i981ovaaalti Marod*' veljs letno v Jugoslaviji 240 Df za inozemstvo 420 D i Upravaiatvo: KnaUova alta« stav. S, pritlidje. — Telefon štev. 304. Oraaalatvo: fiaallova allca »t, 5,1. nadstropje* — Telefon slav. 34. HT Poitfiifia plačana *# gotovini. Pred železniško konferenco Prometno ministrstvo je sklicalo za due 16. novembra v Beograd žeiezniško konferenco, na kateri se ima določiti splošen gradbeni načrt železniške mreže za celo državo. Po tem načrtu naj bi se vršila zgradba železniških prog v bodoče, tako da bi vsaka novozgrajena proga tvorila organski del naše celokup-ne železniške mreže. Ta splošen načrt naj bi bil izraz naše nacijonalne prometne politike. Ta korak prometnega ministrstva bo gotovo toplo pozdravil vsakdo, ki je doslej opazoval našo nesmotreno železniško politiko, ki se je menjavala ob vsaki vladni spremembi. Pozdraviti je ta načrt že radi tega. ker se bo končno enkrat najvažnejši del našega gospodarstva — promet — oprostil strankarsko-političnih spon in postavil na zdrave te-melje^ državnih in gospodarskih interesov. Le cako in na ta način je pričakovati najhitrejšega ozdravljenja naših razdrapanih prometnih razmer. Ugotovitev točnega programa in načrta za zgradbo železnic pa je tudi sicer velevažnega pomena. V gospodarskih krogih se je že ponovno naglašala potreba razširjenja našega železniškega omrežja. Vprašanje najkrajših, razmeram najbolj odgovarjajočih zvez zaledja z našimi pomorskimi iukami, spojitev posameznih pokrajin s centralami in najvažnejšimi gospodarskimi centri — vse to postaja od dne do dne aktualnejše, vendar pa pod sedanjimi razmerami ni nikakega izgleda, da bi se vsi ti načrti v dogledni dobi uresničili. Potreba Jadranske železnice je tako velika, da se za ta problem ne zanimajo samo naši domači gospodarski krogi, ampak tudi zunanji svet. A kljub temu ne pride z mrtve točke. Mnogo se je že razpravljalo tudi o zvezi Slovenije z morjem. Slovenija danes nima prikladne železniške zveze z morjem, kar v veliki meri ovira njen normalni gospodarski razvoj. Bila je res že skrajna potreba, da se vsa ta vprašanja združijo in postavijo na novo podlago, ki bo omogočila smo-treno zgradbo našega celokupnega železniškega omrežja. Projektiranih je bilo tekom zadnjih let sicer že mnogo novih prog, toda vsi projekti so se razbili na finančnem vprašanju, četudi je treba pri tej priliki naglasiti, da bi se bilo lahko mnogo več storilo. Naj omenimo le Blai-rovo posojilo, ki je bilo določeno izključno le za zgradbo novih prog. Bile so še mnoge druge več ali manj ugodne ponudbe, toda naše vlade so se mnogo bolj bavile s političnimi in strankarskimi vprašanji, kot pa z nujnimi in važnimi gospodarskimi zadevami. Splošni načrt za zgradbo našega železniškega omrežja pa ne sme postati zopet predmet političnih in strankarskih špekulacij. Načrt se mora pred vsem ozirati na celokupne državne in gospodarske potrebe, upoštevajoč nujnost in važnost posameznih prog tako v splošno gospodarsko-državnem, kakor tudi narodno-obrambnem oziru. Kar je najnujnejše in najpotrebnejše, naj se zgradi najprej in šele potem naj pridejo na vrsto manj važne proge. Do podrobnosti izdelan načrt mora postati zakon, ki bo obvezen in rnerodajen za vse vlade, neglede na njih politično konstelaci-jo in trenutne vladne spremembe. Le tedaj in tako je podano jamstvo za smo-treno in sistematično razširjenje in izboljšanje našega celokupnega železniškega prometa. Ob enem s tem načrtom pa bo treba končno razčistiti tudi finančno stran tega problema. Ni dovolj, da se ugotovi, kaj in kje je najpotrebnejše, izvedbo morajo pač v prvi vrsti zajamčiti finančna sredstva. Gre tu za velike Investicije, ki bodo trajale leta in leta in zato že v naprej odpade premisa, da bi se stroški krili iz rednih proračunskih sredstev. Država bo morala poiskati primerno posojilo. To gotovo ne bo tako težko. Prenehati pa mora enkrat za vselej pogubna dosedanja praksa, da se taka investicijska posojila uporabljajo pozneje v nasprotju s svojim prvotnim namenom, kot se je to dogajalo pri nas pri notranjem investicijskem posojilu, pri Blairovem posojilu in ob raznih drugih prilikah. Ako pa z ozirom na splošni finančni položaj res ne bi kazalo najemati inozemska posojila, se bo morala država končno odločiti za to, da nam zgrade železnice privatni interesenti. Na ta način so si zgradile svoje razpredeno železniško omrežje mnoge druge države, ki bi tega enako kakor mi z lastnimi sredstvi ne zmogle. Še dalje odlagati to vprašanje v interesu celokupnega našega gospodarstva ne kaže. Vedno hujši gospodarski in konkurenčni boj, ki se razvija, nas ne sme najti nepripravljene. Iti pri nas doslej baŠ pomanklii-*ost našega železniškega prometa one- Politična situacija Pašič vedno znova odlaga odločitev. — Nestrpno pričakovanje njegove avdijence, — Italijanska intervencija radi Radičevega govora« — Beograd, 9. novembra. Za danes ob 11. je bila napovedana v stanovanju Nikole Pašiča seja ožjega odbora radi* kalne stranke, ki pa je bila odgodena od samega Nikole Pašiča. Vodja radi* kalne stranke smatra, da še ni prišel ugoden trenutek za to odločilno sejo, ki se bo zdaj vršila šele prihodnje dni, najbrž po avdijenci Nikole Pašiča, na katero polagajo njegovi prijatelji veli* ke nade. Pašičevci trde, da se priprav* lja teren za povratek Nikole Pašiča na oblast. Imenovanje za predsednika vla* de vsaj za kratko prehodno dobo bi naj bila nekaka satisfakcija. Politični krogi komentirajo gotove odstavke govora, ki ga je imel bivši predsednik radikalnega kluba Ljuba Živkovič na pokopališču povodom po* greba vojvode Putnika. Opoziciionalni krogi zamerijo vladi, da ne ukrene ni* česar, da bi zaščitila krono od nepre* stanih aluzij in pretenj od strani Ljube Zivkoviča, ki omenja skoro v vsakem svojem govoru leto 1901 v zvezi s se* danjem političnim položajem. Tekom včerajšnjega dne je italijan* ski poslanec öeneral Bodrero interveni* ral tako pri Pašiču. kjer je ostal eno uro, kakor pri zunanjem ministru dr. Ninčiču. Zatrjuje se. da je general Bo* drero protestiral pri dr. Ninčiču radi nedeljskega govora Stepana Radiča v Ogulinu. kjer je Stepan Radič zelo ostro napadel današnjo službeno Italijo in Mussolinija. Vaš poročevalec doznava iz vero* dostojnega vira, da je naša vlada izro* Čila italijanski vladi v Rimu svoje opazke glede nettunskih konvencij. — Opazke naše vlade se nanašajo na ta* kozvano obalno vprašanje in na odkup zemljišč v coni 50 km od morske obali. Govori se, da bo italijanska vlada po možnosti upoštevala naše želje ter bo tozadevna pogajanja vodila z našim poslanikom v Rimu, Balugdžičem. Ove važni avdijenci — Beograd. 