Veliko vprašanje. Pred svoje nasprotnike je stopil nekoč Gospod z vprašanjem: »Kaj se vam zdi o Kristusu?« Od tega časa to vprašanje ni vefi utihnilo; vedno je živelo; ob njem so se ljudje odločevali za Kristusa, ali proti njemu. Na to vprašanje si moramo dati čisto odločen odgovor tudi mi. Živimo v časih, ko se slišijo glasovi, da Kristusa več ne potrebujemo, da, nekateri besnijo proti njemu s sovraštvom, kakor nekdaj Kristusovi sovražniki med judovskim ljudstvom in govorijo: »Proč s Kristusom, škodljiv nam je!« Kaj se nam zdi o Kristusu sredi tega duhovnega boja? Par slik, pa nam bo jasno, kaj nam je držati o Kristusu. Ženitnina v Kani Galilejski. Kri stus je navzoC, ko se vežeta dva mla- da človeka za vse življenje, ko ustanavljata novo družino. Kako blagoslovljena za mladoporočenca je bila ta Kristusova navzoCnost! Kolikokrat se ponavlja ta blagoslovljeni prizor! Kristus je povzdignil zakon v zakrament. Kolikorkrat se sklepajo življenjske zveze in se ustanavljajo družine, hoče biti Kristus skrivnostno priCujoč in hoče blagosloviti ta korak z nebeško milostjo. In kjer novoporočenci sprejmejo Kristusa z od prto dušo, kjer ostane zakon tak, da tam ostane lahko tudi Kristus, kako blagoslovljen je tak zakon! Kako postane tak zakon res prava zveza duš, kako gta si zakonska v medsebojno podporo, kako dvigata v pravi sveti ljubezni drug drugega k Bogu, kaka lepa vzgoja otrok je v taki družini, koliko dobrega teče iz take družine v svet! Zraven teh srečnih zakondv, ki imajo svojo srečo od Kristusa, je treba pogledati malo v one današnje zakone, ki so bili sklenjenl brez Kristusa, v katerih se tudi pozneje uiso brigali a& Krlatusa, pa *¦»•, kaj j« iMkm držati o Krlatuiu. Drug prlzor: Jszus sr«di otrok. — Nekateri stojljo ali klečijo okoll njega, druge ima v svojem naročju ter imajo uprte svoje oči v njegovo milo obllčje, a on jih z izrazom neizrečene ljubezni na svojem licu blagoslavlja. Krlatus je ostal sredi otrok tudi naprej. Kjer vzgajajo starši svoje otroke po Kristusovih načelih, kjer jih skušajo navajati na Kristusa z molitvljo, s službo božjo, s pogostim sv. obhajilom, tam je Kristus sredi otrok. Kjer je prava krščanska šola, je sredi otrok Kristus in oni pijejo iz njega blagoslov za nadaljne življenje. In koliko je tudi še odraščajoče mladine okoli Kristusa, pa ga tako navdušeno in z ljubeznijo gledajo s svojimi mladimi očmi, so navdušeni za njegove nauke in jih hočejo imeti za smernice v svojem življenju, hodijo velikokrat k njemu in mu odpirajo svoje duše. Ali ni Kristus sref-a tem otrokom, tej odraščajoči mladini? Kaj bi bili vsi ti tisoči in milijor.i mladih src brez Kristusa? Kaj? Vidite lahko to vsak dan. Kristus med žalostnimi, potrtimi, bolanimi. Kako usmiljenje mu sije iz obraza, kako govorijo njegove ustnicc: »Množica se mi smili«, kako se sklanja k njim, kako jim govori mile bescde, kako so potolaženi, okrepčani, koliko jih je ozdravljenih. In oilkar je lahko zapisal sv. Pavel besede, da se je prikazala v Kristusu ljudomilost Boga in Zveličarja našega, stoji Kristus med trpečimi ljudmi s svojim usmiljenim obrazom, z razprostrtimi rokami, z odprtim srcem in govori: »Pridite k meni vsi, ki so trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil.