roStrn na piacana v gotovin
Maribor, petek 4 oktobra 1935
s*ev 225
Leta IX XVI
MARIBORSKI
Gene 1 Din
VECERN1K
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. It / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 jzhaja razen nedelje In praznikov vsak dan	ur‘	/ Velja mesečno prejeman
v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun St, 11.400
99
•JUTRA
Vojna v Hbesimii brez vojne napovedi
Italijani vdrli s treh strani v Abesinijo - Krvavi boli v potnem teku - Pri bombardiranlu Adue oz letal ubitih in raniegiih okoli 1700 žensk in otrok - Anglija orifenja naglo akcijo v Ženevi in se pripravila na terenu - Lava! se še ni odločil
ittiapad italijanskih čet
ADIS-ABEBA, 4. oktobra. Italijanske
cet.; so včeraj brez vsake vojne napo* prekoračile abesinske meje in pri-r‘'' prodirati v notranjost. Prodiranje Se je pričelo ob solnčnem vzhodu in nadaljevalo skoraj ves dan. Obenem so Pričela krožiti nad abesinskimi mesti in D(>krajinam5 italijanska bojna letala, ki s° bombardirala zlasti Aduo. Italijani so Dri tem razrušili tudi bolnišnico Rdečega križa, kar je izzvalo med prebivalstvom veliko ogorčenje. Italijanske čete So pri prodiranju v smeri proti Adui naštele najprej na iregularne čete, s kakimi so se vneli prvi boji, kmalu nato So pa stopile v akcijo tudi regularne in debro izvežbane ter oborožene abesinske čete. Že včeraj so bile na obeh stra-neh velike izgube. Splošno se pričakuje, bodo abesinske čete poizkusile še nreitl v tem sektorju v proti*
naf)3r-
Prodiranje s treh strani
Italijan) so pričeli prodirati v Abesi-ifi.io c treh sektorjev na severu, t. j. Iz F	in je na vsakem v akciji po pri-
bližno 50.(100 mož, opremljenih z najmodernejšim orožjem, predvsem z velikimi brzostrelnimi topovi ip strojnicami. Povsod podpirajo napad tudi letala. V sektorju pogorja Musali italijanske čete niso naletele na Abesince, ki so raz-VtŠčeni šele v tem 2000 m visokem po-^iu. Zelo verjetno je, da se bodo prvi .s,?°Padi pričeli tu danes. Na meji Soma-"e zaenkrat še ni pričakovati večjih s,)0Padov, ker leži med abesinskim gobjem, kjer se bodo Abesinci postavili 'n!ijanom v bran, in med mejo Italijanke kolonije obširna puščava, ki je za ^ratnbo nepriMadna. Včeraj so se razbile tudi vesti, da so Italijani že zabeli Aduo, vensar se odločno zanikajo.
Žrtve: ženske in otroci
^ARIZ, 4. oktobra. »Pariš Soir« po-r°ča, da so po uradnih poročilih iz Adis Abebe Itali{nn| pri bombardiranju Adue '7 zraka ubili in ranili okoli 1700 ljudi, ^činoma same ženske In otroke. Maloštevilni obrambni topovi niso motril sto-J”tl v akcllo In so tako ItalManl lahko ^mbard*1''’*5	\y. peroatne višine.
1J 00.000 mož
Izvedba mobilizacije v Abesiniji je ^Polnoma uspela in dokazala, da so vsi ^besjticl pripravljeni braniti svojo do ^°yino do zadnje kaplje krvi. Mobili-*acljr? obsega vse moške od 17. do 60. .6*a, ki so sposobni za kakršnokoli vojsko službo. Tako Ima Abeslnljd sedaj 1,9 razpolago 1 milijon 100,000 mož, ^ndar ti primanjkuje modernega oro-*!a< s katerim bi mogla oborožiti vso to vcl*ko armado. Veliko upanje se polaga Prekiic angleške prepovedi uvoza *** h Anglije In angleških kolonij v osInPo, ker se pričakuje, da bo po
trebne količine materiala
vojske.
za opremo
Anglija vztraja
LONDON, 4. oktobra. Vest o pričetku Italijanskega prediranja v Abesinijo je bila tu sprejeta precej mirno, ker se je to prodirai..', itr' - a k čas pričakovalo. A-nglija stoji neomajno na svoj stališču, da je treba sedaj osta.i na svojem stališču, da je treba tudi sedaj nastopiti z vso energijo, da se :::deva '»redi tako, kakor je v interesu sveta. Z železno dosledno?*'r- bo vztrajala pri zahtevi po sankcijah, ki morajo bift obvezne kolektivno za vse članice Društva narodov, ali . a za nikogar. Angleška vlada je takoj zahtevala sklicanje sv:'.' Društva narodov, da uvede postopanje, ki je sedaj potrebno. Iz zanesljivega vira pa se Izve, da bo Anglija šla svojo pot tudi, ako Društvo narodov ne bi izpolnilo svoje dolžnosti. V Sudanu ima Anglija pripravljenih 100.000 mož, ki bodo vkorakali v Abesinijo 'aakoj, čim bi Italijani pričeli prodirati v tisto abesinsko ozemlje, ki se smatra za angleško interesno cono. To ozemlje je v prvi vrsti povirje Nila. Obenem ima pa pripravljene tudi precejšnjo vojsko v Indiji, ki se prepelje v angleško Somalijo ter v Egipt.
Glas angleškega lista
Z ozirom na Mussolinijev govor fašistom pišejo »Times«, da Anglija nikakor ne odreka Italiji prostora na soincu. Kar se v Angliji in v drugih državah očita Italiji, je to, da sc pcrhraije metod, ki se protivijo vsemu tistemu, na kar se je sama svečano obvezala. Niti v Društvu narodov niti kje drugje ni nobenega ne-razob1r>'^-i'> in «<•>•	•'	dsodkov pro-
ti Kaljii. Nihč pa ne more^ razumeti, da more kaka velesila sama Iti brer^b-zirno preko obveznosti in si skuša samovoljno Izsiliti izpolnitev svojih zahtev. Ta z veliko energijo pripravljena
pustolovščina bo nedvomno nepovoljno vplivala na ravnotežje v Evropi.
Ženeva stopa v akcijo
ŽENEVA, 4. oktobra. Odbor trinajstih se je sestal včeraj popoldne, da izdela tc' nično poročilo o dosedanji akciji Društva narodov za mirno poravnavo spora med Italijo in Abesinijo, dobil pa je takoj tudi nalogo pripraviti predlog za sklepe, ki naj se predlože svetu in potem skupščini. Na zahtevo Anglije se sestane svet Društva narodov k seji jutri v soboto. Pričakuje se, da bo na dnevnem redu sklepanje o predlogih odbora trinajstih, to se pravi o sankcijah. V ponedeljek bo pa sklicana skupščina Društva narodov. Kakšno bo postopanje, se zaenkrat še ne more trditi, zdi pa se, da se (bo vsa procedura še znatno zavlekla.
laval koleba dalje
PARIZ, 4. oktobra. Z veliko napetostjo se pričakujejo sklepi deflnašnje seje francoske vlade, iki se bo morala odločiti za Italijo ali za Anglijo. V poučenih krogih se pa zatrjuje, da tudi današnji sklep ne bo še dokončan in docela jasen. Laval bo skušal vso zadevo zavlačevati še dalje. Zaradi tega postaja položaj v Franciji precej napet. Dočim je desnica z delom centruma odločno za Italijo, je vsa levica od radikalov do komunistov neomaiino za Anglijo. Herrlot pripravlja veliko akcijo proti Lavalu, katero podpirajo celo nekateri člani vlade, ki zahtevajo od Lavala, da se odloči in že enkrat in izvleče Francijo iz sedanjega ne-zavidnega položaja.
