«3. številka JžaroSatea lista: — Celo leto . . K12*— ■IPol Seta . . . , 6'— Četrt Seta . . , 3’— Mesečno. . . .* t"iO tej AvaJhrJI«:’—— Ceso leto . - » 15'— Prnsamesrse številke 16 vinarjev. - % Posamezna Številka stane 20 v. "ISHg Maribor.*dne 22. marca 1918. Letnik X. «3 incerati ali oznanil» se računajo po 18 od 6 redne petitvrste: večkratnih oznanilih ’ — popust —4 „Straža" izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo^ Uredništvo In upravnIStvo Maribor Jtorohka ulica. 5. — Telefon St. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. | ..... m -••nniiiuMiiiiiiOTfVHai'aasMaKaaKiBat.aK- mu i i,»ii bi, wiwi^ii ariti Z uredništvom se more govoi vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Kakšen je mir ia - vzhodu ? Mir, sklenjen 3. marca v Brestu Litovskem in potrjen od splošnega kongresa ruških sovjetov \ Moskvi dne 16. marca, je v Evropi vzbudili malo veselja., pa veliko odpora ter je povečal nasprotstvo in sovraštvo med Nemčijo in četverosporazumom. 0 njegovi kakovosti in njegovih posledicah dajejo najboljša pojasnila uradne izjave nemške vlade in vlad čet-verospiirazumovih držav. 0 priliki razprave o mirovni pogodbi z Rusijo v nenritì državni zbornici dne 18. marca je nemški kancler mri Hertling izjavil: „Pogodba ne vsebuje za Rush nobenih nečastnih pogojev, nobenih teže-čih odškdnin za vojne stroške, nobene prisilne a-neksije r.skih ozemelj. Ce cela vrsta obmejnih držav izstopi is ruske državne zveze, to odgovaria lastni volji teli dežel, priznani , od Rusije. Z ozu\,m na te dežtlu sto na stališču, da si nai ,-ri mogočnim varstvom moške države ustvarijo tisto državno ureditev, ki odgovrja njihovim razmeram in njihovi kulturi, kajpada zasiguranjem nemških interesov. V K u -ronsk je razvoj nabolj napredoval. Pred dnevi je pri šla v Berolin deputacija, odposlana odi ku ronskega dežlnega sveta, torej od korporacije, ki je priznana ot pristojna. Izjavila je izstop dežele iz dopedanpMržavnih zvez ter je izrekla željo po tesni gospodlarsi, vojaški in politični zvezi z Nemčijo. Y ■odgovoru, :i ga je meni kot mednarodnopravnemu zastopniku rž ave zaukazal cesar, sem priznal samostojnost Kninske ter s hvaležnostjo in z veseljem vzel na znSJe željo po zvezi z Nemčijo, zadnjo 'odločitev o pötißni ' ureditvi 'pa pridržal, dokler se borio famošnierazmere uravnale ter bodo uštavni pri-‘Stojni činite! vsestransko zavzeli stališče. Kar s( dostaje Lite vske, se je že lani sto-r sklep o tgrri zvezi z nemško države v, gospodars-:sken in vo-jškem oziru. V -bližnjih dneh pričakujem depilacijo tanošn jega deželnega sveta, ki bo nanovo ohjazila ta sdep: nato se bo ravnotako izrekla zveza lite vske lot neodvisnega državnega ustroja. Drugačen je položaj L i v o n s k e in Estonski Ti dve'deželi se nahajata vzhodno od mejne črte.določene v mirovni pogodbi, sta pa, kakor določa črn VI. -pogodbe z Rusijo, zasedeni od nemške po-licijse oblasti, dokler ne bo zajamčena varnost z lasi.mi deželnimi napravami in zopet upoštavljen eržari red. Potem bo' prišel tudi za ti deželi trenutek me politične orientacije. Upamo ih želimo, da bota idi ti dve deželi storpili v ozko prijateljsko z- listek: P^ter Preradoiric K stoletnici njegovega rojstva. 2. Pesnikov duh, (Konec.) 'lijivo je, da v tem prigodnem članku ne moremo (lati celotne analize prebogate zakladnice Preraoičeve muze. Zberimo le majhen šopek iz pesci kove;, vrta, ozirajoč se zlasti na- one ideje," ki I-majo s naš sedanji narodni položaj posebno vrednost. Si duševni preporod, ki je iz potujeenega kozmopia. napravil vnetega sina in pevca hrvaške üonioviyje pesnik nedosegljivo lepo orisal v -laso-viti pesi „Putnik.“ V temni noči je .potnik zašel \ tr dni, rpozna pota ne steze, goli kamen gazijo noge, vso mu zdi strašna pustinja, prenočišča ne najde, sir brije iz snežnega brda, a tujcu-sirorna-ko Še jeičji mrak. v mraku, še je'trja zemlja trda. Naokoli gla pada, zastrta je mesečina, ne vidi se zvezdamiga. O, ko bi ga mati videla v tem položaju! Zij je hi slušni, zakaj ni ostal v njenem mehkem ilu, „tuja zemlja ima svoje, ne poznale jade tvo’ Zapazi kolibo, trka in prosi za prenoči šče. Skovrata pomoli glavo starka in odbije nje govo proš, češ, z menoj spijo moji sini in hčerke, vsa hišais je polna, ni prostora. „,;Za tudjinoa ništa nem Tudja, majko, kad te moli, Tudje. diete tvoje ni.elOd; žalosti se mu potočijo solze po licu, vezo z Nemčijo, kar pa ne bo izključevalo mirovnih in prijateljskih razmer z Rusijo. Kar se dostaje Poljske, se more natančnejša ureditev nove države izvršiti samo ria podlagi skupnih pogajanj med Nemčijo, Avstrijo in "Poljsko. Zopet so politični krogi Poljske o uravnavi našega bodočega razmerja poslali vladi in članom država.; zbornice pobude. Preizkusili bomo, ali in v koliko se bodo dale zediniti $ cilji, ki jih zasledujeta obe vladi da bi namreč zavarovali naše interese in hkrati z novo državo živeli v dobrem sosedstvu.“ Nazori, Id jih je razvijal pred zbornico nenišk; državni kancler, so nazori nemškega glavnega stana, vsenemških aneksionistov in imperialistov, niso pa to nazori širših krogov nemškega ljudstva. To je v isti seji povdarjal poslanec David, Član vladnih, ne pa neodvisnih socialnih demokratov, ki je rekel, da soc demo-kratje stojijo pred sklenjenim mirom z Rusijo a prav mešanimi čustvi. Veselijo se, da je vsaj na vzhodu ponehal boj na celi črti. Obžalujejo pa, da se v Brestu-Litovskem ni sklenil mir po metodi medse-•ba nega sporazuma, marveč izraziti nasilni mir (mir meča). V Brestu so kapitulirali ne samo boljševiki, marveč tudi naši diplomati pred zastopniki misli vojaške moči. V najširših krogih nemškega ljudstva ia mir ni vzbudil navdušenja, marveč nevoljo. Upanj» v poštenost nemške politike je razmajano. Na Brest Litovsk kažejo na Angleškem in Francoskem in tako tlačijo tamošnje mirovno razpoloženje. NasprotnLu dolžijo boljševike, da so izdajice skupne ruske domo vine. Nobena sledeča ruska vlada ne bo notranje s-prejela tega miru. Mir nima v sebi jamstva trajnosti; vojna je končana, sovraštvo pa je ostalo. Getve rosporazum se že trudi in‘ dela, da bi zopet zvaril z drobljeni obroč na vzhodu. Vlade eetverssaopazuinovih držav so svojo sodbo o miru na vzli od ti*- brazde .izjavo, ie -bi- la sklenjena na posvetovanju v Londonu, Katerega so se udeležili vsi ministrski predsedniki in zunanji ministri četverosporazuma, irancoski general Focb in general. Bliss za Zedinjene države. Izjava je tale: Ministrski predsedniki in ministri za zunanje zadeve ententinih držav, ki so bili zbrani v Londonu, smatrajo za svojo dblžndst, da vzamejo na znanje politični zločin, katerega je Nemčija pod imenom „nemški mir“ zagrešila proti ruskemu narodu. Rusi ja je bila neoborožena. Ruska vlada je pozabila, da se je Nemčija bojevala štiri leta proti neodvisnost-narodov in zoper pravice človečanstva. ter je, prežeta lahkovernosti, kateri ni para, pričakovala, da bo potom pregovarjanja prišla ‘do demokratičnega miru. ledeni pot ga obliva, izvije se mu težki vzdih: kje so roke tvoje majke, da obrišejo solze sinu, kje krilo njeno, da si odpočije, kje je tvoja domovina? In oči povzdigne na ono stran, od koder vsako jutro prisijG solnce, proti dragi domovini, tje hitijo njegove vroč« želje : ' „Tebi opet duša rila, Tebi srce opet bi. e Domovino, majko sreće! K tem’ opet. sin •*» breče, Od radosti suze lije!“ Preradtovič je našel pot k svoji materi domovini, koliko stotisočev sinov pa se ji je skozi stoletja izgubilo v tujini pod krivičnim zistemom ! Čustva svojega preporoda je izlil tudi v lepi ’ pesmi „Pozdrav domovini“, ki jo je sestavil 1. 