« In koliko žalostnih, potrtih, obupanih src, koliko nesrečnih, koliko bolanih se je oziralo tekom vseh krščanskih stoletij v usmiljeni Kristusov obraz, ga je gledalo razpctega na križ, je klečalo pred njegovim tabernakljem in je pilo iz njega tolažbo, uteho in pomoč. Da, vse to skoraj brezmejno morje gorja in bridkosti, ki valovi po vsem svetu, kaj bi bilo brez Kristusa? Kristus pri Jakobov.em vodnjaku z grešno Samarijanko, Kristus ko mu kleči pri nogah Magdalena, Kristus, ko kliče z drevesa krivičnega Caheja. Kako so se te duše, zapletene v greh in strast, vse nesrečne v takem življenju, oprostile pri Kristusu teh vezi in se dvignile ob njem k novemu življenju. In za temi jih vidiš vsa sto letja po vsej zemlji na miljone, ki so se tudi pri Kristusu rešili teh žalostnih in nesrečnih vezi, vidiš, kako so se oni, ki so res odpirali svoje duše Kristusu, ki so bili v vsem svojem življenju tudi v besedah in mislih pravi učenci Kristusovi, kako so se dvignili ob Kristusu do svetlih višin življenja. Kolikim dušam je Kristus res bil, kar je rekel o sebi: vstajenje in življenje. »Kaj se vam zdi o Kristusu?« Ce gledamo, kaj je Kristus svetu, kaj je tolikim in tolikim Cloveškim dušam, moremo priznati: »To, kar je Kristus fti nlhč« drugi, Bog je, naia «reŁa je.« Kaj b« vam zdl o Kristuau? Ali bi mogll živetl, shajatl brez njega?« —Priznati moramo: »Nikakor ne! Kako bi bilo brez Kristusa v naših dušah, v naših hišah, v naSih krajih?« Zato pa h Kristusu, še veliko bolj h Kristusu! V naše duše še vefi luči po Kristusovi besedi, še več moči in življenja po Kristusovi milosti! Naj postane Kristus Odrešenik in Izveličar vsakega izmed nas, potem bomo znali dati odgovor na vprašanje: »Kaj se vam zdi o Kristusu?« Važno delo nemških katoličanov. Na Nemškem se je združilo 40 velikih katoliških društev v skupno zvezo za boj proti zlorabi alkohola. Namen te zveze je zbuditi med nemškimi katoličani zanimanje za boj proti zlorabi opojnih pijač in odpravljati vso ogromno škodo, ki jo ta zloraba povzročuje. Je na Nemškem to pa tudi potrebno, ker tam ta zloraba silno raste. Na vsakega Nemca je prišlo 1. 1924 44.9 litrov, leta 1927 pa že 76.3 1 piva, žganja pa leta 1924 0.6 1, leta 1927 pa že 1.34 litra. Bolnikov, ki so vsled te zlorabe oboleli, je bilo v bolnicah leta 1923 — 2343, leta 1924 — 3855, leta 1925 pa 4820. V umobolnicah pa jih je bilo leta 1923 — 5607, 1. 1924 -- 7385, leta 1925 pa 10.170. Te številke pač dovolj jasno kažejo, kako škodo povzroča zloraba alkohola že telesnemu zdravju, a kaj šele dušam človeškim in glasno govorijo, da je boj proti Uj alorabi Teliko krSftan•ko d«lo, pa tudl T«lika krtfftn.lt dolžnost. Katollške mladlnske organiza&tje v očeh sv. Očeta. V mestu Antverpen so pred kratkim imele flamske mladinske organizacije svoje veliko zborovanje, katerega se je udeližilo nad 100.000 mladih Flamcev. Pri slavnost nem zborovanju je prebral kardinal Rocy pismo, ki ga je zborovalcem poslal papež Pij XI. V tem pismu pravi papež, da naj bodo mladi ljudje prepričani, da so, ko se zbirajo v katoliških mladinskih organizacijah, po posebni božji milosti poklicani in izbrani, da se udeležujejo dela, ki je tako zelo podobno duhovniškemu delu, da pomagajo z molitvijo, z delom in