Stališče drugih držav
LONDON, 4. oktobra. Grčija in Turčija sta se glede sankcij proti Italiji odločili in izjavili, da ne moreta ostati nevtralni, ampak se obvezujeta izvršiti v polni meri svojo dolžnost kot članici Društva narodov. Po poročilih iz Wa-shingtona in iz Tokia sta se pa Amerika in Japonska odločili za nevtralnost.
Hamessi bolgarskih zarotnikov
Hoteli so ubiti kralja, vse predstavnike režima in proglasiti republiko
SOFI.1A, 4. oktobra. Po vsej Bolgariji se opaža zaradi najnovejših dogodkov veliko vznemirjenje. O preprečeni zaroti Damjana Velčeva In tovarišev se izve, da so zarotniki nameravali izvršiti atentat na kralja Borisa, na druge člane kraljevskega doma, ministrskega predsednika Toševa in ostale predstavnike sedanjega režima ter proglasiti Bolgarijo za republiko. Imeli so že vse pri-
pravljeno, da izvrše atentat ob prilik) proslave kraljevega nastopa 3. t. m. Po njihovem načrtu bi istočasno zasedli vojno ministrstvo, vojašnice, pošte, policijo, promet itd. Predsednik nove republike bi bil postal Damjan Velčev. Med aretiranimi je tudi okoli 40 generalov in drugih višjih častnikov. Aretacije se nadaljujejo po vsej državi.
Ha žmm damah
Prepovedi mogoče naglo dobiti po-
Sklicanje narodne skupščine
Naša narodna skupščina bo siki ..na na dan 9. t. m na komemorativno sejo ob priliki prve obletnice tragične smrti
blagopokojnega kralja Aleksandra. Ker je potekel čas parlamentarnih počitnic, se razpravlja tudi o bodočem delu v narodni skupščini in zlasti o volitvah novega skupščinskega predsedstva, ki se morajo po določilih ustave izvršiti ob sklicanju rednega zasedanja 20. oktobra.
Izredno zasedanje bo zaključeno že dva dni prej in bo zaradi tega sklicana skupščina najbrže že 18. t. m. V zvezi z vsem tem se opaža v Beogradu, zlasti med narodnimi poslanci, že znatno povečana aktivnost. V času parlamentarnih počitnic se je marsikaj spremenilo, posebno v poslanskih klubih.
»Popravljena krivica"
Tukajšnja »Delavska Politika« piše 2, t. m.: »Pod tem naslovom je nedeljski ..Slovenec” objavil to-le vest: „Pri občinskih valitvah dne 18. decembra 1937 je dobila bivša SLS 1858 glasov, socialisti 1713, SDS 881, Nemci 736 in radikali 234. Že sama za sebe je bila SLS najmočnejša stranka v Mariboru, postala je pa še močnejša skupaj z radikali. Pri volitvah župana, ki so se vršile nato 14, januarja 1928, je dobil dr. Juvan 25 glasov, Eržen 13 glasov, 2 glasovnici pa sta bili prazni. S tem je bil izvoljen dr. .Juvan z ogromno večino za župana mesta Maribora in je bil župan do prvih dni decembra leta 1931, ko je bil razrešen županskih poslov. Za župana je bil nato imenovan dr. Lipold, ki je bil izvoljen na listi stranke, ki je bila že takrat v Mariboru v manjšini. S tem, da je ime* novan za župana sipet dr. Juvan, ki ie prišel na to mesto z zaupanjem mariborskega prebivalstva, je popravljena krivica in je dano veliko zadoščenje volilcem Maribora. Saj je mesto izvoljenega župana postavil nasilni režim župana, ki ni mogel uživati zaupanja večine mariborskega prebivalstva.” — Znano je, da iia ..Slovenec” mojster v zavijanju, toda rite moremo verjeti, da je s svojo trditvijo o popravljeni krivici prepričal javno mnenje, da je v resnici popravljena krivica in zadoščeno volilcem, ko so od trinajst izvoljenih delavskih zastopnikov ostali v občinskem zastopu samo še trije. Mi se za taka podarjena nvcsta prav nič ne borimo, pač pa bi pričakovali od glasila, ki goreče propagira katoliško akcijo, nekoliko manj zavijanja in več resnicoljubnostih
Casniške gredice
Sloga In jasnost pa taka! »Delavska Politika« hudo kritizira nejasnost in ne-složnost naše izvenparlamentarne opozicije in zaključuje svoje pisanje tako-le: »Potrebno je, da bi se čim prej izdali obetani politični zakoni, da bi se mogla osnovati ..Socialistična zveza delovnega ljudstva”, ki bi zbrala delovne sloje pod svojim jasnim programom in se uveljavila proti breznačelnosti raznih meščanskih in nacionalističnih skupin.« Na drugem mestu pa objavlja ..Delavska Politika« sledečo notico: »..Književnost” še vedno smatra za svojo dolžnost, da obrekuje socialiste in laže o njih. Tako si je v zadnji številki privoščil neki ..Strašek” belgijske socialiste. Mož razodeva zelo pomanjkljivo znanje o idejnih smernica!* Hendrika de Mana, vodilnega člana belgijske delavske stranke. Belgijskim socialistom pa očita kot hudodelstva razne ukrepe, za katere se istočasno zavzemajo francoski — komunisti! Tako se s svojim protisocialističnim bojem smešijo šolarji sami, ki pišejo o stvareh, ki jih ne poznajo in ne razumejo.« Poznate »Književnost«? Ne? Potem vam povemo, da je ta ljubljanska revija, ki jo izdajajo — mladi marksisti!
Spominjajte se CS-.D
V	Mariboru, dre 4. X. 1935.
    ..........m,....m...—m
danuui jmoMmi
™" .   ...........
Četrta redna leja mariborskega občinskega iveta
Zaprisega novega^ župana in podžupana ter mestnih svetovalcev — Volitve občinskih svetovalcav v posamezne odseke
Sinoči je bila v posvetovalnici mestnega magistrata četrta redna seja mariborskega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila samo zaprisega novoimenovanega župana in mestnih svetovalcev ter volitve v posamezne odseke mestne uprave. Novi župan dr. Juvan in mestni svetovalci so bili zapriseženi ob prisotnosti zastopnika banske uprave, mariborskega podnačelnika g. Modrijana.
Po zaprisegi je imel župan na zbrane daljši pagovor, v katerem se je uvodoma spomnil tragičnega marsejskega dogodka in dejal, da bo kmalu poteklo leto, ko nam je zločinska roka ugrabila našega velikega kralja Aleksandra I. in Zedinitelja. S tem zavratnim umorom so hoteli sovražniki omajati naši državi trdne temelje. Toda kruto so se varali, kajti prav ta gnus in zločin je bil povod, da se je ves narod v ljubezni in zvestobi er.odušno oklenil svojega mladega kralja, ki mu tudi mi danes ob svo*ji prisegi slovesno izpovedujemo svojo neomajno vdanost, vernost in ljubezen, kakor vse-r u vzvišenemu njegovemu kraljevskemu domu. Vsi navzoči so. se pridružili županovemu vzkliku: Živel kralj Peter II., živel njegov visoki dom!. Nato je bila posiana mlademu kralju posebna vdanostna brzojavka.