1843. Po dolgem težkem potovanju se njenemu licu zopet sin klanja in ji ponuja vroč poljub. Srečnega se čuti , na njenih tleh kakor jetnik, ko po dolgoletni ječi sto-I pi na zrak, ali brodar, ko po brodolomu zagieda bližnjo obal. Prehodil je sveta vse štiri strani, videl j kram, katerih slava do neba kipi, vsi so lepi, vsi *o I krasni, ali vsi Iskupaj niso, kar si ti, mati I Ti si meni vse, kar zovem svojim, vst j vse, kar z željo gojim, in bodeš mi skoz .uevov ! broj, kar mi jih je usoda prisodila. „Zdravo, zdravo, domovino nula. "Pozdravila t-> vjeran «itialc ivo; !* j Ljubiti domovino, rodno zemi o, svoj narod, svoj jezik, to je pesniku Preradoviču sveta dolžnost. „Delaj vsaki v svojem krogu, s križem, s perom, plu-f gom, veslom, pod svojo vsak zastavo, ali vsi pod na- icaterega z vojno ni mogla dobiti. Posledice so se pa kmalu pokazale. Ni še potok lo i remirje, katero je olla Nemčija sklenila z Rusijo, že je nemška armadna uprava vrgla v veliki množini svoje čete na zapadno Ironto, čeprav se je zavezala, da glede razdelitve svojih čet ne bo ničesar spremenila. Rastja 'je bila rako slaba, da si ni upala ugovarjati zoper ta flagrantni prelom besede, katero to Nem rij a dala. Kar j» sledilo pozneje, je bilo slično, jlo je bh „nemški mir“ že dejstvo, se je pokazalo, da ni bil nič drugega kot vpad Nemcev v rusko ozemlje, uničenje ali odvzetju vseh ruskih brambnih sredstev In organizacija rus-„to dežel v prid Nemčiji, postopanje, ki se ne razločuje od aneksij, čeprav so se tej besedi tako skrbno Izogibali. Med tem so ti Rusi, ki so onemogočili vojaško operacijo, prišli do spoznanja, 'da je njihova diplomar-cija brez vse moči. Ruski zastopniki so bili prisiljeni podati izjavo, da jim ne preostaja nič drugega, kakor podpisati jim predloženo mirovno pogodbo, no da bi vedeli, ali pomenja v resnici mir ali vojno in rjp da bi bili izvedeli, v kaki meri bo s tem ponižano narodno življenje Rusije, da bo le senca. Za nas, vlade ententinih držav, ni moglo biti dvomljivo, kako bodo o takem postopanju sodili svobodni narodi na svetu. Zakaj bi se naj izgubljalo mnogo časa o obljubah Nemčije, ki so ni v gobe ri --.vu 7,ff 0 i <* zavzetij ozemlja — ne takrat, ko je zasedla Slezijo, ne takrat, ko je razkosala Poljsko — izkazala s takim cinizmom kot uničevalka narodne nepdlv&snosti. 5 ot neizprosna sovražnica pravic človeštva. Poljski, koje junaški duh je preživel najkruteišo narodno tragedijo, se. grozi s četrto dcTLijo- g pj }jjeao trpljenje še povečali. f,o uničili lidi rjridnje sledove kake neodvisnosti, ki še opira na- prazne obljube o svobodi. Kar velja o Rusiji in Poljski, ne velja mnogo manj o Rumuftiji, katera je premazana od po odo*! neusmiljene pohlepnosti po gospodstvu. Pod plaščem besed preži brutalna resničnost, vojna in nezmanjšana pohlepnost brezpoštavne sile. Mirovne pogodbe, kakor je ta, ne bomo in ne moremo nikoli priznati. Naši lastni cilji so zelo različni. Bojujemo se in se bomo še nadalje Letovali, d'a enkrat za vselej napravimo konec tej politiki plenjenja in ropanja, 'da ne bo prišla ria mesto miroljubnega gospodstva organizirane pravičnosti. Ako si predočimo posameznosti te dolge vojne,- snoznavamo vedno bolj, da so boli za svobodo povsod 'v medsebojni zvezi, vsled česar jih ni treba posamezno naštevati. Ako naj zavladata pravičnost in svoboda, v kolikor je pač izid odvisen od bodočih bojev, se smejo narodi, za kojih usodo gre, zanesti na armade, katere so še celo v najtežavnejših' rodnim geslom!“ Lepa misel, ki bi naj z an ao i oj vzdrževala med 'Jugoslovani zastopaost, SiOgo, medsebojno obzirnost vkljub različnim jtanovoin m težnjam. Že L 1845 je pesnik' slutil v „Prometni pjesmi“,, da tse bliža Jugoslovanom spomlad, „Proljeće evo nama Be javlja, Nebo se čisti, zemlja prenavlja. Narod se čisti, krepko* ozdravlja.“ A kakor v naravi, se tudi v življenju ljudstev pomlad le polagoma razvija; po jasnih, toplih dne-8 vih rada nastopi reakcija. Tako se je zgodilo po letu 1848. L. 1861, ko je pokal led absolutizma, pozdravlja pesnik narodno spomlad v pesmi „Naše gore listu“, žal, da je Vkljub' konstituciónalni spomladi zopet zavel sever Krivic, ki se je naposled prelevil v strahotno burjo svetovne vojne. Ali sinemo vsaj zdaj s pesnikom pričakovati konečno tople spomladi narodne slobode in pravice? Tudi v težkih Sasih, ko bi bilo skoraj obupati, pesnik vspodbuja k dlelu ki zaupanju rekoč: .. Kad te nmn (semkaj) već zanesla Trnje sudbe moć, Raspni jadra, pruži (stegni) vesla Piovi dan i noć! U vjetra se uzđaj volja 1 valova bieg-, TI bnduć-iest edeđaj bolju, K nebu digni st egi 'zsstavo.l“- v,!-' („Moja laija“ 1. l'öO.) Ne hipni uspeh, ne kruta sila, višje, idealne dobrine vzdržujejo ljucstvo. Naši pesnik visoko ceto STRAŽA. »«merah, težavnejših kakor so sedanji, izkazale, da *■> vež kakor kos svoji veliki nalogi, M je poverjena »ji ho vi hrabrosti. Vsenemško zborovanje v Graden* Na praznik našega deželnega patrona sv. lesela so naši nemškonacionalni sodeželani vseh strani, •d pročodrimovske vsenemške do krščansko-socialne * Gradcu imeli svoj „ljudski dan.“ Krščanski social-ri so kajpada bili samo privesek, govoriti ni|so smeli n,ič, kvečjemu krščansko ponižno prikimati in kričat) fieil, prvo in edino besedb so imeli Nemci vsenemške-ga -Značilno za nemške razmere in malo iaslno za nbmški narod je, da.sta glavna matadorja na tem zborovanju bila sinova slovenskega rodu, sedaj zagrizena nemška radikalca Mravlak in Ambrožič. Nemški narod, s katerim imamo opraviti v zeleni štajerski deželi, ni narod Goetheja in S«hillerja, marzveČ narod Mravlaka in Ambrožiča. Na zborovanju so se vozali tisti otrobi, ki se vsak dan premlevajo po nemškonacaonalnih listih od „Tagesposte“ preko „Tagblatta“ do „Marburger Zeitung“ in „Deutsche Wacht.“ Niti eden govornik se ni mogel povspeti do resnične ali vsaj količkaj pametne besede, same laži in strupene ostudnosti zoper Slovence so bruhala vsenemška žrela. Boljšega dokaza za nujno potrebo jugoslovanske države ni treba, kakor je bilo vsenemško zborovanje v Gradcu na dan sv. Jožefa. Z ljudmi tako strupene sovražnosti zoper slovenski narod in njegove najprimitivnejše zahteve, z ljudmi, ki smatrajo naše Ijudjstvo za narod druge ' rste, ki je poklican samo za hlapčevanje, z ljudmi, ki ne nasprotujejo samo naši jugoslovanski državnosti, marveč tudi vsaki narodni avtonomiji, nočemo i-meti in tu® ne bomo več imeli nobene skupnosti. Naše geslo mora biti odslej še bolj nego prej: proč od Gradca, proč od naših političnih zatiralcev ! Slovenec bodi gospodar na svoji zemlji! Zanimivo in značilno pa je. da so ti veliki nemški patrioti v Gradcu rožljali z nemškim mečem in pretili z revolucijo in s .pravcatim vsenemškim puntoni. Mariborski dr. Mravlak je zaklioal: „Ce se bo monarhija in dinastija še dalje postavljala, v nevarnost, ni to stvar Nemcev.Če se pa. bi hotelo iti preko nemškega, ljudstva, potem bo veljalo: Fantje na plan poo vsakim pogojem!“ Graški župan Fizia pa je zborovalce pozival k obljubi, naj na mesto besede postavijo železno dejanje nemških mas. Avstrija bo ali nemška ali pa je ne bo! Ljuba domovina, je rekel Fizia — in s tem menim celokupno vsenemško domovino — ljuba vsenemška domovina, bodi mirna. Trdno in zvésto stoji bramba na vzhodu! Pa naj kdo reče, da gospodje nemški nacional-«i raznih strank niso veliki avstrijski patrioti in najbolj zvesti, državoohranjujoci element v Avstriji! * v HLoroške e* kr. oblasti in deklaracija« Poslanci dr. Korošec in tovariši so na ministrskega predsednika vložili naslednjo interpelacijo: Kljub temu, da je ministrski predsednik koroškim c. kr. oblastem, ki so pričele zasledovalno vojno proti izjavam za jugoslovansko deklaracijo z 'dne 3d maja 1917, ukazal, naj ljudi nikar ne nadlegujejo m cpuste vsako oblastveno vmešavanje, posebno sodnij-ske in politične pozivnice, c. kr. gospodje na Koroškem svojega dela Še niso ustavili. Nemškonacionalni strankarji v c. kr. pisarnah se ne ozirajo na ta u-k«K. V Št. Rupertu pri Velikovcu je 220 Slovencev podpisalo izjavo za majniško deklaracijo z dne 3D. maja 1917, kakor tudi zahvalo cesarju Karlu I. m Sv. Očetu za njuno mirovno delo. Ko je bila dotična pola že dne 4. marca odposlana n% Dunaj, je koj na to orožnik preiskoval od hiše do hiše, kjer so deklaracijo podpisali. Zanimal se je za imena, kdo je nabiral in icaj vse se je podpisalo. Na protest je okrajni glavar Benz izjavil, da je sicer od deželne vlade res dobil ukaz, da ljudi radi deklaracije ne sme nadlegovati, vendar pa to ne izključuje, da se orožniki ne bodo smeli zanimati za pojave pri podpisovanju, in poizvedovali, če ni pri tem kaj nepostavnega. Dozdevna ovadba., da je neka nabiralka pri agitaciji rekla, da gre za mir — seveda izmišljeno obrekovanje — je zadostovala za pez-vedbte. Vidimo: Okrajni glavar in njegovi orožniki se malo brigajo za ukaze svojih predstojnikov. Kajti to „zanimanje za pojave pri podpisovanju“ ni prav me drugega kot nadlegovanje, ki ima očividen namen, ustrašiti ljudi pred podpisovanjem. Orožnik brez konkretnega suma za kak po kazenskem zakonu kažnjiv delikt ne sme okoli vohati in „poizvedovali.