9- novembra. Danes dopoldne sta bili opaženi dre razni avdijenci oa dvora. Ob 10. je bil sprejet v avdijenci predsednik Narodne skupščine Marko Trif-kovič, ki je ostal rri kralja skoro celo aro. Politični krogi pripisujejo tej avdijenci in pa skoro istočasnemu odlaganju seje oljema odbora radikalne stranke izredno politično ražnost. Pašičevci napovedujejo da bo vlada padla najdlje v četrtek ali petek in da bo Nikoli Pašiču poverjen mandat za sestavo nove vlade. Urunovie bo utemeljil stojo ostavko s pomanjkanjem primernega lau panja od strani radikalnega poslanskega kluba in pa t žalostnimi razmerami v koaliciji z Radičevo stranko, ki onemogočajo *sako pozitivno sodelovanje v Narodni skupščini Koj za predsednikom Narodne skupščine je bil sprejet v avdijenci predsednik vlade Nikola Uzunovič, ki ie ostal pri kralju dve celi uri. Po avdijenci se je predsednik vlade odpeljal v svoje privatno stanovanje, ne da bi podal novinarjem kakor« šnokoli izjavo. Dr. Ninčič noče govoriti o soriških barbarstvih Viharna seja Narodne skupščine. — Interpelacija o iašistovskih razdejanjih v Gorici. — Razpravi o ukinjen ju železničarske stalnosti. — Beograd. 9 novembra. Za sejo Narodne skupščine je zavladalo dane« dopoldne v političnih krogih precejšnje zanimanje. Seja je b!la otvoriena ob pol II uri. Po prečitanem zapisniku je predsedstvo sporočilo da Je vložil minister vojne tn mornarice Dušan Trifunovič zakonski predlog o dobrovoljcih in da zahteva vojni minister za ta zakon nujnost. Dobrovoljsko vprašanje je spadalo do I 1923 v resor ministrstva za socijalno politiko Z zakonom o dvanajstinah 1 1923 je prešlo v kompeienco ministra vojne in mornarice. V motivacij! navaja minister vojne, da je bil zakonsk, predlog o dobrovoljcih sestavljen v skladu s predstavniki glavnega Saveza dobrovolicev in da so predstavniki tega Saveza soddovali v tozadevni inter-ministerijalnl komisiji Komisija je odobrila in sprejela vse želje dobrovoljcev. Minister vojne opozarja na prvi člen zakonskega predloga, glasom katerega je do-brovoljec vsak, ki se je boril za interese naše domovine če tudi je bil pri tem ino-zemec. Nadalini člen dodeljuje vsem do- ! brovoijem pravicr» 3—5 ha zemlje brez ozira na profesilo. Narodna skupščina Je sprejela nujnost zakonskega načrta ter ga izročila v pretres otfboru, ki proučuje zakonski predlog po*« dr Pivka. Odbor bo proučaval oba predloga hkrati in ju združil v enoten zakrm. Predsedstvo prečita nato interpelacijo črnogorskega federalfcta Save Vulečiča, ki zahteva pojasnilo glede prometnih naprav v Crnigori in prosi za svojo interpelacijo prvenstva. Minister saobračaja dr Vasa Jovanovič odkloni prvenstvo, kar potrd! pri nato sledečem Glasovanju vladna večina Narodne skupščine. Sled; interpelacija poslanca SLS dr. fiorrnieca in tovarišev glede zaščite naše narodne manjšine v Italiii z ozirom na poslednje barbarske napade, katerim so bili izpostavljeni Slovenci in njih kulturne in- stitucije v Gorici. Minister zunanjih poslov dr. Ninčlč izjavi v imenu kraljevske vlade, da ne sprejema prvenstva na te interpelacije. Opozic'ja vorizori radi tega ostre napade proti dr Ninčiču in vladi. Cujejo se glasovi cDoli z vlado! Sramota za vlado, da ne zašč;ti na.uh manjšin v Italiji!* Cujejo se tudi vzkliki «Ewiva Italia!», «Eja, eja, alala!» Večina Narodne skupščine se ne zmeni za upravičene proteste opozicije in se priključi izjavi zunanjega ministra dr Nfnč.ča Tudi radičevci glasujejo proti resoluciji, čeprav je njihov vodja v nedeljo na ozuünskem shodu tako srdito napada' fašizem. Sledi prva, točka dnevnega reda: Načelna debata o predlogu glede izpremembe člena 205 zakona o saobračainem osobju, s katerim .se podaljša nestalnost železniških nameščencev za nadaljna tri leta. Prvi govornik posl. Agatonovič (david.) očita vladi, da je nesocijalna in da ustvarja s tem zakonskim predlogom kaos v prometni upravi. Posledica tega zakona bo ta, da bodo nameščenci hlapci vladajočih strank, mesto da bi bili svobodni državni uradniki, ki bi se brigali samo za dobro prometno upravo. Net'alnost bo poslabšala socfjalni položaj saobračainega osobja ter s tem škodila prometu, ker ne bo reda, dokler uradniki ne bodo zaščiteni pred strahovlado strank. Zato protestira proti zakonskemu predlogu in Izjavlja, da bo glasoval proti. Kot drugi govori posl. 2ebot, ki opoldne še nadaljuje. — Beograd. 9. novembra. Za poslancem Žebotom ie govoril poslanec hrvatske federalistične stranke dr. Bazala. ki je kritiziral predlog vlade. Nato je bila seja Narodne skupščine zaključena. Prihodnja se vrši jutri ob 10. dopoldne z istim dnevnim redom* debata o predlogu glede izpre-me.nbe čl. 205. zakona o saobračainem osobju. mogoča uspešno konkurenco z drugimi državami. Ne dvomimo, da bodo zas'opnikl gospodarskih krogov, ki se bodo zbrali na tej konferenci in ki iz lastnih izkušenj najbolj poznajo vse hibe in vse potrebe naših prometnih naprav, pravilno fiksirali svoje stališče. Pot^bno I je le, da pokaže tudi država s svoje i strani dovolj dobre volje, da iznešene želje upošteva in čimnrei izvede. Le tako bo odgovarjal novi železniški program iakt;čnim potrebam in bo njegova izvedba plodonosna za celokupno 1 državo in prebivalstvo. I Ukinjene propustnice med Reko in Sušakom — Sušak, 9. novembra. Včeraj so fta-Iijanske oblasti na Reki, ki so zadnje dni prejele posebna navodila od italijanskega notranjega ministrstva, ukinile začasne prehodne karte za Reko, ki so veljale po tri dni. Od včeraj se več ne izdajajo te prepustnice, ki so imele namen omogočiti dnevni poslovni promet med Reko in Sušakom, Za prestop s Sušaka na Reko je od včeraj potreben redni potni list. Daleč je podel vnub slaunegn Garibaidija Bil je poleg špijona tudi agent provokater — Kako je izroča! protifašiste italijanski policiji« Tudi španske zarotnike je izdal 01. — Parii, 9. novembra. Policijske oblasti so ugotovile, da je Garibaldi ovajal in. izročal protifašiste, ki so se mu bili zaupali, italijanski policiji. Nagovarjal jih je, da so potovali v Italijo z namenom, da izročijo v Italiji bivajočini protifasistoin tiskovine in letake ter instrukcije. Kot medsebojno spo-znalno sredstvo naj bi služila na dva dela raztrgana dopisnica. En del dopisnice je Garibaldi izročil emisarju, drugi del dopisnice pa poslal v priporočenem pismu proti-fašistovskemu prijatelju v Italiji. Garibaldi je nato ovadil emisarja italijanski policiji, ki ga je seveda zaprla, čim je prestopil mejo in mu odvzela polovico dopisnice. S to polovico je šel nato detektiv k protifaši-etovskerau zaupniku v Italiji, izvlekel od njega zaupne informacije in načrte, nato pa seveda tudi njega. Nato ga je aretiral. > A venire poroča, da je na ta način padlo v mišjo past italijanske policije okrog 39 pro-tifaŠistov. Na temelju dosedanje preiskave je dalje dognano, da je bil Garibaldi tudi pro-vokaterski agent v Franciji. Organiziral je v Franciji protifasistovsko zarote, da i/jm-ve v Italiji nerazpoloženje napram Franciji in da na ta način prisili francosko vlado, da postane bolj popustljiva napram Italiji. Nadalje je ugotovljeno, da je sodeloval pri katalonski zaroti in da jo je izdal Španskim oblastem. Garibaldi bo izročen državnemu pravdništvu. Pariška policija ju dognala, tki je Garibaldi izročil italijanski policiji tudi fotografijo odličnega italijanskega emigranta Sei voli ja, ki je hotel potovati v Italijo k tvojim sorodnikom. Scivoli je priznal pred policijo, da je res nameraval potovati v Italijo ter ob tej priliki izročiti italijanskim republikancem tudi par pisem. Bil pa je Be pravočasno posvarjen in je svojo namero opustil, že le zdaj je izvedel f da ga je izdal Garibaldi. Ko je bil Scivoli včeraj koniron tiran z Garibaldi jem, mu je pljunil v obraz. Francoska policija je zasegla pri Garibaldiju večje število dokumentov, med njimi tu.i i prošnjo atentatorja Luzettija, naj ga sine-me Garibaldi med svoje zaupnike. Ljubljanske zanimivosti Zidar Matija, doma iz Rožne doline, je v soboto vesel kolovratu po mestu. V hlačnem žepu so mu skakljali dinarčki, suknjič pa mu jc težla rejena listnica. Stal ie pred magistratom in ugibal, kam bi zavil na pol iiterčka, ko se mu je hipoma zjasnil obraz. »Serbus Micka,« je prijazno pozdravi! okroglolično ženščino, ki je baš zavila na Mestni trg. »2e dolgo te nisem videl. Kako ti gre?