V svojem nadaljnjem govoru je župan g. dr. Juvan naglasil pomen prisege in dejal, da je novi občinski svet prisegal z* to, da bo z.ves!: svojemu kralju, da bo spoštoval obstoječe zakone' in varoval državne ir. samoupravne interese. Pri vsem njegovem delu pri mestni občini mu bo zvesta vodnica zakon, ki ga bo vselej in povsod spoštoval, obenem pa zahteval tudi od svojih občanov, da ga spoštujejo. Enakopravnost vseh občanov pred zakonom, to je geslo, ki bo novi mestni svet vodilo pri njegovem delu, jc naglasil s posebnim povdarkoni. Nadaljeval je, da. je bil Maribor vedno nacionalno mesto in čuvar narodnega in državnega edinstva. Velika skrb novega mestnega sveta bo, da se bo državr.a ideja še bolj utrdila in pronikla med vse sloje mestnega prebivalstva1.
V svojem govoru se je župan zavzemal za čim skorajšnje svobodne in tajne volitve.^ Na njegov predlog sta bili poslani ministrskemu predsedniku dr. Sto-iadinoviou in notranjemu ministru dr. Korošcu pozdravni brzojavki. Ko je župan pozdravil zastopnika banske uprave podnačelnika g. Modrijana, pa je bila poslana pozdravna brzojavka tudi , banu naše banovine. Končno je župan v svojem govoru omenjal še gospodarsko ...i-zo, ki je zajela vse sloje našega prebivalstva in povdaril, da je maribo.ska mestna občina gospodarsko dobro urejena in da je dobro gospodarila. Kakor doslej, pa bo morala tudi v bodoče strogo slediti in znižati izdatke ter ne bo smela delati novih dolgov. Zaradi naraščajoče bede pa ne bo mogla zmanjšati izdatkov za socialne in prosvetne namene. Poiskati bo morala vire in sredstva za Pomožno akcijo. Tudi bo započela z akcijo za znižanje najemnin in pričakuje, da bo našla razumevanje pri mariborskih hišnih posestnikih.
Svod nagovor je župan zaključil z besedami, da je mestna občina pretežno gospodarska korporacija in je zato vsako strankarstvo izključeno.
Volitve odsekov.
Po petminutnem odmoru se je seja nadaljevala. Pred volitvami, v odseke je mestni svetovalec g. Grčar v imenu socialističnih svetovalcev izročil novemu županu izjavo, v kateri izjavljajo, da imenovanje sprejmejo, vendar pa nagla-šajo, da bi morala biti občinska uprava izvoljena, da se morajo izvesti čim prej svobodne in tajne volitve, da se mora popraviti zakon o mestnih občinah in da bi ne mogli sodelovati v novem občinskem svetu, če bi imelo to imenovanje uprave trajni značaj. Končno si pridržujejo sv obodno odločevanje v vseh vprašanjih.
Sledile so volitve. V upravni odsek so bili izvoljeni: dr. Miler, Franc Hrastelj, dr. Kovačec, Josip Leskovar, Otmar Meglič, Ignac Ozvatič, Josip Petejan. Bogdan Pogačnik, Jože Stabej, prof. dr. Franc Sušnik in Ivan Wurzinger. Za njih namestnike: Lambert Aljančič, Anton Golež, Franc Hohnjec, Martin Kores, Josip Ošlak, Vlado Pušenjak, Drago Roglič in Franc Veronek. V socialno-politieni odsek: dr. Franc Sušnik, Ivan Prijatelj, Viktor Grčar, Ignac Jan, Anton Kotnik, Martin Kores, dr. Pihlar, Franc Remih* Franjo Veronek in Mirko Žitnik; za namestnike: Anton Benedičič, Josip Petejan, ing. Jelenec, Ivan Jemec, Otmar Meglič, Josip Weis in Ivan Wurzinger.
V	gradbeni odsek: ing. Jože Jelenec, Ivan Jemec, Josip Ošlak, Franjo Žebot, Jože Stabej, Lambert . Aljančič, Alojzij Munda, Ferdo Potočnik, Ivan Sluga,: Ivan Sojč in Alojzij Šprager; za namest-
Umne /testi
Povelje vojnega ministra
/ Minister za vojsko in mornarico, general Peter Živkovič je izdal na čete, ki so se udeležile manevrov pri Brčkem, naslednjo naredbo:
Junaki! Pri manevrih, ki so se danes končali, je sodeloval samo del naše velike jugoslovanske vojske, toda preko vas, "zbranih iz vseh krajev naše prostrane domovine v vrstah enot, ki so izvršile te velike vojaške vaje, je sodeloval ves naš jugoslovanski narod. Pri tej priliki se je izvršila tudi poskusna mobilizacija za to določenih enot. Izvršila se je s primerno hitrostjo v najboljšem- redu in s popolnim uspehom, kar daje sijajen dokaz naši vojaški'pripravljenosti in narodni zavesti.
Spremljajoč delo vseh enot, ki so se udeležile manevrov, sem ugotovil s posebnim zadovoljstvom odlično zadržanje in primerno disciplino v vseh momentih in ves čas manevrov. Ugotovil sem vašo silo, vztrajnost pri gibanju ter silni polet in vzdržljivost v bojih. Pri tej priliki sem se prepričal, da vas, ki v maneverskih enotah predstavljate ves jugoslovanski narod, krase vse visoke vojaške lastnosti naših slavnih prednikov, s čimer ste dokazali, da ste dostojni potomci neustrašnih, s slavo ovenčanih in neumrlih junakov, ki so z vso ljubeznijo in brez strahu stoletja' in stoletja nesebično prelivali svojo kri in svoje herojske kosti po neštetih bojiščih naše prostrane domovine, pa tudi zunaj njenih meja, dokler niso naposled ustvarili današnje lepe in velike kraljevine Jugoslavije in nam jo zapustili, da jo čuvamo in ohranimo, pa naj bi kdorkoli navalil na njo.
Junaki! Videč vaše brezhibno zadržanje in visoke vojaške vrline, ki ste jih pokazali v vsej svoji vojaški službi pri teh manevrih, verujemo v vašo neomejeno ljubezen 'n naše mile domovine in narodne dinastije Karadjordjevičev ter v to, da ste zmerom pripravljeni, ne strašeč se žrtve tud. svojega življenja, izpolniti volilo naših slavnih prednikov, da ohranimo močno Jugoslavijo. V tej veri pohvalim vaše delo in zadržanje in vas pozivam, da tako, zbrani iz vseh strani naše lepe domovine, pozdravimo našega ljubljenega kralja z gromkim vzklikom: Živel Nj. Vel. kralj Peter II,!
Novi generalni ravnatelj državnih železnic je postal inž. Dimitrije Naumovič.
K uredbi o dokladah. Finančni minister je izdal’to-le navodilo: Pod rednimi ; ejemki uslužbenih vpokojencev se po prvem odstavku čl 9 uredbe o . 'anfu osebnih prejemkov državnih in samoupravnih nameščen^-- nri 17.	.	-^ra
1935 imajo smatrati ne samo niihovi pokojninski prejemki, temveč tudi njihova & §§	kot kontrak-
nike; Anton Feiertag, Anton Golež, Ivan Kovačič, Ivan Klančnik, Josip Petejan, Ivan Prijatelj, Drago Roglič in Ivan Vel-ker. V finančni odsek: Vlade Pušenjak, Franjo Gnilšek, Franc Hrastelj, Franc Hohnjec, dr. Janko Kovačec, Otmar Meglič, dr. Miler. Viktor Grčar, Ignac Ozvatič, Bogdan Pogačnik, Ivan Prijatelj, Jože Stabej, Henrik Saboty, Franjo Žebot in Miro Žitnik; za namestnike: Aljančič, ing. Dračar, Ošlak, Golež, ing Jelenc, Kores, Kotnik, Kovačič, Leskovar, Roglič in Veronek. V obrtni odsek: Franjo Žebot, Anton Benedičič, Antou Feiertag, Viktor Grčar, Franc Hohnjec, Ivan Jemec, Munda, Ferdo Potočnik, Ivan Sojč, Alojzij Šprager in Ivan Sluga; za namestnike:	Gnilšek.	Golež, Jan.