žrtvami med današnjim svetom zidati kraljestvo Kristusovo. Te velike važnosti, ki jo imajo za današnji svet mladi, od vere čisto prešinjeni ljudje, se dobro zavedajo tudi krščan ski belgijski učitelji. Na velikem zborovanju se je od učiteljske strani same povdarjalo, cla bi morali vršiti učitelji med mladino prav apostolsko delo za Kristusa, pa otroke vzgajaii tako, da gredo kot prepriCani krSr. ljudje v življenje. Lurd. Francozi so imeli letos 5tf. narodno romanje v Lurd. Pripcljali so se tja v 18 vlakih pod vodstvom škofov in 400 dubovnikov. Imeli so s seboj okoli 1000 bolnikov. Zgodilo se je tudi nekaj izvanrednih ozdravljenj, ki jih zdravniki še preiskujejo. Zločini bivših orjunašev prišli na dan. Ne le vso Slovenijo, pač pa vso državo in še široko po Evropi je razburil politični uboj bivšega orjunaša Perica, o čemer smo poročali že v zadnji številki. Razkritja o tej stvari so spravila na dan zelo čudne reči. Nikakor jih ni mogoče pred narodom zatajiti, ker se sedaj gotove politične stranke skrivajo in se svoje bivše nasilne organizacije sramujejo. Bivša Orjuna — liberalna. Da so pri nas v Orjuni bil organizirani sami liberalci, je znano. Poštenega, krščanskega človeka niso speljali v svoje mreče razen onih, ki v svoji zaslepljenosti in trmi hočejo biti povsod zraven, kjer gre zoper SLS. Svoj čas tudi lberalci niso nič tajili, da je Orjuna njihova. S ponosom so se voditelji liberalcev nazivali orjunaše, z radodarnostjo so jih podpirali, če tudi ne iz svojega, ampak pred vsem iz blagajn države in raznih bank. Liberalen tisk je bil orjunsko glasilo in zaščita. Liberalni poslanci so posredovali za orjunaše, da so jih skrili pred pravico zakonov. Zastonj se sedaj izgovarjajo, da — nimajo liberalci z Orjuno zveze! Umorjeni Peric — izdal zločince. Peric, ki se je sprl s svojimi tovariši, je vedel, da ga čaka smrt, ker so bivši orjunaši imeli v tem oziru — malo ali nič vesti. Zato pa je popisal vse zločlne na 11 polnih pol s gtrojem plsanih. T« splse je poslal svojemu prijatelju Rističu v Belgrad in ga prosil, da se objavijo, če njega zadene smrt. Tako se je tudi zgodilo. Zločini bivših orjunašev. Kolikor je preiskava do sedaj dognala, so izvršili po Pericevem poročilu ti ljudje okrog 15 težkih zločinov in umorov. Poleg umora Fakina trdi Peric, da so ti bivši orjunaši izvršili roparski napad na želez niško blagajno v Prestranku in odnesli 180.000 Din. Pri tem napadu so se tudi streljali in sta dva mrtva obležala, ostali so pobegnili v Ljubljano in so denar uporabili za strelno orožje. Peric dalje očita, da so zažgali več vasi na italijanski strani Slovenije, oropali laškega pismonošo, pripravili napad na ministra dr. Ninčiča, ki pa se jim ni posrečil, umorili Cerkvenika in sledi vodijo še tudi do te sumnje, da so umorili trgovca Pipana in finančnega stražnika Zakrajšeka. Kdo je aretiran? Na podlagi Pericevih zapiskov so aretirani ti-le orjunaši: Josip Kukec, Filip Kosec, inž. Marko Kranjc, industrijalec na Vrhniki Jelovšek, njegov lovec Anton Krašovec, urednik »Orjune« Verbič in še nekateri. Policija je pri aretiranib na domu našla velike zaloge orožja. Preiskava se vrši v najširšem krogu in bo trajala nekaj tednov, da se vse priče zasliSijo in splsi preStudirajo.