€ ie hitro nadaljeval. »An, Matija,« se je Micfki izvilo iz grla in krepko je stisnila proženo ji desnico. Hip nato sta bila Matija in Micika že v živahnem pogovoru. Obujala sta stare spomine, se šalila in smejala, med pomenkom pa sta zavila proti Staremu trgu- Pogovor ie tekel kot »po žnorci«, ko se je nenadoma Micika spomnila, da je hudo lačna. »Kaj bi tisto?« se je odrezal Matija in takoj povabil Miciko na dobro večerjo. Ko se je Micika nasitila, sta nadaljevala pot. Bil je lep večer, Ščip je zapeljivo svetil na nebu in Micika je predlagala Matiji, da zavijeta na Grad. To ie bilo kakor voda na mlin za Matijo, ki ie rad pristal na zapeljiv predlog. Hipoma sta bila na starih šancah, samo malo sta pogledala na mesto, ki se je odražalo iz teme v svitu plinovih in električnih svetiljk. nato pa sta zavila v idilični Regallijev gaj. Na klopici na Oso-iah sta se ustavila. Matija in Micika sta sedla na klopico, toda klopica je bila mokra In Micika si ie zmočila krilo. Zato je šepnila Matiju, da naj položi suknjič na klopico. d3 jo ne bo zeblo. Matija je kar gc-rei ljubezni in je nitro kavalirsko odložil suknjič ter ga položil na klopico. Nato tu je objela noč ... Uro kasneje sta se v Florijanski ulici ločila. Miciki se je zelo mudilo, stisnila je roko v slovo in naglo izginila za vogalom. Matija se je zravnal in zavil proti domu. spotoma se je spomnil, da je drugi dan nedelja in da se še ni obrll. Naglo je zavil k brivcu. Vesel se je »poštrekal«, ko je bil obrit. Segel je v žep, da plača brivca. Toda groza in strah! Pred očmi se mu je skoraj stemnilo, zakaj listnice, lepo rejene listnice s tremi metuljčki, ni bilo več... Matija je preobračal vse žepe, toda zaman. Našel je sicer še par kovačev v hlačnem žepu, da je plačal brivca, toda listnica je izginila brez sledu. Vzela jo je noč —! Drugo jutro je Matija povedal na policiji, kakšna nezgoda ga je doletela. Sedaj policija išče podjetno Miciko, katero pozna samo po imenu. Zato ni verjetno, da bo Matija še kdaj videl svojo listnico. Včerajšnja policijska kronika je bila precej pestra. Pijančki so rogovilili na vseh koncih in krajih in par jih je policija ukrotila le na ta način, da jfm je preskrbela brezplačno prenočišče. Radi pijanosti so bili aretirani: Friderik F., Anton M. in Anton P., radi postopanja Josrp V. in Alojzij S., dalje radi sumljivega stikanja po tujin sobah Josip K. in rad' tatvine kolesa Rudol: R. Zelo agtlni so zopet tatovi v mestu. V stanovanje čevljarjeve žene Marije Milavc na Starem trgu se je srplazil neznan uzmo-vič in odnesel 1700 Din gotovine. — Natakarju Adolfn Mencinu ie bila v hotelu Tratnik ukradena 600 Din vredna suknja. Na policijo so prispele sledeče ovadbe: radi tatvine 3, poskušenega vloma 1, kalje-nja nočnega miru 5, incidenta v javnem lokalu 1, nadlegovanja pasantov l, prestopka pasjega kontumaca 3, prestopka cestno-policijskega reda 5 in zglaševarnih predpisov 1. Volitve v Grčiji Zmaga republikancev. — Atene, 9. novembra. Drzavnozber ske volitve, ld so se vršile v nedeljo i>o celi Grčiji, so potekle v polnem redu in miru. Po dosedanjih vesteh je zmagala liberalna zajednica, t. j. Zveza republikanskih Etrank, ki jo vodita K^kndaris in Mihalok ■ polos s GO odstotki. Kondilis je izjavil novinarjem, da je pred volitvami dovolil popolnoma svobodno monarhistHsno agitacije in glasovanje, da pa bo sedaj po zmagi prepovedal v^iko nadaljno monarhitfično propagando. Progoni v Istri — Opatija, 9. novembra. V zvezi s strogimi varnostnimi merami, ki so bile izdane v Italiji zlasti glede obmejnih con, so zadnje dni italijanske oblasti izvedle v se-lih okoli Cpatije številne aretacije. Policija je aretirala do 20 oseb, večinoma našili ljudi. V Kršami in Bičanu so zaprli ondoi-na župnika. Borzna poročila. Ljubljanska borza. Efekti: 2Vz% drž. renta za vojno škodo —330, 7% invest. pos. iz leta 1921. 74, Celjska posojilnica 194—198, Ljubljanska kreditna banka 150, Merkantilna bka. 96—9S. Prva hrvatska štedionica 866—S&s. Kreditni zavod 165—175, Strojne tovarne in livarne 85, Združene papirnice 105, Stavbena družba Ljubljana 55—65, Šešir 104, 4H% kom. zad. dež. bke. 20—22t 4*A% zast. 1. kr. dež. bke. 20—22. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Wien 798.50—801.50, Berka 13.475—13.505, Budimpešta 796—799, Bukarešta 31.50—32, Italija 236.12—238.12, London 274.696—275.496. Newyork ček 56.53— 56.73, Pariz 182—184, Praga 167.70—168.50. Curich 10.9275—10.9575. — Valute: dolar 55.90—56.10. Elekti. 7odst. invest. pos. 1921 76, 2 in polodst. drž. rente za ratnu štetu 323—324. Ljubljanska kreditna 140—150, Hrv. esk. banka 100—100.5, Kreditna banka Zagreb 100 — 102. Hipotekama banka 56 — 57, Jugobanka 95 — 96, Prastediona 865—S67.5. Drava d. d. Osijek 358, Šecerana Osijek 420—427.5, Nihag 12, Gurman 240—260, Sla-veks 100, Slavonija 33—34, Trboveljska 320, Vevče 105, Agraria 42 in pol — 43.50. INOZEMSKE BORZE. — Curich: Beograd 9.145, Parfz 1o.ö7, London 25.14, Newyork 518.75, Milan 21.70, Praga 15.35, Dunaj 73. — Trst: Beograd 41.50—42, London 115.50—116, Curich 452—457 UNION ČOKOLADA KAKAO BONBONI Zgodaj se oglasa zima, Lukež dal fe repo v kraj: Srečen, kdor svoj kožuh ima in pri peči «BUDDHA» čmjf Stran 2. •SLOVENSKI NAROD* dne 10. novembra 1926. Siev. 255. Splošno priljubljen Kavni naclomcsleH, olcusen i cenen. dobro asortlranio MolonšIalniO trgovina^. Mamice Boue: 51 Skrivnost a žene" Roman. Ko je ostal Morlon sam, je najprej pregledal svoj revolver, ki so mu ga iz nepazljivosti morda ali pa namenoma, kar pa je bilo malo verjetno, pozabili odvzeti. Uveril se je, da še vedno do-[>ro funkcijonira. Nato ga je spravil za pas in se je zatopil v razmišljanja. Čas je mineval, pretekla je ura. Morlon se je jel vznemirjati. Da niso morda Vignaulta zalotili in ga ukle-nili?... 2e davno je napočila ura, Vignaulta pa ni bilo od nikoder. Slednjič je v vratih zarožljalo in pojava se Je mornar. — Ali si Jo videl? SMi govoril ž njo? ga vpraša Morlon z napetim pričakovanjem. — Ne. Ves ta čas ni niti za hipec zapustila grofa In še sedaj Je ž nJim v pogovoru. — Koliko je ura? — Tri četrt na deset Ne smeva več izgubljati časa. Morlon, skrajni Čas je, da pobegneva. Še malo in utegne biti