Klančnik, Ošlak, Remih. Saboty in Weis.
Mestna podjetja:
V	upravni svet Mestnih podjetij so bili izvoljeni: dr. Juvan, Franjo Žebot, Josip Hutter, Otmar Meglič, Vlado Pušenjak, Martin Kores, Saboty in Ošlak; v ravnateljstvo: Franc Hrastelj, : 2. Oskar Dračar, dr. Miler in Jože Stabej; v nadzorni švet pa: Viktor Grčar, dr. Kovačec, Josip Leskovar in Bogdan Pogačnik.
. Ker je bil dnevni red izčrpan, je župan ob 19. uri zaključil sejo.
tualnim uradnikom, honorarnim nameščencem ali dnevničarjem. Zato se nagrada, ki jo imajo zaposleni vpokojenci kot kontraktualni uradniki, honorarni nameščenci ali dnevničarji po določbah 10. poglavja uradniškega zakona, zniža po čl. 8 in ne po prvem odstavku čl. 19 uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev od 17. septembra 1935.
Prijave za prejemanje d' !ad naj se predloži finančni direkciji v merskem terminu po že objavljenih dosedanjih navodilih. Društvo državnih vpokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
V Murski Soboti se otvori V. gimnazijski razred. Z ukazom Nj. Vel. S. N. 38-374 bo otvorjen V. razred samoupravne gimnazije v Murski Soboti. — Vpisovanje bo od 4. do 9. oktobra 1935, na kar se opozarjajo vsi bivši dijaki gimnazije v Mursk: Soboti.
Trgovci so stavkali tri dni v Murski Soboti. Pridružili so se jim denarni zavodi. Vzrok: davčne reči.
Razburljivi utrinki z osiješke razprave v »našički aferi«. Dr. Miško Radoševič je s toliko vehementnostjo napadel obtožene ministre in politike ter niihove zagovornike, da bi bilo skoraj prišlo do bunk...
Kaj poreče Japonska? Nevtralna bo. Tako zaenkrat zatrjujejo v Tokiu.
Sneži... v bavarskih Alpah. O tem poročajo iz Kempter.a.
V Grčiji so podaljšali rok vojaškega službovanja od 12 na 18 mesecev, pri mornarici pa od 12 na 14 mesecev.
V Ameriki...? Velikanski manevri ameriškega brodovja. 130 vojnih brodov in okoli 400 letal! Prvokrat v zgodovini ZAD se je zgodilo, da je ogromnim manevrom prisostvoval predsednik ZAD.
Ploske .umite
Tajinstvena najdba na pokopališču v Rogoznici. Ko je včeraj grobokop Franc Kojc prišel na vojaško pokopališče v Rogoznici, je opazil, da je grob, ki ga je dan preje izkopal, bil zasut. Misleč, da je kakšen hudomušne?, za šalo zasul grob, je začel zasuti grob znova odkopavati. Komaj je odkopal pol metra globoko, je na svoje začudenje naletel na majhno rakev, ki je bila ponoči položena v grob.
O	čudni najdbi je obvestil sodišče, ki je takoj odposlalo komisijo na lice mesta. Ko je komisija rakev odprla, je na začudenje vseh navzočih v rakvi ležalo že strohnelo truplo novorojenčka, ki je po sodbi zdravnika umrl približno pred tremi meseci. Radi razpadlosti trupelca komisija ni mogla ugotoviti, ali je otrok umrl naravne ali nasilne smrti. Tudi se ne ve, odkod je otrok in kdo ga je tam pokopal. Ptujski orožniki so uvedli obširno preiskavo, da izsledijo mater otroka in način njegove smrti. Ta tajinstvena' najdba je globoko pretresla ondotno prebivalstvo.
Preprečen samomor. Ko je včeraj ob
20. uri vozil v postajo Ormož osebni vlak, je tamkaj stoječ mlad človek nenadoma skočil pod lokomotivo. Lokomotiva pa ga k sreči ni zagrabila, ampa^ ga je vrgla daleč ob stran in dobil je le lažje poškodbe. S :oj namen je hotel po-noviti, vendar do tega ni prišlo, ker se je vlak med tem že ustavil, možakarja pa je zadržal tamkaj službujoči stražnik Pri zaslišanju na postaji jc izjavil, da mil je ime Franc Cegej, 2Z let star. posestnik v Mihalovcih: Samomor je hotel iz-vršiti zaradi neugodnih družinskih razmer.
Vaška bitka. V bližini Sv. Jurija ob Ščavnici je prišlo ni e-’ '-Miškimi vaškimi fanti do prepira in pretepa, ki je bil tako vroč, da je obležalo več pretepačev v ml 'ri krv’ Tf*Vnr no navadi. ;e uri pretepu igral važno vlogo — nož. Dva težko ranjena, in sicer 18-letnega Rudolfa Kozarja in 19-letnega Antona Kranjca, so morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Upajo, da jih ohranijo pri živl:enju, ostali lažje ranjeni so v domači oskrbi. Preiskava je v teku.
PMfieteske neme
I-spekcija. Na občini se je mudil v tem tednu dva dni banovinski višji računski inspeki^ ■ iz Ljubljane . C .ič Franc. Pri pregledovaniu občine je našel.; | vse v najleošem redu.
Iz občinske seje. Na nedeljski občinski seji je bil med drugim stavljen tudi predlog glede pristopa k eventuelno ponovno ustanovljeni katastrski upravi v Sl. Konjicah. Odbor bo do prihodnje seje ro-učil zadevo, upoštevajoč pri tem zlasti želje zainteresiranih občanov vseh v poštev prihajajočih občin. Prav tako bo padla na prihodnji seji odločitev glede soupravljanja okrajne hranilnice v Slov. Bistrici, za kar bi prišle po novem v poštev vse občine tega sodnega okraja. — ' Odbor je nad: lic soglasno sn-ejel novega mesooglednika g. Franca .Terzeeiča iz Sp. Poljčan. Mnogim ie bila dodeljena podpora. Domovinstvo je bilo priznano Rojsu Francu iz Hrastovca, Grilu Antonu iz Mahorske vasi. Brglezu Francu 'Z Sp Poljčan, Pepelnaku iz Stanovskega in Zorinu Ivanu iz Poljčan. Končno ie bilo sklenjeno, naj se zneski, ki jih imajo plačati posestniki za čiščenje vejevja, čim prej iztirjajo in izplačajo.
Pozor pred pustolovci! V Poljčanah se je pred dnevi pojavil neznanec, ki se je izdajal za veleposestnika in trgovca s sadjem. Popival je v veseli družbi ki se je zbrala okrog dozdevnega magnata,-po raznih tukajšnjih gostilnah. »Me' tuljčke« je razmetaval nič koliko Končno si je privoščil celo avto in se z veselo družbo odpeljal v Makole. Nazai grede so gospoda »trgovca«, ki je tako razsipaval z denarjem, v neki gostilni presenetili tukajšnji orožniki in ga vprašali to in ono. Izkazalo se jc, da je mož. ki se piše F. D., delavec iz Sv. Roka oh Sotli, navaden pustolovec. Denar si je pridobil s tatvino pri svojem bivšem gospodarju v Št. Juriji ob južni železnici. Prisvojil si je 2400 Din. Pri njem so še našli 1200 Din gotovine, zlat prstan, srebrno uro in revolver. Romal je v zapor slovenjebistriškega sodišča.