“ Kdo podpisuje, kdo nabira, kaj je na poli, ga toliko Časa nič ne briga, dokler nima zadostno resnega suma, da se godi kaj protizakonitega. Se predno je kai konkretnega, že nadleguje in sicer na ukaz c. kr. o-fcrajnega glavarja v Velikovcu, kljub izrecnemu u-kazu od zgoraj. Tako se godi tudi po drugih občinah. Vsakdan priha.iajo pritožbe o renitentnih c. kr. uradnikih in orožnikih. Vprašamo ministrskega predsednika: Ali je voljan uvideti, da nemškonapionalno u- oblastvene moči? Ali upa, da se bo tam s tem materialom, ki zakon in ukaze iz ministrstva z največ o mirnostjo dan za dnem prelamlja in krši, mogel kdaj doseči red in objektivnost? Ali ne spozna, da se mora proti takim ljudem kaj doseči le z vso strogostjo? Ali mu je Še mogoče, oziroma ali ima napram gospodom okrajnim glavarjem in orožnikom na Koroškem ge toliko avtoritete, da bo uveljavil izpolnitev svoj ir odredb ? Dunaj, 15. marca 1918, Podpisi. Jugoslovanska deklaracija. Jugo slovanske m u klubu so dospele sledeče izjave za deklaracijo:i Odbor Hranilnice in posojilnice na Polaseii, občinski odbor na Jezerskem na Koroškem, Slovenci in Slovenke v Slov;. Bistrici (208 podpisov),, kaajai šolski svet v Rušan pri Mariboru, žene, 'dekleta, možje ib fantje iz Možice na Koroškem, možje, žene, dekleta in mladeniči iz kraja Zablate-Zagorje, občina Mod* gorje na Koroškem (80 podpisov), žene in mladenke župnije Šele na Koroškem, občinski odbor v Globasnici na Koroškem, občinski odbor v Žvntoekn na Koroškem, slovenski možje, žene in dekleta občin« Slovenski Pliberk na Koroškem. Občina Zreč e, okraj Konjice, se je v občinski odhorovi seji dne 19. t. m. soglasno izrekla za deklaracijo Jugoslovanskega kluba in sicer s sledečim besedilom : Občinski odbor se s soglasnim; sklepom pridruži deklaraciji z dne 30. maja 1917 -jugoslovanskega kluba. Obenem se izreka zahvala Jugoslovanskemu klubu, pred vsem našima zastopnikoma (tudi te občine) gg. dr. Korošcu in Pišeku. Občinski odbor se obenem pridružuje želji Sv. Očeta Benedikta XV. in presvetlega cesarja Njih Veličanstva Kar la I., ki sta glede miru na podlagi pravičnost' ene misli. Občina B i š e e k i, v r h (županstvo in 102 občana) izjavlja odločno, da se strinja z deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. majnika, izreka klub* svoje zaupanje ter obsoja ogorčeno uskoke, ki so zapustili klub v odločilnem trenutku. Občina B i š (123 občanov) odobrava izjavo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Naj kmalu napoči srečni dan, ki bo prinesel nam Slovencem svobodno jugoslovansko državo pod modro vlado pre ljubljenega miroljubnega cesarja Karla T.; hočemo biti samostojni gospodarji na svoji zemlji! Podpisovanje deklaracije v Poljčanah je končano. Podpisalo je 656 faranov. Ok teh podpisov spada 132 na takozvani „nemški otok“, občino Pekel. Podpisi so se pobirali brez vsake agitacij« in brez vsakega uplivanja na ljudi. Ljudi se je begalo od radništvo zasleduje le svoje pofchiène cilje z—sdtteahs xrasirrtrti]y~J?dT n i ra i -.war» imi—.staJorči jenskimi neumnostmi. Tudi anonimnih pisem ni manjkalo, lipama, da bo naš gospod poslanec v kratkem priredä shod in ljudem temeljito razložil deklaracijsko politiko in sploh naš sedanji politični položaj. Za jugoslovansko deklaracijo z 'dne 30. majnika 1917 so se izjavile : Občina Spodnji P o r è i č in V e r J a n e v Slovenskih goricah, občin ar ji trške občine Sv. Trojica v Slov. gor. (77 podpisov), Mladeniška Zveza pri Sv. Trojici v Slov. gor.. te dbbrine, kakor to lepo izraža v pesmi „,'Molitva“ iz §. 1861. K Očetu dobremu, vsemogočnemu Bogu, v katerega sveti roki so cesarstva in narodi, k njem j se povzdiguje pesnikov duh in moli za svoj mili na rod. Le kar plodna božja roka seje, to raste, brsti in cvete. -Naš narod še doslej ni cvetel, krv preliva vedno za druge, a plača mu je zmiraj tužna. Pravica mu je mnogo dolžna, Ti, Pravični, povraćaj dolgove. Cas beži; lice bodočega časa, še usoda zakriva v temine, kadar pa dvigne zagrinjalo, ritaj Ti, da posije solnce nanj. Ce nesreča nanj se zvali in mu u-gasne celo upanja luč, zvezdi dve jasni mu vsaj o brani: zvestobo sebi, zaupanje v Tebe! Opetovano daje duška ogorčenosti nad n eh v a- | težnostjo zapadnega sveta napram slovanstvu, zlasti hrvatstvu. V pesmi „Na Grobniku“ (1. 1851) nas spominja velike bitke, kjer so junaški Hrvati pobili Mongole ter rešili ogrsko kraljestvo in ostalo Evropo. A kaj nam je zapad dal za to uslugo? Večno mržnjo, slab izgled in učenost zlo. Na grobišnem polju duh naš spi, dun junaški, slavoploden, Cugajmo ga, naprej je lahko reči, da nam ga bo še treba. Kakor v preroški viziji sluti pesnik veliki svetovni boj, o pravi: „Pobit će se do dva «vieta Po prilici svoj (vsej), Na predatražab mi smo čet«, Prvi naš je boj!“ Pesnik veruje v bodočnost slovanstva, Četudi ne odgovarja našemu trudlu tužna sedanjost, ki mal'’ daje, kjer je veliko dolžna, in mnogo tirja, kjer je malo dala. Bodočnost bo boljša mati našemu narodu, seveda Še bodlo strohnela mnoga srca in vsahnilo še ho mnogo sorodne krvi, dokler se slovanska zemlja ; : o pretvori v plodne njive. Krasna bodočnost je pripravljena slovanstvu, a pospešiti treba delo, ne samo na gosli gosti: „Nije znoj vam muka niti breme, Kad n radnji (đ«ln) ljubav vodi rake.“ Sjnbar, to «»robno seme velikih «trnov. (Pesem „Vili* san.“) V pesmi „Duh slavjanski“ nas pesnik vodi v samotni gaj v ranem jutru, ko se rosa blišči po travi kakor razsejani biseri. Tu zapazimo sivolasega starca sedeti na trhlem panju, iz katereea poganjajo mladike, na mladikah pa že visijo popki prihodnjega cvetja. Starec prime pesnika za roko in vpraša : kaj te muči, da tako rano hodiš tukaj? 4HS» .... „Briga za rod mene muči I spavat mi dago ne da, Šca ce biti od njeg tužua, Okružena svud od bieda.“ A starec ga potolaži: „Ne brini se, sinko, ni$ta, Ja š’i za njeg Boga molim!“ Pesnikov genij poveličuje Cehe in Slovake kot čebele slovanske radi njih žilave delavnosti, Poljake hvali in rahlo graja: „Poljaki, Poljaki! na glasu junaki, zakaj iščete stranske steze, zakaj nam rok ne podaste? Iz .občnega potopa, brez občnega Sklopa ne bomo ne mogli ne znali izplavati.“ Kako prav je imel pesnik že 1. 1850! Vstajenja rusinskega naroda jse pesnik raduje že 1. 1850, ker je ozelenela nova veja na slovanskem steblu. HrvaŠko-srbski spor je ožigosal s tem, da o-stane v spomin čelemu svetu, da sta dva brata bila norca, ker sta se med seboj klala. V pesmi „Samobor* pa pozdravlja Slovence kot brate; Samobor stoji ob meji Savskih bratov in kaže pot v tri slavske zemlje: Hrvatsko, Kranjsko, Štajersko in vsak pot, ^rajši ali daljši, vodi k milim bratom. Po pravici lahko imenujemo Preradoviča pesniškega preroka jugoslovanskega edinstva. Sicer rahločutnemu pesniku privre iz srca plamen trpke o-gorčenosti, ko vidi, kako 1 se narodu povrača zvestob^ in žrtev. V pesmi „Zemlja suncu* (iz 1. 