že prekesno. — Ne, brez deklice ne bežim!... — Kaj je torej storiti? — Stopiva gor! Pri sebi imam revolver, da se zavarujeva pred nepričakovanim presenečenjem. — Kakor je tvoja volja. Jaz sem te pripravljen spremljati — Dobro.... Samo gori me moraš za nekoliko časa ostaviti... Hočem še enkrat poskusiti... Nemara da se mi vzlic vsemu posreči, govoriti s Hugeto. — Naprej torej in usoda naj nama bode mila! Prijatelja sta neslišno preletela stopnice in sta postala na hodnika. — Počakaj trenutek! Šepne tedaj Vignault. To rekši švigne čez hodnik. Ali v istem hipu, ko se je nahajal pred gro-fovo kabino, so se vrata nenadoma odprla in tanek svetlobni pramen je posi-jal na temačni hodnik. In v nJem se je zarisala visoka moška postava. — Kdo je? vpraša grof. — Jaz, mornar Vignault. — Ravno prav. Hotel sem vas baš pozvati. Vzemite dva moža, poiščite mi ujetnika in pri vedite ga sem! Vignault se je nemo priklonil. Vrata so se zopet zaprla. V enem skoku ie bil mornar pri Morlonu. — Čoln je že v morju, mu šepne £ obveščeno orožništvo. ki je poklicalo tudi zdravnika. Zdravniku se je posrečilo, da Je spravi težko ranjeno ženo. ki je imela 16 ran, k zavesti, da je lahko še opisala podrobnosti zločina. Izjavila je, da so krog 2. ure zjutraj nenadoma vdrli maskirani razbojniki v sobo služkinje, njo ubili, nato pa pridrveli v njuno sobo. Klein se jim je postavil v bran, toda obležal je po kratkem boju v mlaki krvi. Nek razbojnik je tudi njej zadal 16 ubodov z nožem, vsled česar se je onesvestila. Natančnejša preiskava je ugotovila, da je izginila iz stanovanja vsa gotovina, kron 15.000 Din, iz trgovine pa mnogo blaga. Skupna škoda se ceni na okrog 80.000 Din. Na vrtu je orožništvo ugotovilo sledove stopinj. Na podlagi teh sledov se je posrečilo že naslednjega dne aretirati storilce. So to neki tamošnji posestnik in trije njegovi tovariši iz sosedne vasi. Do 2. ure zjutraj so skupno popivali v neki drugi gostilni, nato pa so vsi štirje skupno izginili. Sledovi stopinj se popolnoma vjema-jo ž njihovimi. Trije trdovratno taje vsako udeležbo pri tem umoru, dočim je četrti tekom včerajšnjega popoldneva priznal in izpovedal, da so vsi štirje skupno izvršili v zadnjem času že več takih roparskih napadov. Razjarjeno prebivalstvo je hotelo roparje linčati in orožništvo jih je le z največjim naporom rešilo in odvedlo v zapore v Veliki Beč-kerek. Cerkveni spor v Stenjevcu še vedno ni likvidiran. V nedeljo je na prošnjo fa-ranov poslal starokatoliški škof v Ste-njevac svojega kanonika Donkoviča. Farani so ga slovesno sprejeli. Na trgu je bi! postavljen govorniški oder in vsa vas je bila v zastavah. Župan je pozdravil došlega starokatohškega duhovnika v daljšem nagovoru, v katerem je obrazložil vse boje z zagrebškim nadškofom in končno izrazil v imenu vseh faranov željo, da naj jih čim prej sprejme v starokatoliško cerkev in Jim zopet vrne duševni mir. Kanonik Donkovič Je nato v daljšem govoru obrazložil razliko med rimsko in starokatoliško cerkvijo, naglašajoč, da so pri osnovanju te cerkve zaprosili zagrebškega nadškofa, naj prevzame vrhovno vodstvo, kar pa je ta odklonil. Poročal je tudi o pogajanjih s papeškim nuncijem in razložil faranom, da jih je papež radi tega preklel. Vse to pa ni odvrnilo razburjenih faranov od njihovega namena in prej ko slej so vztrajali na svoji zahtevi, da se jih sprejme v starokatoliško cerkev. Zagrebški nadškof je med tem poslal v Stenjevac tudi svojega kanonika, ki je dopoldne opravil pred prazno cerkvijo svečano službo božjo. Farani namreč niso hoteli v cerkev in so med tem zborovali na trgu pred cerkvijo. Popoldne je novoimenovani župnik, ki je povzročil vse te nemire, moral poklicati na pomoč celo orožništvo, da je zamo-gel opraviti popoldanski blagoslov. To je seveda farane še bolj razburilo. Oni zahtevajo, da se cerkev, ki se je gradila ž njihovim denarjem, izroči njim in da oni sami razpolagajo s cerkvenim premoženjem, kakor razpolagalo tudi z občinskim. Spor zavzema vedno ve;je dimenzije in se je gibanje za odcepitev od rimsko-katoliške cerkve začelo širl-ti tudi že na okoliške fare. _ Napis« na ploščah prevlečen' z radiotinkturo, morejo Marburger Zeitung«. Teklo je pet štafet; prvi je bil Rapid, drugi Ptuj. Hazenski in glavni nogometni tekmi bo med številnim občinstvom prisostvovali tudi veliki župan dr. Pirkmajer, mestni župan dr. Seskovar, okrajni glavar Poljanec. polkovnik Spasič in mnogi drugi odličiii reprezentanti. Ves športni dan je potekel * lepem redu in zaključil z zadovoljnim ralnim, upamo pa, da tudi gmotni!' uspehom. žBeiežnica KOLEDAR. Danes: Torek, 9. novembra 1926: Katoličani: Teodor; pravoslavni: 27. oktobra Nestor; muslimani: 3. džumad - el - tria 1345; židje: 3. kisleva 5687. Jutri: Sreda, 10. novembra 1926; katoličani: Andrej; pravoslavni: 28. oktobra: Arsenije; muslimani: 4. džumad - el - ula 1345; žid je. 4. kisleva 5687. DANAŠNJE PRIREDITVE: Gledališče: Drama: Zaprto. — Opera: »CavaHeria rirsticana«, »GlumačI«. Kinematografi: Matica: Deviška Suzana; Dvor: »Črni orel«; Ideal: Tretja eskadr on a. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczy, Mestni trg; Ramor, Miklošičeva cesta. Qüod licet Jovi Na Dunaju je hotel te dni preda-vati faŠistovski vseučiliški profesor Bo-drero o moderni Italiji. Cilj in glavni smoter njegovega predavanja je bil po veličevanje fašizma. Dunajsko prebivalstvo jc po ogromni večini v socijas lističnem, vse brez izjeme pa v protU fašistovskem taboru. Zato ni čudno, da v času, ko vprizarja fašizem v Italiji prave orgije barbarskega terorja nad socijalisti, Slovenci, Nemci in drugimi svojimi nasprotniki, poveličevalec fašizma ni imel sreče. Publika mu je priredila malo, skoz in skoz dostojno demonstracijo in mu ni pustila predavati. Italijani napovedujejo zato protest no intervencijo pri dunajski vladi... Lani je hotel v Julijski Krajini pre davati ljubljanski vseučiliški profcsoi dr. V eher. Ne o Jugoslaviji ali Jugosln venstvu, ampak o strogo znanstvenem, popolnoma nepolitičnem predmetu. — Gospod Veber je politik in ni Orjuna' Je pa Slovenec. In že to je bilo dovoli da so v kulturni Italiji navalili nanj ne samo fašisti, ampak državne oblast same. Niso mu samo preprečili preda* vanj, zaprli so ga in izgnali kakor po tepuha. Za ta barbarski čin, ki je v primer ž njim dunajski incident le nedol/m. in veledostojna šala, se italijanska vlada ni upravičila, niti ni naša vlada z. htevala zadoščenja. Najlepši pa je finale. Gospod B< drero je na Dunaju naposled le še pre daval, ko je bila policija odstranila de monstrante. In predavanje je po pore čilih listov počastil s svojo navzočnost jo tudi dunajski jugoslovenski posln nik... V znamenju Msočletne kulture... Podrobnosti o barbarskem fašistovskem divjanju nad Slovenci in njihovimi ustanovami. — Gasilci pomag vati, policija je slepa« uniče- Ooriot, 7. novembra, četrtek je bil dan groze za goriške Slovence. Že takoj opoldne po končani pro« •lavi obletnice zmage je gruča mlečno* fobih pobalinov v črnih srajcah, vsi mlaj Si od 20 let, drvela pred hišo št. 7 y ulici San Giovanni, kjer ima sedež fiitalnica Zveze prosvetnih društev. Üdrli so v čitalnico in poškodovali opravo, odnesli slike in razmetali knjige In časopise. Orožniki so stali nedaleč od prostora vandalizma in so mirno prisostvovali razdejanju. Napad je bil uvod v barbarsko pu* stosenje, ki se je začelo v večernih urah. Okrog 7. zvečer je namreč pridr* vela ista tolpa, sedaj v fašistovski uni* formi, zopet v ulico San Giovanni. Na čelu jim je bil neki trgovski pomoč* nik z zavihanimi rokavi in z gorjačo ▼ roki. Tudi ostali so bili slično oboro* ž en L Tolpa je pridrvela z divjimi kriki »Abaso i ščavi!