SkCtUui faiš&uie
Službene objave OOLNP, Maribor-
Razpored za edeljo 6. t. m. se je spremenil v toliko, da igrata SK Železničar in SK Viktorija ob 14. uri, ISSK Maribor in SK Rapid pa ob 15.30 uri. Tekmi bosta na igrišču SK Železničarja ob Tržaški cesti in mora vsak klub postaviti P°
3 starejše reditelje. Tajnik.
Sodniški odbor pri O. O., služben0, Radi zadržanosti g. Schnellerja se iz-premeni razpored delegiranih sodnikov za nedeljo tako, da sodi tekmo SK »Železničar« : ISSK »Maribor« g. Biz;ak tekmo SK »Ptuj : SK »Drava« pa g. K°' pič. — Tekmo SK »Mura« I. : SK ra« II. sodi g. Turk, za vodstvo tekm6 SK »Lendava« I : SK »Lendava« II. naj določi klub za to primernega klubskega funkcionarja.
..Čuvaite lusoslaviio"
.Vlariborsk? »V e č e r n I S« Jutra.
'"J «! |
tiUutfmke m Mko&ske Movite
Uudje si brez presfanka "emijejo življenje
Invalid Rudolf Horvat na Pobrežju je najpreje streljal na svojega hišnega gospodarja in njegovo ženo, nato pa si pognal v glavo smrtonosne strele
Včeraj zvečer se je pripetil v Nasipni uHci 54 na Pobrežju dogodek, ki je močno razburil .sosede in ki je obenem pokazal, kako malenkostni so včasih razlogi, radi katerih si ljudje končujejo življenje. Številnim samomorom v zadnjem Času v mestu in okolici se je priključil nov žalosten slučaj na Pobrežju. Zvečer* ko je že legla noč na mirno Nasipno ulico, so iz hiše posestnika Kumerja v omenjeni ulici odjeknili streli. 76-letni bivši usnjar in invalid Rudolf Horvat je nameril samokres proti hišnemu posestniku Kumerju iii n;egovi ženi. Čim je odstrelil nekaj strelov, se je pognal v svojo
sobo. Nekaj časa je bila popolna tišina in očividno je prevžitkar Rudolf Horvat živel teh par trenutkov v prepričanju, da je s streli usmrtil Kumerja in njegovo ženo. Zopet je odjeknil v noč strel, ki je prihajal iz Horvatove sobe. Ker ni bilo dolgo Horvata na pregled, so prispeli poklicani orožniki, ki so našli Horvata mrtvega na tleh v njegovi sobi. Kumerju in njegovi ženi, ki sta oba ostala pri življenju, se ni k sreči nič zgodilo, ker je Horvat pri streljanju zgrešil cilj. Vzrok tragičnega in razburljivega dogodka je v malenkostnem prepiru.
Rdeči petelin poje
Snoči okoli 21. ure so bili mariborski gasilci alarmirani, da je v Spodnjih Hočah gorelo. Takoj so pohiteli na pomoč in našli gospodarsko poslooje Dosestnice Roze Pahičeve v plamenih. K sreči so vso živino in tudi gospodarsko orodje v zadirem hipu rešili, ker hi bila sicer požarna katastrofa še mnogo večja. Mariborskim gasilcem, katerim so se pridružili še gasilci iz Hoč, Razvanja, Bohove, Pobrežja in Hotinje vasi, seje posrečilo do polnoči ogenj lokalizirati. Škoda, ki io je povzročil požar, znaša okoli 50.000 dinarjev in je le delno krita z zavarovalnino. Usoda je hotela, da so prav včeraj spravljali seno in ga shranili v Poslopju, ki je nekaj ur nato do tal pogorelo. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno.
Ogenj v kemični tvornici. Včeraj okoli 15. ure bi bil nastal v Reichovi kemični tovarni na Teznm kmalu usoden požar. Smola je brizgnila iz kotla, goreča snov Je olvela leseno shrambo v bližini. V frenutku so se razširili plameni na shrambo, prispeli so na mesto požara mariborski gasilci, za njimi studenški in pobrežki ter se je posrečilo ogenj lokalizirati. Skoda znaša okoli 10.000 Din. Vzrok postanka ognja še ni pojasnjen.
Z okrajnega načelstva. Jutri v soboto
prevzame svoje posle pri tukajšnjem okrajnem načelstvu za Maribor levi breg novi okrajni načelnik Pero Popovič.
Kraljeva štipendija. Nj." Vis. knez namestnik Pavle je izbral za. gojenca Nj. \el. kralja nadarjenega abiturienta majorske klasične gimnazije g. Jožeta “ombeka, ki bo do konca študij na beograjski univerzi prejema! po 1000 Din ra mesec.	^
Smrtna žetev. V starosti 78 let je preminul v Stritarjevi ulici 8 v Studencih upokojeni strojevodja in hišni posestnik ‘Van Legat. Žalujočim naše toplo sočutje!
Tudi to ugodnost so jim vzeli. Naši železniški upokojenci so i jli od pričetkov južne železnice sem to ugodnost, da s° se smeli posluževati železniškega ko-Pališča na koroškem kolodvoru. Te dni s° mariborski železniški upokojenci, ki Jtak živijo v težkih življenjskih prilikah 1,1 ki jim pičla pokojnina jedva zadošča j53 golo življenje, na mah dobili obvesti-da- jim ta ugodnost odslej odpade, “ed težko prizadetimi upokojenci je ta vest vzbudila precej razburjenja.
Državnim upokojencem v vednost! prijave za prejemanje doklad naj se Predlože finančni direkciji v oktobrskem erminu po že objavljenih dosedaniih na-vodilih.
V	Slovenske gorice z mestnim avto-Usom pohitijo Mariborčani v nedeljo 6. jjktobra. Obisk gospodarske razstave v uju, vinske irgatve v Ormožu, Ljuto-Jeru- Slatini Radencih, Gornji Radgoni, v- Lenartu, Sv. Trojici itd. Cena le 55 'n za osebo. Odhod ob 8. uri zjutraj z javnega trga. Pohitite s prijavami!
^cenejša priložnost za ogled v jesem-p čaru se nahajajočih vinskih goric, njave in informacije: Avtobusni pro-et MP, Glavni trg 26, telefon 22-75.
Lep uspeh Sokola I. Prejšnji teden je bil lahkoatletski dvoboj med sokolskim društvom Maribor I. in Maribor matico. Dvoboj se je končal z zmago sokolskega društva Maribor I. v razmerju 39 in pol : 34 in pol.