1850) pravi zemlja solncu: „Potamni, potamni, Sviata sjajno oko, I srati so • neba ¥ Uzdao dnUko!“ ker je zemlja dozorela na jadu in srdu, seme zaupa-j nja je rodilo grdo nehvaležnost in brezstidno vero-! lomstvo. Je-li dandanes kaj drugače? V zahvalo za ne-I štete žrtve se glasi: Germanom dan, Slovanom noči Smemo li s pesnikom upati, 'da se vsede kmalm mir na, prestol sveta in zavlada od z a h o dl a do izhoda? Naši mrtvi mirno počivajo, ne budi jih več bojni šum, grobove je trava prerastla, iz krvce pa zopet poganja cvetje, rane so se zacelile, sedimo torej \ hladu pod stoletno slovansko lipo in si pojmo iz-srca. Smemo li ud ati ? Pesnik upa in nam vzbuja nade, neki blagodejni, zmerni ali globoko utemeljeni optimizem preveva vsa njegova dela, on veruje v neko. dobo relativne popolnosti in sreče svojega naroda in sploh Človeštva. Križ mu je simbol absolutne dobro te, temelj tudi pozemeljske sreče. D poklicu pesnikovem ima Preradovič visoke, plemenite misli: Bog je človeškemu duhu dal iskro svojo, da po njej pesniki skozi veke pojo. V pesmi „Slavjanski Dioskuri“ (Ci ril in Metod) nas pesnik zagotavlja, da boljša, srečnejša doba. nastopi takrat, ko se človeški duh po božji milosti toliko požlahtni, da bo jasno spoznal, da je krasno le, kar je dobro. Naš pesnik ne išče hrane svoji Muzi — v blatu, v njem ni nič podlega, nizkotnega, marveč opeva le to, kar tolaži iu žlahtni* Človeško srce, celi rane, povzdiguje domovino. Po pravici je Preradovič ljubljenec, hrvaškega naroda,, mnoge njegove pesmi so postale, rekel bi narodne. Bil je zelo plodovit pesnik, dasi mu je bilo dosojeno primeroma le kratko življenje — 54 let — in se je šele pozno izvil povojem tuje vzgoje ter postai pevec svojega naroda. Njeerova dela zasegajo v lirsko, epsko in dramatično pesništvo, a pretežno je p» Preradovič lirik; globoka Čustva, visòke misTi, vtem je- njegova moč, a v njegovi liriki prevladuje refleksija nad Čustvom. Plemeniti idealizem dušnega pesnika naj sveti »ašemu troenerou narodu sedaj i« naprej, oa bodi feg) a*#! 7- K- ft» iiii<% razumeti našega zadržanja glede vprašanja, ki nas vendar nar-ravnost ni nič brigalo. Carjeve brzojavke, (Srčne prošnje in določne izjave Sasonova, pozneje naravnost ponižne brzojavke, carja, opetovan predlogi Greyjevi, svarila San Giuliana, moji nujni’ nasveti, vse je bilo zaman. V Berolinu so pri tem v-ztrajali, da mora biti Srbija uničena. Tembolj ko sera žugal, tem manj so hoteli kreniti na. drugo pot, že zaradi tega ne, da bi jaz ne imel vspeha, da sem z Greyem rešil mir. Nato se je Grey meseca julija odločil za; znano svarilo. Rekel sem, da* sem vselej poročal, da bi morali računati na angleško protivništvo, ako bi prišlo db vojne is Francijo. Opetovano mi je rekel minister, če izbruhne vojna, bi prišlo do največje katastrofe, kolikor jih je svet doživel. Dogodki so nato sledili zelo riaglo drug drugemu. Ko se je končno odločil grol Berchtold, ki je na povelje iz Berolina igral vlogo močnega, moža, da odjenja, smo mi na rusko mobilizacijo odgovorili z ultimatumom in z vojno napovedjo, ko se je Rusija ves teden brezuspešno pogajala in čakala. Ultimat Rusiji. Kakor je razvidno iz vseh uradnih objav in kar (udi ni ovrženo po naši beli knjigi, katera je vsled pomanjkljivosti in nepopolnosti težka samoobtožba, smo dali grofu Berchtoldu pogum, naj napade Srbijo, Čeprav ni bilo za to nobenega nemškega interesa, čeprav nam je morala biti znana nevarnost svetovne vojne. Ali nam je pač bilo znano besedilo ultimata, je popolnoma vseeno. V dnevih med 23. in 30. julijem 1914, ko je Sasonov odločno povdarjal, da bi ne mogel trpeti napada na Srbijo, smo odklonili vse angleške posredovalne predloge, čeprav je Srbija vsled ruskega in angleškega pritiska skorodane sprejela vse točke ultimata in Čeprav bi se bilp dalo prav lahko doseči sporazumljenje glede obeh spornih točk in je bil grof Berchtold še celo pripravljen, da bi se bil zadovoljil s srbskim odgovorom. Dne 30. julija, ko je hotel grof Berchtold odjenjati in ne da; bi bila Avstrija napadena, smo poslali Rusiji ultimat samo rad) iega, ker je Rusija mobilizirala, dne 31, julija stao pa napovedali Rusom vojno, čeprav je dal ruski car častno besedo, da ne pusti marširati niti enega moža tako dolgo, dokler se še vršijo pogajanja. Tudi na možnost poravnati spor mirnim potom, se namenoma , nismo ozirali. Sklepčno pravi knez Liehnowsky, da se ni čuditi, Če vzpričo teh neizpodbitnih dejstev razen Nemčije pripisuje ves kulturni svet nam edinim krivdo na izbruhu svetovne vojne. Priprav na zahodu» Pristaši brezobzirnega nadaljevanja vojne v Nemčiji in Avstriji ne more.io dočakati, da bi se že na zahodni fronti zopet pri'olo krvavo klanje ljudi. Že več mesecev se napoveuaje velika nemška ofenziva proti Francozom in Anderem. Nemško armadno vodstvo je spravilo že večino a. made, ki je stala ua vzhodni fronti, na zahod. Armada (11.) generala pl, GaTwitza je premeščena docela \ Šampanjo in v prostor pri Verdunu. Tudi deli avstrijske armade so že baje premeščeni na Francosko. Posebno) velik del naše težke artilerije Čaka, da zdrobi sovražne postojanke. Tudi slovenski fantje so, kakor nam piše topničar Jožef Drolc iz Polzele, uvrščeni n a nemšto-ifr ancoski fronti. Na sovražni strani so se tudi izvršile velike priprave za odpor proti nameravanemu nemškemu navalu. Belgijci so z nekaterimi francoskimi kori prevzeli flaindrijsko obal, Angleži so pod vrhovnim poveljstvom generala Douglas Haigh v prostoru od ;Y-perna do 'Oise. Med krajema Neuvchateau in Armen-tieres stojijo tri portugalske divizije. Od Oise do švicarske meje stojijo glavne francoske bojne sile pod poveljstvom generala Petaina, Kakih 6 do 8 francoskih divizij s številno konjenico pod poveljstvom ge- ; nerala Foeha stoji ob srednjem toku reke Marne v rezervi. Njegova armada ima nalogo, da dožene smer velikega nemškega sunka in ga po možnosti zavrne. V slučaju, da se Nemcem izjalovi načrt, predreti francosko fronto, ima Focliova armada nalogo, prodreti nemško črto in vdreti Nemcem v ozadje. Ameri- j kancev je na zahodu kakih 120.000 mož. Posamezne j ameriške divizije so pomešane med ostalo armado, ] Vrhovno vodstvo celotne armade bo določil ententin vojni svet v Versaillesu. Politične vestii Nemški jug. Germanizacija avstrijskega juga je še vedno cilj nemškonacionalne politike in vroča Želja nemških zagrizencev. Svetovna vojna, ki nastopa kot orjaška čistilnica evropske Javnosti ter hoče medsebojno življenje med državami in narodi očistiti nekdanjih načel nasilnosti in krivičnosti, je dosedaj šla brez upliva mimo zagrizenih vsenemških butta. Germanizirati hočejo tudi še naprej. Kot sredstvo bi jim naj služilo pomnoženo naseljevanje Nemcev v naših krajih. Na vsenemškem shodu v Gradcu ;so jvj p'o sebni resoluciji prosili Berolin kot botra, naj jim pomaga pri nemškem naseljevanju. Ponemčevanje bi naj fu di podpirala^ kakor zahteva „Tagespost“ dne 21. marca, naša država z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Pot do Trsta se naj zasigura na dve strani: mpreči se na.j slavizacija južne železnice, ki jo zadevajo Jueoslovani, in zavaruje se naj obmejna že-■ioa od Celovca preko Jesenic, Gorice in Tržiča Trst. Ob tej prometni črti ležijo, kakor z veseljem ugotavlja „Tagespost“, še danes dragocene nemške naselbine, ki se lahko razširijo in zvežejo med seboj, Rfeak dan nam torej prinaša nove dokaze, da so Nem- oi docela oboleli na ponemčevalni maniji. Ozdravljenje od te vsenemške bolezni pa je to in sicer edir.o to: samostojnost in lastna državnost avstrijskih S Ib vanov, zlasti Jugoslovanov. Ambrožič je na graškem vsenemškem shodu izjavil, da na celem Sp. Štajerskem ni nobenega katoliškega