«, «Fouco alle fortezze slave!« Razdrli so vse, kar jim je prišlo pod roko: mize, omare, stolice, celo peč. Vse so vrgli na dvorišče. Ko so to svoje delo končali, so šli v ulico r*avetti pred Narodno tiskarno. Tam so tudi uničili pohištvo in vse vrgli na cesto. Pridrvel je tudi avto ognjegas* cev. Postavili so visoko lestev in ognje* gasci so se pridružili razgrajačem. Vpr* fi so se na lestvo in s kladivom odstra* nlli s hiše napis »Gregorčičev dom*. Druhal je spremljala njih delo z raz« nimi vskliki na »ščave«. — Varnostni organi so mirno prisostvovali temu kul» turnemu činu. Druhal je šla na to pred prostore »Mladike«, kjer pa jih je varnostna oblast vendarle zadržala. Iz istega vzro ka se ji ni posrečil tudi naskok na Ka* toliško tiskarno. Varnostni organi so mirili razgra- j race samo z besedami: «Piu calma, piu 1 calma!» Izpred Katoliške tiskarne je odšla drhal pred Trgovski dom in kmalu je bilo tam vse razbito: velika gledališka dvorana, prostori Glasbene Matice in Pevskega in glasbenega društva. Neki Slovenec, ki se je nahajal v nisi, se je le s težavo rešil po strehi. Razbili so vse pohištvo, razdrli vse, pre* rezali električne žfce, uničili klavirje in druge inštrumente, vrgli vse na dvorišče in v ulico Petraroo in zažgali. Prišli so zopet ognjegasci, toda ne gasit, temveč pomagat razgrajačem. Postavili so zorfl7. vsega spoštovanja. — Dr. Fran Spiller-Muys, šef urada za agrarne operacije. — V spomin blagpok. Karlu Rossmanu, soustanovitelju ^Dolenjskega Sokola«, jo oddala rodbina Viktorja Rohrmana v Ljubljani mesto venca na pokojnikovo krsto >Sokolu« v »Novem mestu za gradbeni fond »Sokolskega doma« znesek 250 Din. — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani vpokojeni strojevodja državne železnice in hišni posestnik, oče g. dr. Josipa Ažmana, g. Miha A ž m a n. Bil je mož izredno dobrega srca in vzorne poštenosti. Pogreb bo jutri v sredo ob pol treh popoldne z Masarykove ceste št. 32. — V cvetu let je preminul včeraj abs. rez. com. gospod Nande O k o r n. Zavratna bolezen je prezgodaj prestrigla nit življenja simpatičnemu in agilnemu mladeniču, ko se je komaj pripravil za svoj poklic. Pogreb bo jutri v sredo ob 4. popoldne iz državne bolnice. — Danes je umrl v Ljubljani tovarnar metla in hišni posestnik g. Ivan Zupančič, znan v Ljubljani kot soliden podjetnik in simpatičen družabnik. Pogreb bo v četrtek ob pol 3 popoldne iz Kersnikove ulice št. 3. Blag jim spomin! Žalujočim nase iskreno sožalje! — Lepo irelo jagodo l živozelenim listom je utrga! v nedeljo na .-»prehodu v okolici Trebnjega g. sodni oficijal Drago Schmid, ki nam je poslal ta dokaz, da si narava letos dovoljuje tudi druge nenormalnosti ne samo zimsko točo in večne poplave. — Dunav še vedno narašča. Iz Apatiua poročajo, da Dunav še vedno neprestano narašča. Naraščanje opazujejo tudi v Bogo-jevu in Novem Sadu. V nedeljo so posebne komisije ogledale nasipe in ostali teren. Strokovnjaki so mnenja, da bodo nasipi pri najmanjšem nadaljnem navalu popustili, kar bi povzročilo ponovne katastrofalne poplave po vsej Vojvodini. V nedeljo je narastel Dunav pri Apatinu za 15 cm. — Velika poneverba na postaji v Va-raždinu. Železniški uradnik na postaji v Varaždinu Mijo Hreetak je prejel pred par dnevi dekret, da je stalno vpokojen. Naslednjega dne je odšel sam na policijo in prijavil, da je poneveril iz železniške blagajne, ki jo je upravljal, 150.000 Din. Na licu mesta uvedena preiskava je potrdila njegovo izpoved. Pridržali so ga takoj v zaporu in uvedli podrobnejšo preiskavo. Iz Ljubljane —lj Zdravstveno stanje v Ljubljani. V času od 1. do 7. novembra t. 1. se je naredilo v Ljubljani 25 otrok in sicer 10 dečkov fn 15 deklic. V istem času je umrlo 14 oseb in I sicer 9 moških in 5 žensk, od tega 5 tujcev. : Na nalezljivih boleznih je prijavljenih 8 slu-I čajev in 6icer škrlatinka 1, ošpice 5, davi-j ca 1 in dušljivi kašelj 1. —lj Inšpekcija deželne bolniee v Ljub-I Ijani. V nedeljo dopoldne je inspiciral po-\ samezne oddelke deželne bolnice v Ljubljani pomočnik ministra za narodno zdravje v spremstvu sanitetnega šefa v Ljubljani. —lj Sokolsko društvo v Šiški se udeleži pogreba prerano umrlega svojega člana br. Nanda Okorna v kroju. Zbirališče v telovadnici, odhod ob 3. pop. k bolnici. — Zdravo I —lj Zborovanje učiteljstva meščanskih ] šol. Ljubljanski odsek društva učiteljstva meščanskih šol za Slovenijo je zboroval v ponedeljek, dne 8. t. m. na I. dekliški meščanski šoli v Ljubljani. Po običajnem pozdravu v lepem številu došlega članstva, se je predsednik ravnatelj Hočevar v toplih besedah spominjal nedavno umrlega celjskega ravnatelja Ser a j ni ka. Nato je predhodnik Hočevar obširno poročal o sklepih iu resolucijah, sprejetih na kongresu »Saveza Senzacija: imenitna modema salonska veseloigra! Scauclla deviška suznnn HUHU tlHLEflCIJH! Veselo. Zabavno. Moderno. Duhovito Originalno. Elegantno..... Razkošno i. i. < Najboljša veseloigra sezije 1926—27. UHLEnCLMi tfHLEflCUH' HHLEHCUHi URLEIKU* LILLIAN HARWEY. Vili Fritscb, Hans funkermann, Albert Paulig DANES! DANES1 OANE61 DANES! DANES i DANESI DANES: Najnovejši pariški, Derlw.sk in dunajski šiageiji DANES! Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. url DANES - Preskrbi te si pravočasno vstopnice! Telefon 124. ELITNI KINO MATICA, najuglednejši kino v Ljubljani! udruženih nastavnika gradjanskih š kolač, ki se je vršil meseca Julija v Sarajevu. Poročal je nadalje o ukrepih, ki jih je sklenil pod vzeti Savez na odborov! te jI v Bosanskem Brodu, Na dnevnem redu zborovanja je bil v prvi vrsti razgovor o izpremembab novo izdanega učnega načrta za meščanske šole. Po daljših debatah so se zborujoči ze dinili v predlogih glede števila ur in učne snovi za posamezne predmete. Končno je bilo »prejetih nekaj dobrih predlogov ln resolucij, katerih upoštevanje naj bi pospeševalo plodonosno delovanje učiteljstva na meščanskih šolah. — T. K. Skala poziva svoje članstvo, da se polnoStevilno udeleži pogreba svojega tovariša stud. phil. Lojze de Reggiia Pogreb se bo vršil danes 9. novembra ob 16. uri iz cerkve pri Sv. Križu. s— Seja odbora ljubljanske »Edinosti« bo danes ob 19. zvečer v društvenem lokalu Gaieva ulica 2A. Vsi in točno! —lj Udruženje koroških Slovencev. Udeležba pri današnjem pogrebu g. Lojza de Reggi-ja je za Korošce obvezna. — Predsednik. —lj Občni zbor podpornega društva >Ba-dogojc se bo vršil dne 23. novembra t. 1. ob 18. v