Praznik živali v Mariboru. Zopet se bliža dan, ko bodo po vsem kulturnem svetu na primeren način proslavljala društva za varstvo živali svojega zaščit nika sv. Frančiška Asiškega. Kot doslej, priredi v ta namen tukajšnje društvo proslavo z obhodom živali po mestu, ir. sicer v nedeljo 6. t. m. Zbirališče na Zrinjskega trgu do 10. ure. Obhod se vrši po Kopitarjevi ulici, Aleksandrovi cesti, Frančiškanski in Tattenbachovi ulici, Glavnem trgu, državnem mostu na
1	rg kralja Petra, odkoder se vrnejo udeleženci po navedeni poti na Zrinjskega trg, kjer se razidejo na svoje domove. Ako bo. navedenega dne deževalo, bo prireditev v nedelo 13. t. m.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek ob 20. uri y veliki kazinski dvorani večer »Pesmi in arije«. Priredi ga ga. Zlata Gjungjenac, operna pevka v Ljubljani. Spremlja jo na glasovirju g. N. Štritof, operni kapelnik v Ljubljani. Samostojne glasov irske kompozicije igra^ koncertna pianistka ga. Neda Kozina iz Maribora.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne rranc-Jožefove grenčice. Ragistrirano od ministrstva za soc., politiko in narodno zdravje S. br. 15.485 od 25. V 1935
Mali harmonikarji »Harmonije« Mari-bor imajo prvo vajo v petek 4 t m in sicer začetniki ob 15. (3.) uri, ostali pa ob pol 16. (pol 4.) uri in 16. uri na državnem moškem učiteljišču v Koroščevi ulici. Redre vaje bodo odslej naprej ob torkih in petkih. Novi člani se sprejemajo do 1. novembra tekočega leta pri vajah na državnem moškem učiteljišču. Glasbeno vodstvo je prevzel prof. Leo Novak, absolvent državne glasbene akademije v Zagrebu.
Trgatvena veselica v kazinski dvorani je preložena na poznejši čas.
Uprava Sokola Maribor I. sporoča, da se vrši v soboto 19. t. m. družabni večer skupno z odhodnico brata generala Put-nikoviča. Na odhodnico in družabni večer vabimo vsa nacionalna društva. Družabni večer bo v kadetnici s pričetkom ob 20. uri.
Zahvala. Zadruga »Sokolska koča« se toplo zahvaljuje odvetniku g. Vladiboju Kapusu, ki je daroval iz nekih dveh sodnih poravnav za Sokolsko planinsko, postojanko zneska po 500 in 300 Dir.. Naj bi njegova naklonjenost do Sokolstva našla še druge posnenialce! •
Povelje! Četniki Narodne odbrane v Mariboru v nedeljo 6. t. m. ob 5. uri zjutraj zbor pred kadetnico. Šubare in znak! Po predanim raportu na Pohorje k odkritju spomenika blagopo! -litemu kralju Aleksandru L Zedinitelju, katerega so postavili četniki Narodne odbrane.
»Dramski studio« v Mariboru uprizori v ponedeljek, 7. oktobra ob 20. uri v Narodnem gledališču Schonlierrjevo močno dramsko delo »Otroško tragedijo«. Režija, ki je v rokah Franja Žižka, je podajanje stilizirala. Vsekakor bo to edin-
stven in nov poizkus moderne režije. Zato pozivamo kulturno javnost Maribora, ki zna ceniti podvige naše mladine, da se temu večeru polnoštevilno odzove. Sodelujejo: Drago Bajt, Vladoša, Boža in Branko Simčič ter Franjo Žižek.
Grozdje se bo prodajalo jutri na dražbi na Glavnem trgu ob 10. uri dopoldne.
Nočno lekarniško službo imata danes Maverjeva in Siraikova lekarna, jutri v soboto pa Vidmarjeva in Savostova lekarna.
Kosanje je izgubil uro — kdo jo je našel? Kosanje je. pri zasliševanju priznal, da je pri zadnjem vlomu v okolici Graca ukradel rodbini Erben med drugim tudi dragoceno srebrno kilometer-sko uro. Košanjc pravi, da jo je imel ob priliki zasledovanja v Gregorčičevi ulici na roki, pa jo je na begu izgubil. Ker je ura lastniku ljub rodbinski spomin, se morebitni najditelj poziva, da odda uro proti nagradi mariborski policiji.
Občinski most so razdrli nekateri nadebudni fantalini in položili tram preko železniške proge pri Žerovincih. Vlak je zbil tram s tračnic in ga vlekel kakšnih 100 m za seboj. Radi tega »atentata« so orožniki izvršili poizvedbe in dognali, da je glavni krivec neki 12-letni posestniški sin F. K. Tudi so fantalini obložili tračnice s kamenjem, ki ga je stroj zdrobil.
Lizol... 50-letni delavec Ivan T., sta-iujoč v Studencih Oh izvirkih, je obležal nezavesten v svojem stanovanju zaradi zastrupljenja z lizolom. V mariborski bolnišnici so mu rešili življenje.
Izzivalca vrgli na cesto. Snoči okoli 24. ure je na Vodnikovem trgu 'službujočemu stražniku prijavil splavar Leopold K. iz Sp. Dupleka, da ga je sopivec L. K. sunil iz gostilne v Splavarski ulici tako močno, d^ je padel, na tleh ležečega pa še brcnil v čeljust, da mu je izbil zob. Stražnik pa je kasneje ugotovil, da je K. preveč razgra:al in izzival in so ga zato postavili na cesto.
14-Ietni ropar je v Vidovcrh iztrgal posestniku Ceru Jožefu iz Otovec denarnico in nato pobegnil. V denarnici je bilo 86 Din, ki jih je Cer po uspešni preiskavi dobil nazaj. Vsekakor je žalosten pojav, da. si komaj šoloodrasli fantiči privoščijo takšne roparske podvige.
Nočni vlom na Koroški cesti. Preteklo noč so neznani vlomilci vdrli v trgovino Franca Dovečarja na Koroški cesti 84. Storilci so kar s ceste vlomili skozi glavna vrata ter odnesli večjo količino mila in cikorije in za 40 Din drobiža, nato pa izginili v noč.
Celo lemeže kradejo. Posestnik Karol Kolman iz Trtkove je oral na svoji njivi. S seboj je imel tudi rezervni lemež. Ko se je za trenutek podal na bližnjo njivo, urejal tamkaj še nekaj brazd in se pozneje vrnil na prvotno mesto, rezervnega lemeža ni bilo več. Orožniki so stvar preiskali in našli lemež v bližnjem gozdu zakopan.
čevlji, aktovka, voziček, denar... Vse pride prav današnjemu tatu. Tako je neznan dolgoprstnež ukradel trgovskemu pomočniku Francu Marčinku iz Fochove ulic 36 4 pare čevljev, krojaču Zmagoslavu Lobnerju je izginila aktovka, ki jo je za hip pustil pred neko trgovino na kolesu, posestnici Neži Bir-sovi s Pobrežja, ki je včeraj proda:ala na trgu grozdje, je nekdo ukradel z Rotovškega trga ročni voziček, pletilji Ani Koroščevi pa je tat iz kovčega ukradel 100 dinarjev. Vse tatvine so prijavljene policiji.
Ribji frg. Sardele so se prodajale na današnjem ribjem trgu po 12. postrvi po 36, lokarde po 22, borboni po 26, očade po 13 Din.
Mariborsko vreme. Relativna vlaga 86, maksimalna temperatura 17.4, minimalna temperatura	10.7, barometer
732.4.
Drava narašča... Drava je narasla že za meter in pol r.ad svojim običajnim vodostanjem. Vzrok so očividno veliki zalivi v Dravski dolini in ob gornjem točil Drave, ki se nahaja v stalnem naraščanju in je zelo motna.
GRAJSKI KINO Telefon 22-19
p,*
Od danes dalje
BAR CAROLE"
Gustav Frohlich, najnovejša filmska zvezda .Ufe“ Licla Barova. Krasen film, zabava na gondolah v Benetkah. Pride .Pot do srca’ Charlota Susa, Hans Sohnker. — Pripravlja se „BENGAJU“.