dunovnika, ki bi ne bil poln neskončnega sovraštva zoper Nemce. Kako se imenuje tak človek, ki vedoma govori tako gorostasne laži? Ali lutrovska vera dovoljuje, da se bližnjiku dela krivica ter se o njem širi laž? Ali je to morda bistveni znak nemške kulture, s Katero bi nemški krivičniki in zagrizenei radi osrečili mašo jugoslovansko domovino? Večoa zveza z Nemčijo. »Tagespost« priporoča kot najizdatnejše sredstvo zoper Slovane in njihove narodne težnje v Avstriji večno, nerazdruž Sjive zvezo z Nemčijo, Zveza z Nemčijo, tako piše ta graški list, izključuje popolno izpolnitev slovanskih želj, ker imajo avstrijski Nemci na tej zvezi najmočnejšo oporo. Zato se mora ta c veza za, vselej ugotoviti kot glavni temelj državne politike. To se more zgoditi da se ta zveza ; sprejme v pragmatično sankcijo, v državni osnovni I zakon, ki je nedotakljiv ter ostane v veljavi za 1 vse večne čase, Noben čas ni za to zahtevo tako j ugoden ko sedanji. Ho bo zveza z Nemčijo pe I stala vsebina pragmatične sankcije, je nevarnost, j da bi na tem ozemlju kdaj nastala slovanska dr-! tava, za vedno odstranjena. Nemški Mihi bi torej ad Avstrijo za vse večne čase zvezal in zasužnjil Nemčiji. Njegova najsrčnejša želja pa bo ostala na vse večne čase neizpolnjena zavoljo lega, ker v Avstriji vladajo ne Hohenzolierci, marveč Hab?buržani, in ker imajo v državi večino sse Nemci, temveč Slovani. Pogajanja zavoljo jugoslovanske države. Na graškem vsenemškem shodu na praznik sv. Jožefa je nek Zeidler med splošnim odobravanjem zborovalcev od nemških poslancev zahteval, da se v vprašanju jugoslovanske države niti ne smejo ogajati. Zakaj, če se udeležijo pogajanj, so Nemci ! že izdani ter so izgubili pravo prvorojenstva. No, j gospodje »prvorojenci«, Ezav je bil v resnici prvo j rojenec, pa je svoje prvorojenstvo prodal. Nemški I Mihi pa ni bil nikdar prvorojenec, in če bi tudi Lil, bi bil to svoje prvorojenstvo zavoljo svoje nesposobnosti že davno izgubil. Kar se pa dostaje pogajanj o jugoslovanski državi, se Nemcem ni r ič treba braniti zoper nje. O jugoslovanski državi se Slovenci kar nič ne pogajamo, temveč jo zahtevamo na temelju prava o narodni samoodločbi. T©€eiisfee »©vice Cesar na italijanski fronti. Cesar Karel se je mudil v nedeljo, dne 17. t. m. v spremstvu načelnika generalnega štaba Arza na italijanskem bojišča. Obiskal je številna vojaška poveljstva v Benečiji in na južnem Tirolskem. Na fronti se je sestal s svoji bratom, nadvojvodom Maksom. Dne 20. marca se je vladar zopet vrnil v Baden pri Danam. J ! Mlad doktor. Na e. kr. češkem Karl-Ferdinandovem vseučilišča v Pragi je bil dne 16. sušca imenovan za doktorja prava g. Avguštin Reisman, odvetniški koncipijent v Slov. Bistrici. Mlad doktor je rodom od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Čestitamo! SOletna zvestoba. Simon Golob, doma iz Cogetincev pri Sv. Antonu v Slov. gor., je služil od 24. maja 1887 'do 28. maja 1894 pri dunajski poulični že- j Ieznici. Od 27. aprila 1895 do 28, februarja 1918 pa \ je bil uslužben pri graškem tramvaju. Dne 1. mar- j ca pa je stopil v zaslužen pokoj in se je nastanil na svojem posestvu v Slov. gor. V letih 1878 do 1881 se je udeležil zasedenja Bosne in Hercegovine in je bil tudi odlikovan. Pozneje je služboval ko,t rudar v Kö-flachu in kot stražnik v prisilni delavnici v Mesen-dorfu ter kot železničar na Dunaju. Vrlemu možu še na mnoga leta! Iz obmejnih krajev nad Mariborom. Večina zavednih Slovencev iz Kaple, Sv. Duha, Lučan, Sv. Križa, Sv. Jurija, Kamee je že oddala svoje podpise • za Jugoslavijo. Naravnost izzivajoče pa nastopajo proti zavednim, Slovencem orožniki, k! hi morali biti v prvi vrsti avstrijskega in nadstrankarskega miš- | ljenja, Ker se zdi, da sploh ne razumejo smisla te i- j deje, se vojskujejo na otročji način proti strašnemu | zmaju, ki ga gleda njihova domišljija v dekiaracijs kem gibanju. Mislijo, da bo vse padlo pred njimi na kolena, ako se tega ali onega, nabiralca podpisov z denuncijacijo vtakne v vojaško suknjo, ali pa Če se Slovencu vzame zadnja krava iz hleva. Živimo pač mora molčati — in tisti, ki tako delajo, mislijo, -da so? j ubili resnico. Tekom vojne je naše ljudstvo spregledi dalo ter zna dobro razločevati med terorizmom-nasii-« stvom in pravico. Naj si orožnik vzame drugokrat j kruha, vina in klobas seboj, ako se Čuti poklicanega, - da ubija jugoslovanskega zmaja v zavedni slovenski niši. Malo čudno je namreč, najprej se navžiti vsega dobrega v gostoljubni in zavedni slovenski rodbini, potem pa, zabavljati proti Jugoslaviji. Za sedaj še ir j usmiljenja zamolčimo imena, zavedni Slovenci se bo-s do pa že sami znali pravilno ravnati v podbbnih slu-[ čajih. Materinščina mora biti učni jezik. To načelo f je z veliko doslednostjo izvedla, nemška uprava v Bel-I giji. Kakor znano, prebivate v Belgiji dve narodno-I sti: francoska in vlamska. Dosedaj je mnogo vlam-I sldh otrok pohajalo šole s francoskim učnim jezikom. Okupacijske oblasti so sedaj odredile, da se morajo za vlamske otroke ustanoviti vlataske šole in je pre-; skrbela tudi za pouk vlamskih otrok v onih okrajih,. ; kjer so Vlami v manjšini. Na fralncoskih šolah, v I katerih se nahaja, vsaj 20 vlamskilT otrok, se morajo takoj uvesti posebne vlamske paralelke. V ljudskih šolah se sme v bodoče poučevati le v enem in sicer v materinskem jeziku otrok, „Kölnische Zeitung“ pa pristavlja, da so nemške oblasti s temi ukrepi zadostile elementarnim zahtevam pedagogike, katere priznano načelo je, da se sme otroka poučevati v ljudski šoli le v enem in sicer materinskem jeziku. Nemške oblasti so storile z reorganizacijo belgijskega Šolstva veliko delo za bodočnost vlamskega naroda, „ki je vsled potujčevanja svojih otrok! v francoskih šolah zapadal neizobrazbi in gospodarski ter socialni be|di.“ „Kölnische Zeitung“ povđarja, da se vlam-ski otroci v šolah niso naučili niti svoiega; in niti francoskega jezika, in da so kulturno zaostajali, ker se jim je vsiljeval v ljudski šoli drugi jezik. V interesu humanitete in kulture da so nemške oblasti te učne metode za, vedno odpravile. Nemec vpregel — Slovenke v brano. „'Slovencu“ poročajo: Tirolski slamnikar Peter Ladstatter v Domžalah pri Ljubljani je ukazal 'dne 13. t. m. u-preči štiri slovenska dekleta, ki delajo v njegovi tovarni, v brano,» 'da bi jo vlekle po njivi. Njegova gospodična hčerka jih je pa hotela voditi. Omenjeni tega ni storil zaradi pomanjkanja vprežne živine, ker jo ima sam, dobi pa tudi lahko vojaško. Nestrpnost nemških uradnikov. Prijatelj nam piše: Na mariborskem kolodvoru si hočem kupiti vozni listek do Slov. Bistrice. Ker nisem imel drobiža, sem hotel plačati z bankovcem. Govoril sem slovensko. Dasiravno je uradnik pred menoj in za menoj dajal potnikom, ki so, govorili nemško, vozne listke, ga meni ni hotel dati in me je neuljudno odlslovil. Hotel sem se prepričati, ali mož res nima drobiža. 