Akademskem kolegiju z običajnim dnevnim redom. —lj Maša zadušnica za umrlega Železn. nadsprevodnika v pokoju in bivšega vodjo brzojavnega urada direkcije drž. žel. v Ljubljani, Štefana Skrbinška, se vrši v četrtek, dne 11. t. m. v frančiškanski cerkvi ob sedmi uri zjutraj. Iz Celja —c Ljudsko vseučilišče. V nedeljo 7. t. m. ob 11. uri dopoldne je predaval urednik g. Friderik Golob iz Maribora o >Pan-evropi<. Predavanje je bilo zanimivo. G. predavatelj je oprtal kulturna, gospodarska in socijalna stremljenja v evropski zgodovini, podal splošen pregled svetovne politike in razložil ozadje in cilje panevropske-ga gibanja. Predavanje je bilo srednje obiskano. Predavatelj je za svoja izvajanja žel živahno pritrjevanje. —c Sport, Nogometna tekma za prvenstvo v celjskem okrožju se je vršila v ne-nedeljo med Atletiki in SK Celje. Zmagali so Atletiki v razmerju 6:3. —c Obrtno nadaljevalna šola v Celja je pričela s poukom prvo nedeljo v oktobru. Do danes je vpisanih in obiskuje šolo skupno 407 vajencev in vajenk. —c Izredni občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo se bo vršil v Celju v četrtek 18. novembra ob 11. uri popoldne. Istega dne bo ob 10. uri dopoldne v Celjskem domu konferenca trgovskih gremijev in zadrug, na kateri se bo razpravljalo o predlogih za izpremembo zveznih pravil. —c Celjsko pevsko društvo je zopet pričelo s pevskimi vajami. Prve vaje se je udeležilo 50 pevcev in pevk, kar daje zagotovilo za lep razvoj zbora. Prihodnja pevska vaja bo v sredo ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. —c Občeslovensko obrtno društvo v Celju ima v petek dne 19. t. m. izredni občni zbor ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Na sporedu je sprememba pravil, izvolitev častnega člana in raznoterosti. —c Martinov večer priredi Občeslovensko obrtno društvo v soboto 13. t. m. zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Iz Maribora —m Zanimiva razsodba mariborskega stanovanjskega sodišča. Veleposestnik dr. Franz je v svojem poslopju na Glavnem trgu, kjer ima prostore tudi »Velika kavarna*, oddal neki stranki prazno, pet sobno stanovanje brez stanovanjskega urada. Stanovanjsko sodišče v Mariboru je sedaj to oddajo razveljavilo, ker se je postavilo na stališče, da razpolaga s stanovanji še vedno le sodišče in sicer v tem slučaju s štirimi sobami, dočim še le s peto sobo lahko razpolaga lastnik sam. To postopanje se utemeljuje z določbo novele k stanovanjskem zakonu, ki pravi, da ima hišni posestnik pravico, strankam, ki imajo večja stanovanja od štirih sob, eno sobo odvzeti. Proti odloku stanovanjskega sodišča je prizadeti lastnik vložil priziv na stanovanjsko sodišče II. stopnje v Zagrebu. Razsodba bo principijelnega značaja in bomo o njej še poročali. —m Dajte nam luč! Železniška kolonija, ki jo je zgradila svojčas uprava južne Železnice, tvori danes del mesta, vendar pa je tako mačehovsko zapuščena, kot da gre za kako hribovsko vas. Kima niti kanalizacije niti vodovoda in ne električne razsvetljave. Prizadeti občani že dolgo prosijo in moledujejo, toda doslej zaman j! Občina na svoje stroške ne more ugoditi tem zate-vam, ker je cela kolonija last železnice, železniška uprava pa doslej na tozadevne vloge sploh ni dala nikakega odgovora. Sedaj se je občina obrnila direktno na prometno ministrstvo. Primerna razsvetljava je v tem delu bolj potrebna, ker tvorijo sedaj neraz sveti jene ulice pravo zatočišče rasnih temnih elementov. —m Inšpekcija javns belaiee. V soboto popoldne je obiskal mariborsko javno bolnico pomočnik ministra za narodno zdravje v spremstvu sanitetnega šefa ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani. Ogledal si je vse napravo zavoda. Ob tej priliki so mu merodajni činitelji ponovno obrazi ožili potrebe mariborske bolnice, ki v sedanjih razmerah ne zadošča več zahtevam časa ia je primerno povečanje in razširjenje posameznih oddelkov nujno potrebno. —m Nov« industrijsko podjetje v Man boru. Te dni jo nakupila znana nemška tovarna peeivnega prsika dr. Oetker tovarniško poslopje tvrdke J. Reich. Podjetje namerava osnovati ▼ teh prostorih moderno urejeno tovarno, ki bo zalagala s svojimi izdelki poleg Jugoslavije tudi vse ostale balkanske države. Vzor vseh vrst mila je SCHICHTOVO-MILO znamke „JELEN." Že desetletju se trudijo vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je Schicht-ovo. Kadar hoče proizvajalec mila svoje milo kar najbolj pohvaliti, tedaj povdari: JTako je dobro, kakor Schichtovo", Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: Jako dobro, kakor*, temveč Vi uporabljate najboljše, namreč Schichtovo milo, ki jc edino pravo z znamko „JELEN". Gospodarstvo —g Brezposelnost v Jugoslaviji. Centralno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu je poslalo trgovinskemu ministru poročilo o gospodarskem položaju naže države. Kut prvi značilni pojav sedanjega gospodarskega stanja navaja veliko omejitev od nosno likvidacijo dela v industriji, obrti in trgo vini. Posledica tega je brezposelnost. Število brezposelnih se ne da točno ugotoviti, gotovo pa je, da znaša nad 100.000. Samo v Sloveniji je 15 tisoč brezposelnih industrijskih delavcev. Deloma si pomagajo brezposelni z izseljevanjem v Ameriko, še več jih gre v Francijo, kjer je že okrog 100.000 naših delavcev. Okrog 10.000 naših rudarjev je na Westfalskem, mnogo jih je tudi v Belgiji. Vlada ne kaže nobene resne volje, da bi priskočila brezposelnim na pomoč in zajezila val izseljevanja, ki ne more roditi dobrih posledic. —g Izvoz naše živine preko Pireja. Zadnje dni so skušali naši izvozniki poslati našo živino po železnici v Pirej in sicer, ker je transport po morju predrag in ker je ži vina med transportom v nevarnosti, da zboli. Po morju od Soluna do Pireja se plača cd ovna 14.50, od vola 60 drahem. K temu jo treba prišteti še stroške za prekladanje, ki znašajo pri drobnici 20, pri goveji živini pa 100 drahem. Vožnja traja 24 ur. Voznimi po železnici pa znaša za drobnico 12—18, za govejo živino 100—140 drahem. —g Moderna elektrarna v Kragujevcu. V Kragujevcu nameravajo zgraditi veliko električno centralo, ki bo imela več loko-mobil po 500 HP. Občina je pripravljena sprejeti v proračun vsako leto 500 tisoč Din tako, da bi bila amortizacija dolga v 10 letih končana. —g Vinarski zakon. Polejedelski minister je imenoval posebno komisijo, ki naj sestavi osnutek zakona o zaščiti vinogradnikov. V novem zakonu bodo določene stroge kazni za producente umetnega vina in za gostilničarje, ki mešajo vino z vodo. —g Zakon o agrarju v severnih krajih. Minister agrarne reforme je imenoval komisijo, ki naj izdela osnutek agrarnega zakona za Vojvodino, Hrvatsko in Slovenijo. Predsednik je Josip Predavec. —g Potovanje naših industrijalcev in tr govcev. Iz Beograda poročajo, da je sklenila skupina industrijalcev in trgovcev odpoto vati v decembru na Poljsko in Češkoslovaško, da se informira o industriji teh dveh držav in o delavskih plačah. —g Prodaja lesa. Dne 7. decembra, t. 1. se bo vršila pri Direkciji šuma v Sarajevu ofertalna licitacija glede prodaje 296.000 m3 raznega lesa. — Podrobnosti v Zbornici za trgovino, obrt in industriio v Ljubljani. —g Carigrad — svobodno pristanišče. Turška vlada namerava urediti v Carigradu svobodno pristanišče. Turška trgovska zbornica je dobila podatke o ureditvi svobodnega pristanišča v Hamburgu in Pirejti in hoče urediti carigraisko pristanišče po vzorcu teh dveh. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. novembra t. 1. ponudbe za dobavo treh omaric za vozne karte, za dobavo 10 ton bukovega oglja; do 12. novembra t. I. za dobavo 18 vrvi iz konoplje, za dobavo 600 kg manginkita, za dobavo 8800 kr modre galice, za obavo 10 toa bukovega oglja, za dobavo raznih pil: do 16. novembra t. 1. za dobavo 150 parov izoliranih spojnic ter za dobavo 500 komadov samotne opeke. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odeljenju te direkcije. — Direkcija državnega rudn&a v Velenju sprejema do 16. noveirrubra ponudbe za dobavo 1 vagona portland • cementa ter za dobavo 50 bal strešne lepenke. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 18. novembra t. L pri komandi Dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 320.000 kg ovsa. Dne 7. decembra t. L pri direkciji državnih železnic v LJubljani glede dobave ekscentričnih gonilnih ročic za lokomotive, za dobavo 5000 kg obUčnega jekla »Bork« za zakovne obroče. Podrobnosti v Zbornici za trgovino, obrt ln industrijo v Ljubljani. a« Cenovnik za zavarovanje valute ob izvozu, veljaven za dobo od 1. do 15. t. a>., je objavljen v «Uradnem listu» od 5. t. m. = • Velik izvoz srbskega sadja. Iz Beograda t*oročajo, da se letos sadje iz užiškeg<< okolica izvaža v veliki meri. Neki skupini izvoznikov je uspelo, da je sklenila kupčijo za izvoz 100 vagonov jabolk v inozemstvo. Žal, piimanjkuje vagonov, da bi se Izvoz v redu razvijal. Trgovska zbornica v Beogradu je zaradi tega pod vzela energične korake pri prometnem ministrstvu, katero naj bi posvečalo večjo pozornost dobavi zadostnega števila vagonov. Rjava dama zopet straši Na Angleškem vzbuja ogromno pozornost novica, da se v gradu kneza Townshenda v grofiji Norfolk zopet pojavlja prikazen «rjave dame». Že precej let se o njej ni slišalo. Zdaj, ko je govorica o njej zopet bujna, se obnavljajo tudi spomini na kapitana Marryata, popularnega in tudi pri nas znanega pisatelja fantastičnih romanov, ki je tekom svojega bivanja na gradu v posetih pri knezu Townshendu parkrat srečal «rja-vo lady». Marryat opisuje prikazen kot majhno skromno damo, oblečeno v rjavo toaleto z enostavnimi r m enimi oošivi. Sreča val jo je zvečer v koridoru. Tiho jc šla mimo in izginila za oglom. AH nekega večera je pri srečanju tako satansko nacmerila obraz, da je kapitan Marryat potegnil pištolo in brez premisleka ustrelil vanjo. Prikazen se je takoj raz, blinila v temini, krogle pa so pozneje našli v podbojih vrat. Odslej je Marryat vsako noč imel pištolo na nočni omaricL V sobi, kjer je spal, je namreč visela podoba zagonetne «rjave lady» in Marryat je bü vselej pripravljen na njene skrivnostne pose t o. Njegovo bivanje na gradu je bilo kmalu zagrenjeno, četudi ni poznal straha. Par dni po streljanju je tudi on sledi] rgledu ostalih gostov, ki so po njegovem pripovedovanju urno zapustili grad. Pred par dnevi je « rjavo damo» srečaj najmlajši sin kneza Townshenda. Stopal je s svojim solskrm tovarišem po stopnicah, nenadoma pa se zastrmel in pohitel k materi v salon z vzklikom: «Mati. srečal sem rjavo lady! Prav taki1 je, kakor na naši sliki U . . . Mati. kneginja Townshend, je napran celi storiji skeptična in izjavlja novina jem: «Mene bi prav veselilo, če bi s kdaj srečala z rjavo lady. Pogovor t njo bi bil gotovo interesanten. Nik< me ne vznemirja bojazen, da kdaj tud jaz ugledam prikazen. Čemu tudi? Da danes mora vsaka plemiška hiša z lastno zgodovino imeti svojeva hišnega in obiteljskega duha.» Stara lady je menda najpametnejša oseba v duhovskem gradu. •3EOVENSKI NAROD* dne 10. norembri 1926. Ste v. /51) To in ono Dan tragedij na Dunaja Koketnost in IjuboSamiiost. — TTtoitm btibiirixiirsL iNedeUa ie. porekla na Dunaju v znamenju krvavih dram. nesreč in samomorov. V zgodnjih jutranjih urah je na Unfrersititsstrasse gostilničar Josef Krasi iz ljubosumnosti ustrelil svojo ljubico, 281etno zobozdravnico asistentko Berto Grubmüller. Krasi je oženj en in oče treh otrok. Pred pol* drugim letom se je seznanil z Grub-■müllerjevo in se vanjo zaljubil. Nameraval se je ločiti od žene in poročiti Grubmüilerjevo. V zadnjem času pa je postal na njo silno ljubosumen. Orub-mtillerjeva je bila prav živahno in pošteno dekle in je rada malo za šalo koketirala. To je Krasla vedno spravilo iz ravnotežja. Tudi v noči od sobote na nedeljo, ko sta zaljubljenca » po-krokalac, je Qrubmüllerjeva koketirala % nekim bančnim direktorjem. Ko sta odhajala, n je Krasi zato očital nezvestobo. Dekle ga ni hotelo radi tega vzeti s seboj. Krasi pa je v napadu divje jeze potegnil samokres in oddal 12a Gruibmüllrjevo tri strele, ki so vsi zadeli. Prepeljali so jo sicer takoj v najbližnjo bolnico, kjer pa je kmalu podlegla poškodbam. Krasi je bil prijet m izročen sodišču. Drug sličen tragičen slučaj se je pripetil v okraju Margareten, v nedeljo ponoči je v feavarni Heiler 241etni pomožni delavec Josip Richter v prepiru z nožem zabodel svojo prejšnjo ljubico Štefanijo Nawarik. Zadel jo je v stegno in ji prerezal žilo odvodnico. Nawarikovo so prepeljali takoj v bolnico, kjer pa je radi prevelike izgube krvi umrla. Po storjenem zločinu je Richter pobegnil, a so ga prijeli v njegovem stanovanju. Zagovarja se, da se prav nič ne spominja, ker je bil pijan. Izročili so ga sodišču. :>Bubifrizura« je v nedeljo na Dunaju zahtevala novo žrtev. Iz okna III. nadstropja je skočila 451etna Avgusta Mantič, ločena žena višjega policijskega svetnika. S težkimi poškodbami je obležala na dvorišču, nakar so jo prepeljali v bolnico v Wieden. Kmalu po prevozu je nesrečnica podlegla poškodbam. Vzrok, ki je pognal ženo v smrt, je precej nenavaden. Mantičeva je bila že šest let ločena od svojega moža, višjega policijskega svetnika v BudinpettL Nedavno ji je pisal mož, da hoče svoj dopust prebiti na Dunaju ln da J° obtfče. Mantičeva. ki Je svojega moža Se vedno ljubila, je bila vsa vesela in je radostno pristala na zopet-no svidenje. Mož in žena sta se tako po letih res zopet sestala, vendar je Mantiča neprijetno dirnilo dejstvo, da je imela žeaa ostrižene lase. Dasi je mož izjavil, da Je pripravljen obnoviti zakonsko življenje in so tudi sorodniki vneto posredovali, 9i je Mantičeva vtepla v glavo, da je izgubila simpatije moža radi svoje bibifrizure. V zadnjem času so ji celo začeli izpadati lasje in v blaznem strahu si je domišljevala, da postane plešasta. V nedeljo zjutraj pa Je nesrečnica oči vi dno v duševni zmedenosti izvršila samomor. Ko je njena sivolasa mati izvedela za obupen čin hčere, se je hotela iz žalosti istotako pognati skozi okno na cesto. Le s težavo so Jo zadržali. Med krajema Wiener Neudorf in Siebenhirten se je v