Pri znižanih cenah v soboto ob 14. uri in v nedeljo ob 11. uri predpoldne predvaja »Grajfeki kino« krasen film o ženi, ki je čuvala svojo ljubezen, da T! svojega sina. »Skrivnost, i?--,	žene
mme. Blanche«. Ta krasen film je v nemškem jeziku.
Kino Union. Od danes dalje najlepši film zadnjih let »Epizoda« s Paulo Wessely in Karl L. Diehl-om. Fenomenalno filmsko delo, ki predstavlja višek lepote in dovršeno umetnost.
Motodkt1 gledališče
REPERTO ■' U.
Petek, 4. oktobra: Zaprto.
Sobota, 5. oktobra:	Zaprto zaradi
obolelosti v ansamblu.
Nedelja, 6. oktobra:	Zaprto zaradi
obolelosti v ansamblu.
Kot gost je zrežiral dramo »Izdaja pri
Novarl«, ki bo njena premiera te dni, Peter M a 1 e c, absolvent dunajske igralske akademije. To delo švicarskega, mnogo igranega dramatika Arxa, je zrežiral z izredno velikim uspehom tudi v ljubljanski drami. Delo samo posega globoko v človeške usode ter presune gledalca s pretresljivostjo dogajanja. Osrednja oseba je švicarski kmet Erni Turmann, ves prevzet od ljubezni do domačie. Igra ga P. Kovič. Ostale vloge igrajo Kraljeva, Starčeva, Furijan, Rasberger, Nakrst, Grom, Košuta, Blaž in Verdonik.
Še nekaj časa sprejema gled. blagajna (tel. 23-82) prijave novih abonentov. Priglasite se, saj so pogoji izredno ugodni!
Dramska šola glavnega režiserja J.
Koviča: Začetek pouka bo v nedeljo, 6. t. m. ob 9. uri dopoldne v gledališki poskusni dvorani. Tam se sprejemajo še tudi nove prijave.
fosftedatshe žiutfcuje
sloveni en in
_ Naše grozdje ne sme v Nemčijo, I*
^ograda poročajo: Nemška vlada nenadoma ukinila dovoljenja za uvoz našega grozdja v Nemči'o za čor meseca oktobra. Trgovinsko ministrstvo je po posredovanju naših zastopnikov v Berlinu takoj interveniralo, da se izvoz na-r šera grozdja v Nemčijo po“'vno '^voli, Kruhu cena raste. Že pred prvim so, kakor znano, beograjski peki podražili vse vrste kruha z motivacijo dviganja cen žita in moke. Sedaj so tudi pekovski obrtniki v Splitu sklenili podražiti kruh za pol dinarja pri kilogramu. Sresko načelstvo je nastopilo proti podražitvi, češ. da so se cene moke zvišali samo za 25 par in da zaradi tega ni upravičeno zvišanje cene kruha za pol dinarja pri kilogramu. Predsednik društva pekov pa zatrjuje, da se je cena moke zvišala za 75 par in da je naravno, da se mora kruh v Splitu še bolj podražiti kakor v Zagrebu m Banatu, kjer je vendar sedež žitne produkcije.
trg‘ trgovinska pogajanja z Italijo, ki so se nam obetala že spomladi, se se niso zaključila. Skoraj že vse države so uredile svoje trgovinske odno-z /talijo, le pri nas se rešitev tega življenjskega vpra? — stalno odlaga. Recipročni in kompenzacijski dogovori so nujno potrebni; le na ta način bi bilo mogoče doseči zopetno poživljenje našega izvoza lesa. — Pred par dnevi je bila na Sušaku konferenca producentov pakonov iz Slovenije, Našičke ter Fagi-neje, na kateri se jc razpravljalo o organizaciji produkcije, enotnih ceniah ter ustanovitvi skupnega prodajnega in od-pošiljalnega urada, Na sestanku pa ni prišlo do sporazuma, ker se manjši proizvajalci niso mogli zediniti glede razdelitve produkcije niti glede skupnega prodajnega urada.
9fean 4.
■j*rr .	*	,
Mariborski »V e č e r n I k« jutra.
V Mariboru, dr.e 4. X. 193.L
——I—IIMIIIIIMBIIIIII II m - —
MARIJ SKALAM
ROMAN
Sida SitaMva
»Za boleznijo vaše žene se skrit nekaj, kar bi bilo treba točno ugotoviti. Brez te ugotovitve bo zdravljenje težavno, ali pa sploh brezuspešno. Iti tu moram poseči — -stile mi še enkrat in ne pozabite, da sprašujem kot zdravnik — čisto naravnost v vajino intimno življenje, v vajino zakonsko razmerje. Obstojajo med vama nesoglasja?«
»Nesoglasja? Da, v zadnjem času. To se pravi, nesoglasja obstojajo le z njene strani, toda ta so pač v zvezi z njeno boleznijo.«
»Samo z boleznijo? Ste o tem tako trdn-' prepričani?«
»Da.«
»Jo ljubite?«
Ervin zardel in v zadregi skoraj ni mogel odgovoriti.
»Povejte odkrito! To je za način
zdravljenja zelo važno Ste •	čili
z njo iz ljubezni, ali...«
»Iz ljubezni.«
»Resnične, odkritosrčne ljubezni?«
»Da.«
»Ste ji to ljubezen pokazali'?«
»Mislim...«
»In ona? Se je tudi ona poročila z vami iz’ ljubezni?«
»Bil sem prepričan.«
»Ste še?«
»Sem.«
»Trdno?«
»Da.«
»Še nekaj: obstoja med vama, recimo, intinmr.ejša harmonija? Biološko...«
»Ne razumem vas, gospod doktor.«
»Mislim — seksualno.«
Ervin je povesil glavo in se v zadregi trapljal s prsti po kolenih.
»Oprostite, dejal sem vam, da vas izprašujem samo kot zdravnik; v interesu pacientke.«
»Ne vem, kako mislite, gospod doktor. Menim, da obstoja. Sicer pa... ti problemi so mi precej tuji. Moram vam priznati, da z ženskami nimam izkušenj!«
»■Prav nobenih?«
»Nobenih...»
»Ste torej stopili v zakon brez njih?«
»Da.«
»Koliko ste bili tedaj stari?«
»Pet in trideset let.«
»Čudno. Pet in trideset let... Tu nekaj ne bo v redu. Mogoče je samo troje: psihična in fizična neaktivnost, ali oboje skupaj. Ste se morda vdajali 'mkim mladostnim zablodam?«
»Ne.«
Zdravnik je nekaj časa premišljeval, potem zmajal z glavo in naposled dejal:
»Zdi se mi, gospod Rogan, da je bolezen vaše žene vsaj v posredni, ako ne celo čisto neposredni zvezi z vajinim zakonskim življenjem. Nekje mora biti v njem neka disharmonija. Kje, to bo treba še ugotoviti. Govoriti moram o teni še z vašo ženo.«
»Z najinim zakonskim življenjem? To bi pomenilo, da je ozdravljenje ob najini zvezi nemogoče?«
»Nikakor, gospod Rogan. Moderna medicinska znanost noscže lahko tudi na
ta področja. Seveda samo do neke mere, in — s popolnim soglasjem prizadetih.«
»Prestrašili ste me, gospod doktor. Odkrili ste mi nekaj, kar mi je bilo doslej čisto tuje, dasi sem z velikim zanimanjem študiral probleme psihoanalize ...«
»Izvrstno. Potem ste me gotovo razumeli?«
»Spočetka ne. Sedaj razumem ...«
Premišljujte dalje. Morda boste sami našli izvore disonanc. Oglasite se ob priliki spet.«
Ervin se je poslovil in se po opravljenih ostalih poslih pobit vrnil v Hruš-nico. Pred njim so se pričeli odpirati novi, globoki prepadi. Moral je najprej v skrivnosti svojih lastnih globin in analizirati svojo lastno psihično in fizično bitnost. Psihoanaliza, ki mu je bila dotlej samo čisto teoretično in diletantsko zanimanje, je pričela dobivati konkretnejše obrise.