'Stopil sem zopet k blagajni in sem zahteval nemško svoj vozni listek. Ponudil sem crnobrajdemu blagajniku ravnoisti bankovec kot poprej in glej, izmenjal mi ga je brez ugovora. Tako postopajo tujci na naših slovenskih tleh z nami. Naš slovenski kruh jedo,_ mi ,[ih plačujemo, «. vračajo nam s kamenjem,. S takimi ljudmi proč iz slovenske zemlje! Kako je govoril „Stajerčev“ urednik pred veö leti. Iz Trbovelj se nam piše: Pošiljam Vam nekaj besed iz Juhartovega govora. Ko je bil pred nekaj leti za vodi el j a socijalnih demokratov v Trbovljah, je imel seveda večkrat navdušene govore. Govoriti je hodil tudi v Hrastnik, Kjer ta imet na nekem svinjskem hlevu svoj govorniški prostor, Slučajno me je nanesla pot mimo, ki je imel Linhart govor. Za sklep si je izbral besede: „Mi se ne bojimo klerikalcev, ne liberalcev, ne nemčurjev! ? Naj nas napadajo, kakor hočejo, mi gremo po začrtani poti naprej do svojega cilja » k a1* Zakon, ki predpisuje dolžnost dela. Vlada je predložila državnemu zboru zakonski predlog, ki predpisuje vsaki posamezni osebi, da mora med vojno sprejeli in izvrševati predpisano delo za dr £avo, deželo, okraj, občino ali sploh delo za javne koristi. Po tem zakonu, ki bo prišel v razpravo pri zopetnem zasedanju državnega zbora, bodo imele oblasti pravico vpoklicati posamezne osebe k iasoševanju kakega javnega ali zasebnega dela. Od te dolžnosti bodo izvzete sledeče osebe: ki se samo mimogrede mudijo v državi; ki že delujejo v interesu splošnosti, in sicer: aktivni vojaki in žandarji, osebe, ki so vpoklicane k osebnemu izvrševanju kake službe v vojne svrbe, aktivni dvorni, državni, deželni, okrajni in občinski uradniki, člani ustavnih zastvpov, načelniki okrajnih zastopov in njih namestniki, kakor tud), člani občinskih predstojnistev (župani in obč. svetovalci), duhovniki, ki izvršujejo dušno pastirstvo, notarji, učitelji na javnih šolah, osebe, ki so nastavljene v zdraviliščih in oskrbovališčih, nastavljenci v prisilnih velavnih in vzgojevališčib. Darovi za Trstenjakov sklad. Zadnji izkaz: K 863.10. Gadalje so poslali: Drj Subelj Ivo na Dunaj 500 K; Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju 100 K ; dr. PipuŠ Radoslav, odvetnik v Mariboru, 200 K ; Randl Mihael, c. in kr. pslkovnik, v pokoju. Celje, 10 K; Hranilno in posojilno 'društvo v Ptuju 90 K; dr. S. Dolar, profesor v Kranju, 10 K; A« éebat, župnik ua Gornji Polskavi, 6 K; Jos. Ozmec, dekan v Ljutomeru, 200 K; V. Weal, trgovec v Mariboru, 10 K; dr. K. Grossmann, odvetnik v Ljutomeru, 10 K; Ferdinand Herzog, trgovec v Ljutomeru,^ Mursa Josip, veleposestnik na Krapju, 5 K; Štuhec Fr., župnik pri JSv. Juriju na Ščavnici, 10 K; dr. P. Turner, veleposestnik v Mariboru, 2|00 K, Josip Wefcri, župnik pri Sv. Križu, 5 K; Avg. Tominc, o. kr. porodni k v pokoju, 611 K 20 v: šola pri Sv. Juriju na Sdamici 20 K; K. Kumer, župnik na Prihovi, K 10; PodravSka' podružnica Slovenskega planinskega 'društva v Rušah 5 K; M. Lab, župnik pri Mariji Snežni, 10 K; Belšak Stefan, provizor pri Sv. Barbari, 5 K. Skupaj 2251 K 10 v. — „Zgodovinsko društvo.“ Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. n. : Valentin Kraner, župnik, Spodnja Sv. Kungota, 10 K: Prane Moravec, stolni župnik, Maribor, 30 K ; Evgen Lorger, korni vikar, Maribor, 20 K; Martin Petelinšek, katehet na meščanski šoli, Maribor, 10 K; Anton Tkavc, stolni kaplan, Maribor, 10 K; A. Spari, korni vikar, Maribor, 20 K ; dr. Urban Lemež, odvetnik, Slov. Bistrica, iz kazenske poravnave Ker-hlanko—Celofiga 10 K; dr. Franjo Rosina, odvetnik, Maribor, 1Ó0 K; dr. Radoslav Pipuš, odvetnik, Maribor, zadeva Špes, 10 K; Henrik Schreiner, e, kr. ravnatelj, Maribor, 50 K; J. Bajt, uditeli na c. kr. kaznilnici v Mariboru, 20 K; Nj. ekscelenca dr, M. . Napotnik, knezoškof, Maribor, 50 K; Tiskarna Sv. Cirila v Mariboru, brezplaberi tisk letnega porodila in 500 zavitkov 33 K;j Martin Kraiijdilč, posestnik, Muretinoi, Sv. Marjeta pri Ptuju, nabral na sedmini 10 K;i dr. I. Knežovrek, c. kr. nadizdravnik, Maribor, 5 K; Franc Voglar, o. kr. profesor, Maribor, kot polovico distega ‘dobička dijaškega koncerta v USarodnem diomu dne 3, marca t. 1. 242 K; dr. Radoslav Pipuš, odvetnik, Maribor, 100 S; dr; K, Großmann, odvetnik, Ljutomer, 30 K; dr. Leopold Poljanec, o. kr. profesor, Maribor, 6 K; M. Štrakl, župnik, Sv. Peter pri Mariboru, 10 K; dr. Franc Fir-bas, o. kr. notar, Maribor, 20 K; dr. Franc Voušek, c kr. dvorni svetnik v, pokoju, Gradec, 15 K; dr. Janko Babnik, c. kr. ministeri j alni svetnik, Dunaj, 20 K; Jožef Cede, Župnik, Studenice pri Poljčanah, 10 K; Adam Grušovnik, dekan, Hode. 20 K ; dr. F* Kovačič, profesor bogoslovja, Maribor, 20 K; Rud. Janežič, kanonik, Maribor, 20 K: dr. Karel Koder- man, odvetnik, Maribor, 20 K; dr. Rudolf Ravnik, odvetniški koncipist, Maribor, mesto vèlica na grob t Miju Schwarz v Slov. Bistrici, 20 K; Anton Skočir, veleposestnik, Ribnica na, Pohorju, 20 K. Vsem -gg. darovalcem prisrčna hvala! Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Zidani most. Ustanovni občni zbor te podružnice se vrši v nedeljo, dne 24, sušca t, 1. ob 2. uri pop. v dvorani hotela Juvančič na Zidanem mostu. Podružnica namerava vzeti pod svoje okrilje glavno progo j. ž. od vštevši Ponikve do vštevši Save in progo Zidani most — Savski Marof. — Pripravljalni odbor. Zveza jugoslovanskih železničarjev — podružnica Maribor vabi na IV. redni občni zbor, ki se vrši na pravnik, dne 25. sušca t. 1. ob 2. uri popoldne (ne kakor je bilo priobčeno, dne 24. marca) v gostilniških prostorih Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2 Volitev odbora, 3. Slučajni predlogi. Slovenske železničarje poživljamo, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora. Odbor. Draginjske doklade za državne uslužbence. Te dni bo izšla ministrska naredba, katera bo določala, da dobijo državni uslužbenci, s 1, aprilom t. 1. enkratno draginjsko doklado v isti imeri, ka kor meseca novembra 1917. Draginjske doklade bodo deležni vsi državni uslužbenci, železniški uslužbenci in državni delavci. Tozadevni državni izdatek bo znašal 160 milijonov kron. Zračna pošta. Na črti Dunaj — Krakov — Lvov je začela dne 20. marca voziti prva zračna pošta v Avstriji. Letalo je odplulo proti Kijevu, da izroči grofu Forgachu, ki vodi tamošnje avstro ogrsko odposlanstvo, potrebne informacije dunajske vlade. Duhovščina, učiteljstvo, možje mladeniči, žene in dekleta občine Sladka gora pri Šmarju se z vsem srcem pridružujemo majniški deklaraciji in izrekamo Jugoslovanskemu klubu svoje popolno zaupanje. Poslancem kličemo, naj ne odnehajo od minimalnih zahtev, da se čimprej uresničijo besede našega ljubljenca Gregorčiča, s katerimi nas je pro roško obetal boljšo bodočnost: Le vstani borni narod moj, do danes v prah teptani; pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajanje dan. Sledi 449 podpisov. Ura bije dvanajst. Iz celjske okolice se nam piSe: Z največjim navdušenjem se tudi žene in dekleta iz celjske okolice pridružujemo veliki jugoslovanski misli. To odkrito javljamo z lastnoročnimi podpisi sledečih vasi : Lopata, Medlog. Babno, Ložnica, Lava, Ostrožno, Lokrovec in Dobrova s 503 podpisi. Iz drugih vasi pa še sledijo podpisi. To bodi dokaz, da se tudi po naših žilah pretaka slovenska kri, da tudi v naših pršili bije sren, srce, ki je bilo zaradi svojega materinega) jezika, zaradi svoje ljubezni do slovenske zemlje že tolikokrat ranjeno od ostrih nem-škutarskih pšic. Toda Čimbolj je preb’adano, tem srčneje ljubi svojo drago slovensko domovino, (em tesneje se je oklepa. Dandanes, ko tudi Slovenci jadramo po krvavem morju svetovne vojne, ... ***«**«» : «r-ssSB (po ustnem sporo- čilu beeunke pri Gorici, ki je to sama videla), m čutimo v sebi po- dvojeno silo po združitvi, po osvoboditvi izpod tujih jarmov, Zadosti dolgo smo prenašali težke udarce nemškutarske surovosti, zadosti diolgo smo redili z našimi žulji naše tlačitelje in zasmehovalce, toda sedaj bije ura dvanajst, mi eremo h kosilu. Povemo ti šel posilinemšika visokost, kako neizrečeno si nas ti navdušila za našo Jugoslavijo s prepovedjo celjskega shoda. HaČ si nisi predstavljala tolike ljubezni do naroda po razškropljenih kmetskih hišah, nisi slutila, kako gorka so naša srca za našo slovensko gru- : do, kako neustrašeni so duševni potomci slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, Se nisi nad,jala, da j smo ravno ta dan jasno spoznali, da tebi diši samo { naš Slovenski kruh, tisti pa, ki ga pripravljamo, smo j v tvojih očeh — osli. Mi naj delamo, naj hodimo v \ cerkev k službi božji, v pridigam itd., se naj zbira- j mo tudi v procejsije, kadar treba prositi za dež, za ! lepo vreme in križev teden za vsakdanji kruh, za j odvrnjehje lakote, kuge in drugih bolezni. Dobro \ smo