nedeljo zvcer dogodila huda avtomobilska nesreča. Luksusni avto se je zaletel na cesti v težak tovorni avto In se prevrnit Pri nesreči ie bilo pet oseb precej težko ranjenih in so morali vse prepeljati v bolnico. Radio v čeških vlakih V soboto je bil zaključen drugi del poizkusov z radiobrzojavom v vlaku na progi Brno - Pferov. Poizkuse so delali na podlagi izkušenj, ki jih ima z radiobrzojavom v vlakih avstrijska železniška uprava, ki je uvedla radio na treh progah. Družba, ki ji je bila poverjeno^ postaviti v brzovlaku antene, si je izgovorila, da morajo biti do-tični vagoni razsvetljeni s plinom, kajti motor, ki se rabi v modernih brzovla-kih za električno razsvetljavo, moti ozračje tako, da sprejemanje rad*o-vesti sploh ni mogoče. Dostop v vagone z antenami ima v Avstriji vsak potnik, ki plača režijski prispevek v znesku enega Šilinga. S tehnične strani so bili brnski poizkusi zelo zanimivi, osobito za preizkušnjo anten, vpliva zračnih valov itd. Kompletno instalacijo je prevzela domača tvrdka Radion. V vsakem kupeju je bilo slušalo. Izborno so se obnesle mokre anodove baterije Durabilit, ki so jih šele nedavno uvedli v radio-pro-metu. Dokler je vlak stal na bmskem kolodvoru, so se slišali radio - koncert1 dobro, dasi so motorji bližnjih tovarn motili ozračje. Po odhodu vlaka je bilo motenje ozračja tako veliko, da so antene odpovedale, Inženjerji so ugotovili, da so krivi motorji v vagonih. Ko je pri vozil vlak v bližino elektrarne, se je spremenilo motenje ozračja v močno bobnenje. Antena na strehi vagona ni več funkcijonirala, pač pa se je dobro obnesla antena v vagonu. Ko so električne motorje odstranili, so se slišali radio - koncerti zelo dobro. Re-producirall so Dunaj, Brno, Prago, Berlin in Vratislavo. Na povraaku so fukcijonirali aparati se bolje. Na vseh postajah so čakale množice radovednega občinstva, ki so si hotele ogledati prvi radio v vlaku. Žrtev ljubezni Nedavno smo poročali o ljubavnem razmerju angleškecra admirala Nelsona in lady Hamilton. V isto kategorijo spada tudi ljubezen angleškega pisatelja Thomasa Carlylea do Jane Welsh, zelo talentirane devojke. Zc kot 9 letna deklica je Jana prevajala Vrrgila. V zgodnji mladosti je pridno študirala francoščino, italijanščino, latinščino in matematiko in sicer rz ljubezni do znanosti. Učiti se ji prav za prav ni bilo treba, ker je bil njen oče zelo bogat. Ko je bila stara 13 let, ji je oče umrl in tedaj je čutila, da je izgubila edinega človeka, ki mu je lahko zaupala.m Kmalu j c pa spoznala Carlvea, in sicer na zelo originalen način. Seznanil jo je z njim neki njen oboževatelj, ki niti slutil ni, da mu jo prevzame. Njune socijalne razmere so bile različne. Jana Welsh je bila lepa in bogata, vajena živeti razkošno, dočim je bil Carlyle skromen pisatelj, ki je živel samo od svojega dela. Toda Jana je našla v njem svoj ideal. Spočetka ni hotela o ljubezni nič slišati. Pisala mu je opetovano, da ostane vse življenje njegova dobra prijateljica, da pa o ljubezni ne more biti govora. Toda prijateljstvo med žensko in moškim je vedno problematično in tako je tudi Jana na= posled podlegla svojemu spolu. Ker se je bala, d- bi utegnil Carlyle vzljubiti drugo, je pristala na poroko in srečna poročenca sta se preselila v provinco, kjer je Jana vzorno vodila gospodinjstvo. Kmalu je Carlyle zaslovel kot eden najboljših angleških pisateljev. Obsuli so ga z bogastvom in slavo. Toda Carlyle nikoli ni zvedel, kolike žrtve je doprinesla zanj Jana. Šele po njeni smrti je našel dnevnik in izvedel, da se je odrekla vsemu, samo da ustreže ne- miL Zapustila je odlično družbo in čare velemestnega Življenja ter šla cc srečk državne razredne loterije Orag. R. Kelakertt BEOGRAD prodaja na veliko n malo. Na]* bolje urejena poilovnica te vrste Daje lajugodnejše pogoie za prodalo srečk. Služben načr z napodi'om DoStfem vsakem: brezplačno. 421-1 Sobarico miadu. v jest u posten u» lö do It godina staru. vrlo snažrm « čistu neka govori slovenski niemački za malu obitelj, vrlo dobra kuča — Ponude na Schwarz drog. Zagreb. Preradoviceva ul. 1 Ivan Bricelj, Ljubljana Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica 'u.idisaa -asu >2 ti uosDostttSr. rjvoriite ravarm tnoaf" Se priporoča. — izvršitev točna, cent zmerne 87.i V ponedeljek, dne 8. novembra 1926 ob 13'A mi je v 75. letu svoje starosti umrl moj oče Miha Ažman vpokojeni strojevodja drž. žel. in hišni posestnik v Ljubljani, Masarykova cesta 32, od koder bo v sredo, dne 10. novembra 1926 ob pol 3. uri popoldne pokopan na pokopališču pri Sv. Križu. Blag mu spomin! V Ljubljani, dne 9, novembra 1926. Dr. Josip Ažman. lite se lokal a šivalni stroji ca obrt, dom Mfin QFTFI INF I Hihitali!] r*oulc š,va" in industrijo JUtflr rLILLIIll, L.UlilJuUd. nja in ume: nega vezenja brezplačen. NAJNIŽJE CENE TUDI NA OBROKE! stavbne parcele se odda jo takoi na le* pcm, suhem, peščenem terenu ob Linhartovi uli» c! in za Bežigradom. — Vpraša se: «Hera», stavbna reg. zadruga z o. z. v Ljubljani. 3179 Moška suknja (zimska) za srednjo po* stavo — takoj naprodaj. — Ponudbe pod »Tisoč dinarjev/3199» na upravo «Slov. Naroda». i!6 j v centru LiuMlune (tri večje ali 4 manjše sobe) za t. ebr. 1937. event se kupi hiša s prostimi pisarniškimi loka IL Ponudbe pod .Prtma" na upravo, kjer iež' naslov reflektanta. Natnovcisi •pokala! lati« i oetroltjaka plinska svetnika, j f AIDA* Liglvm 200-500 sveč muci. arasaa tato nit Neznatna porab« petroleja Sveil kakor alektrika »aiaa« se rabi za razsvetljavo prodaiainic, uradov, gostilnic šol. cerkev, dvorišč, vrtov -td. „ÄlDA-4 je prt-kladna za najmanjše m največje prostore. * Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče aa SHS ima elektrotehnična Hran ŠVARC i drug ' riGREB Jreratfovttcia ulicr iščemo zaupne zastopnike -Zahtevajte takoi prospekte' 3Bf9BBQBBS5 Majhna hišica na Gorenjskem ob želez« niči, velik vrt in nekaj zemljišča takoj naprodaj. — Ponudbe pod «Hisica 3200» na upravo «Sloven* akega Naroda*. Spalna oprava kompletna, iz mehkega lesa ter železna postelja — ugodno naprodaj. — Ponudbe pod »Spalnica 3201» na upravo «Stovern skega Narodai> Trg. pomočnik vojaščine prost, izurjen v mešani trgovini — želi premeni t i sedanje mesto. Gre tudi na deželo — Ponudbe pod «December 1936/3198» na upravo «SL Naroda*. Vrednostne papirje predvojne, vseh vrst. tu« in inozemske, drž. dež. mestna posojila, železni« ške obligacije, prioritete, rente, srečke itd. — kupuje najkulantneje s-«Y E R C», komercijalna družba. Ljubljana, Kon« grešni trg 9 (na vogalu Kino Matice). 3189 Kje se najbolje kupi, je brezdvoma znano »Pri nizki ceni" Ion. bii LJubljana, Sr. Petra ceita, nudi cenjenim odjemalcem veliko izbero potrebščin za krojače in šivilje, veliko izbero nogavic in raznih površnih zimskih volnenih jopic ter razno moško, damsko in otročje perilo, svilenih samoveznic itd. Po znižanih cenah. 11676 Xöor oglašuje, ta napreduje! Potrti v globok* žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem In znancem prcžalos no vest, da je naš iskreno, ljubljeni, nerabljeni s