videli tvoj zlobni, zaničevalni posmeh skozi ok- j na, ko smo se pomikali moleči sv. rožni venec po ] Gosposki ulici v Marijino cerkev in po Graški cesti k Sv. Duhu. Da, to dobro slovensko kmetsko ljudstvo naj izprosi svojim tlačiteljem vsakdanjega kruha, j ljubega zdravja, da bodo tem bolj neovirano skrunili j s svojim nemškutarstvom naše krasne slovenske pokrajine, da bi si tembolj zasigurali udobno življenje na naših slovenskih tleh! Toda, dandanes postaja za vas zviti nemčurji naše slovensko podnebje zelo rezko, zelo ostro in ne vem, če ne bo škodilo našim izdajalskim, pliučam. Toda dlovolj! Kličemo le še iz e-nega grla: 'Živeli naši slovenski buditelji. Živela naša Jugoslavija! — Celjske okoličanke. Dopisi. Maribor. Društvo Dijaški dom v Mariboru vabi na občni zbor, ki se vrši v petek, dne 5. aprila, ob 6. uri zvečer v Narodnem domu. Na vsporedu je. poroöilö odborovo, poročilo računskih pregledovalcev, volitev novega odbora, slučajnosti. Št. Janž na Dravskem polju. Sl. KmjZveza pri- j redi v nedeljo dne 24. t. m. ob 3. uri,' popoldan I pri nas političen shod. Govori poslanec Brenčič c delovanju v državnem zboru. Slovenski rod z Drav akega polja, pridi v Št. Janž. Poleg poslanca bo nastopilo še več govornikov. Na cvetno nedeljo v št. Janž! Sv. Jurij ob Pesnici. Da je pri nas zdrav zrak se vidi iz tega, da sta tekom zadnjega tedna umrla tu starčka Franc Mlakar z Jedlbvnika, in posestnik Janez Štrakl na Vrhovcih, prvi 89, drugi 85 let star Sveža sapa je popihala čez naš kraj posebno nedavno, ko smo podpisovali jugoslovansko deklaracije. Raznim vernim učencem „Štajerca“ in „Marburgeri-ce“ je ta sapa v nereu spravila ne samo lase .na tri. vi, ampak tudi misli v glavi, ker so govoričili do lune segajoče bedastoče o tem, kako želimo Slovenc-pod Srbe in pod Ruse in k njihovi veri itd., pa da bodo po vojski z duhovniki vred postreljeni vsi tisti, ki so podpisali. S par izjemami se pa nihče ni dal ustrašiti ter smo odposlali 226 podpisov. Tudi nekaj pravih Nemcev, ki so med nami, spoznavajo, da je e-I dino pametno, če se Avstrija enkrat pravično uredi kar zautevaj ravno naša deklaracija. Sv. Anton v Slov. gor. Smrt, ki ne gleda na lepoto, na mladost, ne na starost, pobrala je pred kratkim vzglednega lOleinega učenca Karla Kreft iz Vanetine. Pred par dnevi si je še zdrav prepeval: „'Vzdignite, pogrebci, mene!“! In res ni bilo dolgo, da so mladi fantje vzdignili njegovo snežnobelo rakov ter ga zanesli tje, kjer bo mirno počival, dokler ga ne bo zbudil trobente glas, ki ga bo za vselej z-družil s svojimi dragimi. Orehovci pri Radgoni. Pri nas županuje znan’ Bračko. Nekdaj, ko je Še bila Bračkova zvezda v vsem svojem sijaju, je veljala naša občina kol ena najbolj „nemških“ krajev na Slov. Štajerskem, ‘dasi-ravno ni v celi občini skoro nikogar, M bi bil zares nemškega rodu. In danes? Za jugoslovansko deklaracijo se je izreklo v Orehovcih 120 žen in deklet, same zavedne Slovenke. In sedaj pridejo še možje. Očka Bračko! Kaj ne, svet se preobrača! Sv. Urban pri Ptuju. Dve občini naše župnije | sta se izrekle za deklaracijo: Janežovci in Derskla. | Kje pa so ostale druge občine? Ali se bojite mestne | gospode, ki Vam pusti ravno sedaj odvzemati živino | in zrnje? Ali še niste prišli do prepričanja, 'da boče § biti Nemec gospod čez vas in da se vam bo v tem 1 slučaju Še hujše godilo kakor zadnji dve leti? Ali ni | zadosti, da vaši očetje, sinovi, bratje, možje že čete- I » w,* Jaz sicer ne verjamem, docela, | a, nekateri trdijo, - da nam bodo ti pozneje gospodarili, nam predpisoval* hai in koiiko bomo jedli in pili, kaj bomo morali oblati, kako govoriti. Cesar je rekel v svojem prestol nem govoru, da si bomo uredili svoj dom sami. Reci -le torej: Da, sami si ga bomo uredili, nočemo bite sužnji tujcev, sami svoji gospodarji hočemo bili. No-I čemo tega več trpeti, da bi se z nami ravnalo la^o, j kakor dosedaj, mi ne pustimo, da bi nas imela nemil A.a gospoda za neumnega slovenskega kmeta. Izja I v;te se za jugoslovansko deklaracijo, da. bo prihod--j njost naša, da bomo sami svoji gospodarji na svoji, I zemlji, da se nam slovenskim kmetom ne bo tiebalo j več klanjati nemški gospodi in takorekoč klecc pia-j ziti po raznih pisarnah in se poniževati pred oholim j tujcem Ptuj. V neki tukajšnji gostilni se ljudje, ko se ! jim izplačuje denar za živino, silijo v pijančevanje. Denar za, vino se kratkomalo odtegne od izkupička, ne da bi bil lastnik prodane živine kaj naročil. Kdor j noče plačati, se mu grozi. Ali je to pravilno? — Od-! govor: To je protipostavno. Naznanite zada,o drža ’ vnemu pravdništvu. j Sv. Vid pri Ptuju. Dne 5. t. m. je umrl po S dolgi in mučni bolezni blag mož, gostilničar in po-I sestnik v Varejah Anton Smigoe, p. d. Strenko, star j 72 let. Bil je štiri leta in pet mesecev vedno bolan v ! postelji. Svetila mu večna luč! Spoštovani rodbini I globoko sožalje! Poljčane. Ali ne bi bilo umesjtno, da maribor-; sko okrajno glavarstvo upelje za tukajšnje gostilni- ; čarje — poseono v. Peklu policijsko uro? Tukaj : se popiva in razgraja po cele noči. Celo kadar pride I bivši vodja tukajšnjih posilinemcev, železniški urad-! nik Dpmaingo, s svojim nemškouacienalniin prives-; kom železničarjev v Poljčane, takrat se pije po ger-; inanski navadi. Naših malo ljudi].— ženske in deca : — ki jih je ostalo doma, straha, najpotrebnejšega — : drugo je vse pri vojakih; a tukajšnja nemčurska go--opoda, ki se skriva za različne oprostitve in hira ib vsled preobile pijače pokvarjenih želodcev ni bila po-triena, pijančuje in razgraja cele noči. Vprašamo, ali je to patriotično in času primerno? Naj se vendar gospoda spomni, da je leta 1944 vzela patriotizem v zakup, takrat ko so se pri pivu reševala vprašanja obešanja tukajšnjih srbofilov in binclišarjev. Ce se gospoda morebiti ne bi spominjala teh ponočnih pijančevanj in razgrajanj, tedaj ji osvežimo lahko spomin z nekaterimi podlatki. Remšnik nad Marenbergom. Prosim, lepo, g. u-rednik, v imenu naših zavednih kmetskih deklet, B so nabirale podpise za našo majniško izjavo, ali so ie njim in onim, ki so podpisovale, res bati vislic in ustreljenja? Tako nam grozijo naši velmožje, stebri nasprotne stranke. — Odgovor uredništva: Prav oljiš se nikomur nikogar vsled tega ni treba bati; marveč naznanite nam ali Jugoslovanskemu klubu (Dunaj, Parlament) take „može“, ki Vam le količkaj grozijo. Onim pa„ ki se izgovarjajo, da hočejo ostati kakor so bili doslej, velja: vedno enaka si ostane vsa stoletja živina, kakor je bila nekdaj. Človek pa se razvija in napreduje če le sam hoče. St. Ilj pod Turjakom. Shod dr. VerstovŠeka v nedeljo, dne 17. marca, je bil pravi ljudski tabor G. Mislinjske doline. Domačini in sosedi so prišli v to-,ikem številu, da smo ostali pod milim nebom. Međ navdušenimi živio-klici nastopi dr. Verstovšek. Ogorčenje si bral na licih poslušalcev, ko nas je spominjal na žalostno dobo, ko ni bilo ljudske zbornice, s hvaležnim odobravanjem pa soremijevali de/i Jugoslovanskega, kluba, da nam omjili trpljenje sedanjega časa. Navdušenje je rasilo, ko je omenil Jugoslavijo pod cesarjem Karlom I. V dokaz, da smo enih misli z Jugoslovanskim klubom, je predsednik izročil g. državnemu poslancu od Bralnega društva v St. liju in krajnega šolskega sveta v St. Vidu izjave za Jugoslavijo in nabiralne pole iz župnije St. Ilj z 1226 in iz St. Vida z 238 podpisi. G. Konrad Iršič je lepo pojasnil, kaj je demokracija in deklaracija in pozival zoorovalce, da dajo zaupnico Jugoslovanskemu klubu. V resoluciji, predlagani od g. Rozmana, smo z navdušenjem izrekli popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu, se pridružili majniški deklaraciji in pozdravili neustrašeni nastop ljubljanskega knezo-škofa. Narodni himni „Hej Slovani“ in „Lepa naša domovina“ sta zaključili ta narodni tabor za Jugoslavijo. Pričal je, da postaja naše ljudstvo zavedno, da stoji za svojimi zastopniki, da gremo vsi složno za e-nim ciljem. Podgorje. V slovenjgraški bolnišnici je v Gospodu zaspal 241etni mladenič Jakob Javšjiik. pisarn, «svitke, eteefeue«, račune, egessfe®, mmim, easft«, te-Eastovsslee, tonite to lepsks s teirn to &uf»isia*wfei Ä»«. i^iWs®, ssfcsg® to ärafSva: prsvüs, ss^fesito, la ^s»- jpipirséft »veja ’»Sk» wlsg® rarae^s a. Mwsaite, sviadaikov, jaäMs, ksa liskama sv. Cirila v Mariboru Brzojavni našim : Cirtim Mskaraa Maribor Trgovina tiskam® sv. Cirila MÄMIBOS9 v lastet Mil E©r@ika cesta Umit 1 j«rMaikov, $mm, StodjSe tablto, feett, «svìtìtpv ter- —— - ..............—„ — ksgig, nottocv, ftatos«®» ssfisjs v sa»fto in itettjak, n^jteteto, M. — Svete: potete tatto, «► Sto*' te stsasäke), nafeìs vate vódtotaS, BMUtvmiki, ssokki, vmhtglm. IkspsMrji, — Stomfedy« ss «sto te ut. — PwtoaSbs totes te sM«&. wtoswwa^ssaweiB «tenßÄ«:.0. w»a Danes smo položili v hladni grob svojega' nepozabnega brata Josipa svojo čez^noč nam od Boga vzeto zlatojmamieo ,, m:, i ' . • #8^1, Ih Marjjo Benkovič I Ogrine. V neizmerni tugi se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so jo spremljali na zadnji poti ter nam izrekli svoje sočutje, posebno č. duhovščini, (oo. frančiškanom, »radništvu in meščanstvu ter vsem drugim. Priporočamo blago pokojnico v molitev in blag sporni». V Kamniku, dne 17. sušca 1918. Vekoslav, Valentin, Franjo/ Ivan, Karol, Minka omož. Senica, otroci in vnnki. Alojzij Ogrinc, brat. Zar:premnoge dokaze sočutja ob smrti, kakor tudi za udeležbo pri pogrebu naše preljube matere, ozir. stare matere gospe /Darije pivec rejen® Schreiner, posestnice Zerkoveih, se tem potom zahvaljujemo v prvi vrsti domačima č. g. duhovnikoma ter vsem znancem in prijateljem od blizu in daleč, ki so predrago rajnko spremili k zadnjemu počitku. Zerkov«e, dne 8. sušca 1918. Rupert Pivec, c. in kr. morn, nadkomisar v Jožef Pivec, posestnik v Zerkoveih, Roza Pivce, Marija Bečela roj. Bivec, posestnica v Rušah, hčeri. Mica Pivec roj. Žoher, Ana Pivec roj. Huber, sopNja c. im kr. mora. nadkomisar j a sinahi, Avguštin Bečela, slikar v Rušah, zet. Melita Pivec, Micka Pivec, Marica, Jožioa, Ivanka Rezika In Vera Bečela, vankinje Kot zitèetiiik se toplo priporočam preC. duhovščini in cerkvenim predstojmštvom za vse v mojo široko spadajoCe delo: miioš Jlohnjec, > Kipar in zlatar v Celju, Gaberje 18 (pri domobranski voj ) Gostilna OGLA§. Najboljši kavni nadomestek v kockah ali odprto na vago v poštnih zavitkih 6 kg prodaja najceneje OlifčičT Aloj zi j ronco 18. Tret, via Co-34 j Jesenske prasce kakih 5 ali brejo svinjo želi ku-;. piti SimöD Doško, posestnik Kamnica pri Mariboru. 31 Kupim pianino, madraca in po-j steljni vložek za denar in druge stvari. Naslov v upravništvu. m- m Ä® (Narodni Dom SI * « “ «** j j IPIA1TIU0 g v Mariboru Hiša na prodaj vogel Viktringhof in Schmidova ulica, primerna za vsako trgovino. Cena 55.000 kron. Pojasnila pri gospej M. Koprivnik Badlova ulica, Vila 15. Travnik in njiva v bližini mesta Maribora se kupi ali vzame v najem. Vpraša se pri tvrdki Tischler Maribor, Tegetthoff-ova ulica 19. Majhen vinograd zraven nekaj gozda, 1 njiva, z o-peko krita hiša, stiskalnica, klet, hlev, vse novo v izmeri dveh oralov, krasna solčnata lega v Socki pri Novi cerkvi se proda za 6000 kron. Vpraša se: „Curhaus“ Dobrna pri Celju. se priporoča cenj. občinstvu v Mariboru, v okolici in vsem, ki potujejo v Maribop TpCijo se najfinejša vina: Pekerčan i. t. d. Priznano dobra kuhinja. V Narodnem Domu se \edno najde poštena slovenska dražba. Se priporočata A. in L. Stelzer. za pristnost in izvor se ja&či t fpIbpib %ep, ali p i HARMONIJI I Naslov na upravo f i tega lista št. j-24«. I Slovenci ! Naročajte in razširjajte Stražo! 'P O Z O R ! -Sc Za novo vpoklicane se toplo priporoča: podpisovanje vojnega zavarovanja ali zavarovanja vojnega posojila c. kr. avstr, vojaškega vdovskega in sirotinskega sklada. Mesto za naznanilo v uradnem poslopju c. kr. okrajnega glavarstva, Maribor, II. nadstr. vrata št. 26. 190 XXXXXIXXNXX brunii] za cepljenje trt, ima naprodaj, dokler je v zalogi Franc Ogrizek, ì£0Z.eS4i G E A D E C, Parkstrasse št. 7. iM »KXNIZXZNN VINA boter r det» ta irrsu (dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. CViTANIC vdova V MARIBORU, šolska ulica št. 5. Edina štajersko sieklarsta narodna trgovina Mm đebdlof Mm đrmimml FRANC STRUPI Graška cesta © • e e # « CELJE p» seafwilflis eenah svoj© bogato talog« mMmmm svstttk, ogledal,, vsakevrstnil» Mp ta okvir!»»' *a' oo^iotjh». — l^evzetfe vssh steklarskih del prt e«rfevalte te sSstäsA NajsoliđnejSa fa ìmhm. posirožba. ^anoraffla-Interflatìoùal“ Maribcr, Grajata tig i!®*. S, siavea gostite® ,,k finemu orte" »e pršpeieto ust obilen obisk. Odprte cel dan. "Vstopnin» 80 », otroci 20 ». Predstava traja SS Riant. Vojni degedki iz vseh bojifi. ji«krajine mb dežel eelega mta v esumai velikosti, slikovite i» m»4ž»e. Že sekt denarja iemale» iagnho lase »e vidi »m go zanimivosti cekgfc sveta. Kdor si «škrat ogleda »PawersRC," prid* zopet, ket so vedsso e*v# predstave. Ust&^ouljen© i. J893- Ustanovljeno I. 18$3. Vzajemno podporno društvo KgtJiSŠŠtUSi, ARietnilt® in IRUSitettlilfe» Goričar & Leskovšek = Celie = trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami m debelo in drobno« priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikanske izliero dopisnic XX po raznih cenah. XX Za p^stiiniiorio: Papirnate servijele vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah v nubiani m reoistrovan« saeritaa s oinaiantm famstvem. Dovoljuje ilinem posolili® preti ©strel tun, teli» vi ifcvlientsfcih polic, p.esestvv« viecutdftitih pvpirievali stzitaivibi na Unitemi © prejemke. Vračajo ne posojila v 7 */*, IB sli 82 V* tette v odsekih ali pa v poljubnih firgevorjesib «bitklk. Kčkr ieli p> b pio, naj se rbrne na pisarna v Ljubijr nž, K or grešni trg it. 18, M daj® vsa potrebna plasmila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih c brestu^« »o 4 V. %- Društveno lastne pt «Boženje znaša koncem leta 1915 519.848.40 krcu. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezectuje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron. Trti valili kupim ali vzamem v najem in sicer v bližini Maribora. Vpraša se pri tvrdki Tischler, Maribor Te-! gethof-ova ul. 19. 32 f Eno cerkev ali »Itareo slik« i poslika katol. umetnik, propaga-s tor uineni cirkevnego, brezplačno, l le povrnitev režijskih stroško» Podrobna pojasnila dajo „Revne ? pro ameni cirkveni“, Praga-Vino-I gradi, Krameriova 10. Češka. ’ U5»fific in prodajalka se j meta, v trgovini z steklo: ■ c.p.la.nnTTi in fra,la.n sprej-m, porcelanom in galanterijskim blagom. I. Kovačič, Radgona. Dva viničarja, ie samostojne In spretne strokovne osebe, sprejmem ped ugodnimi pog' ji, kot 2000 osir. 1500 ktoo plaće, letno £—8 ssžnje dr», ko» nji»«, stanovanjv, iz vinograd* (Šepntat. Za prehrano je dobre p oskrbljeno. Le strokovno iso-hraiene oseb« se n»j oglasijo pi-«treno ali ustmeno pri upravni-štu „Straže“._____________ Kislo” voi „Silva vrelec“ žganje in vino razpošilja 54 A. Oset, p, Guštanj. mm i mmmiaimismmmmui ljudska hranilnica in i?e-s©iilnica v Ceilu *teVr»p*t, * R»®*»#**« mmmmm m Obrefetnje braniine vloge po 33U°|o. Za nalaganje po pošti na razpolago polo žnice poštne hranilnice štev. 92465. Čaje pcsojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na poroštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilnica brezplačno; stranka plača le koleke. Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. «sites» 84 1 É » m OO „HOTEL BELI VOL11, Graška (cesarja Viljema) cesta stew. 9 Q© ' ^ajateij la salotnik: Koneoroii ^Straža," {Mgovaoii .«Budnik:, V^kmhiv Stupsii,- ■' V; ' ■ ■ • ' : . \ sat« tTJsk tiskarne sv* Obrila m Marfbcts*»