»Torej ni vse v meni in na meni le psihičnega izvora?« je premišljeval. »Ni samo posledica pretirane strahovalne vzgoje, ki mi je ubijala energijo in s tem aktivnost? Temelji so globlji, biološki... Moja slabost je v fizičnem pomanjkanju moškosti. V neki živčni ali drugi podobni napaki. Da, zdaj se mi zdi čisto določno, da nisem popoln moški, kakor so drugi.
Moja sila je prešibka, da bi mogla ustvarjati biološko harmonijo zakona z žensko, ki je v polni meri aktivna. Potemtakem je moj zakon s Sido zabloda Da, sploh nisem imel pravice navezati jo nase. Njena obolelost je nazaduje ie posledica zatrtih gonov, ki ji razkrajajo živce.«
Te ugotovitve so ga globoko pretresle:
»Navsezadnje zakon torej le ni tako preprosta zadeva, kakor si jo navadno predstavljamo. So ljudje, ki ne bi smeli nikoli sklepati zakonskih zvez, ali pa le s psihično in fizično enakimi Toda kako naj bi se to uresničilo, ko se prej ne poznamo, ko še o sebi ne vemo, kaM spadamo? In naposled — ljubezen! Ta je slepa za vse te tako globoke probleme in nc sprašuje po njih. Zaljubiš se in spraviš v pogubo sebe in še drugega!« In iz teh ugotovitev je vst »Potem je vse izgubljeno in nima moje življenje nobenega pomena. Zdravnikova tolažba je prazna. Vsa. tudi najmodernejša me,|: -ma še nima s • v. ki bi me mogla do temeljev spremeniti. Ako so povodi in vzroki v tem. je moj zakon s Sido dokončno ubit. Čemu se rode taki ljudje? A kaj naj storim? Ločiti se? Ne. to ni mogoče: brez me ne morem živeti. Pustiti jo. da . Še mr.;. Tu se človek ne more dvigniti nad svojo nagonsko sebičnost: ubilo bi ga poteptano samoljubje ... Umekniti se. končati ...«
časom obupa so pa sledili tudi časi dvigov do novih upanj in ver:
»Saj je morda vse to le prečrno Lahko je samo domišljiia. Moralo bi se šele ugotoviti. Ne. ne. tako strašno ni. Govoril bom z njo . ..«
Odpeljal se je čez nekaj dni zopet v Maribor z najtrdnejšim sklepom, da se pogovori s Sido o najintimnejših zadevah njunega zakonskega življenja. Ko je stopal k njej. je bil trdno prepričan, da ga bo sprejela razburljivo, k'akor zadnjič, in je bil zato ves presenečen, ko mu je smeje še podala roko. da io 'e poljubil.
(Se bo nad^lievnlo.-)
jrfVlflfffft Ut svete
Kakšna le abesinska voiska?
Razlikuj« se v marsičem od vojsk naprednejših modernih driav, a je vendar ne smemo podcenjevati
oborožena je slabo kljub vsemu prizadevanju poglavarjev. Ker so rasi mogočni poglavarji in obvladajo svoje ozemlje skoraj suvereno, je veliko vprašanje, kako bi v primeru vojne izpolnjevali cesarjeva povelja. Na to vprašanje bo prišel odgovor šele po izbruhu vojne in vprašanje je tudi, ali bo cesar zato dodelil vsaki knežji armadi skupino svojih modernih mladih ljudi, da bo tako zagotovljeno enotno poveljstvo. Tak cesarjev častnik je že zdaj dodeljen rasu Siyumu, ki je na glasu kot posebno vročekrven mož. Poleg rasov je v Abesiniji še tucat vojskovodij, ki jih imenuje cesar. Nekateri izmed njih so guvernerji ir, vsak ima svojo vojsko.
Kakšna je abesinska vojska, ki se pripravlja, da zadrži napad italijanskih čet? To vprašanje ne zanima samo vojaške strokovnjake vsega sveta, marveč tudi ostalo javnost. Neki časnikar poroča o tem to-le:
Docela fevdalna ureditev.
Da ni pušk in belih tog, bi se vojska Haile Selassie v ničemer ne razlikovala od armade srednjeveškega francoskega kralja, ko je prodirala v Burgundsko. Kadar koraka abesinska vojska na bojišče, je od pete do glave fevdalna in organizirana tako, da omogoča hitro mobilizacijo, na drugi strani pa krije v sebi nevarnost enako hitrega razpada. Vrhovni poveljnik je cesar. Njegova armada je pa samo neznaten del vse oborožene moči. Cesar ima okrog 200.000 moderno oboroženih in izvežbanih mož. Cesarju osebno sta dodeljena dva čudna preostanka starih časov, likainakva, ki nosita v bitkii cesasrko obleko, da obrneta nase pozornost sovražnika in odvrneta tako nevarnost od cesarja. Ali bosta mogla izpolniti svojo tradicijonalno dolžnost v modemi vojni, je seveda drugo vprašanje.	'
Cesarju podrejene vojske.
Naravnost cesarju so podrejena plemena s svojimi lastnimi armadami. Teh plemen je zdaj šest. Ras Kassa iz Gon-darja je že zbral 80.000 mož in njegova natega bi bila braniti najprikladnejšo pot v Abesinijo k jezeru Tana. Ras Siyum je zbral že večjo vojsko, on bo branil ozemlje Tigre z Audo. Svojo vojsko imajo tudi ras Imaru iz Gojama, princ Asfao Vašam prestolonaslednik, ki je poveljnik v Vollu, dalje ras Desta Dartitu v Sidamu in ras Betwadad Gatachio v Kaffi. Vojska, ki so jo sklicali zadnji štirje poglavarji, je šibkejša od one rasov Kasse in Siyume.
Častniki rasov hi guvernerjev.
Poglavarji ali knezi imenujejo svoje lastne častnike. Njihova vojska je sicer deloma disciplinirana in izkušena, toda
enako oboroženemu sovražniku, je treba na drugi strani pomisliti, da se niso še nikoli spopadli s strupenimi plini, tanki in bomfoarderji evropske velesile. Kakšna
bo njihova hrabrost pred tem orožjem — od tega bo odvisna bodočnost niiliove države.
Ruski neaus Staliin
Zanimiv razgovor novinarja z gardistom abesinskega cesarja
Izvedba mobilizacije.
Mobilizacija se izvrši v Abesiniji na precej »afrikanski« način. Ko zapojo trompete in bobni, zapuste vsi moški v gorah in dolinah delo, osedlajo mezga ter vzamejo za en mesec hrane in orožje, seveda če ga imajo. Amhari opašejo tri čevlje dolge zakrivljene meče, Galli se Oborožijo z dolgimi sulicami, potem se pa zbero na določenem kraju in odkorakajo k drugim četam. Tako se zbere armada kakor se je zbrala v fevdalnih časih in tako jo tudi mora civilno prebivalstvo zalagati z živili. Edina razlika je v tem, da puste vojskovodje doma svoje čelade in levje grive, svoje Ščite in anti-tepje kože ter svoje pestre uniforme in oblečejo skromne khaki. Drugače pa bo abesinska vojska zdaj enaka, kakor je bila, ko ji je povečeval MeneHk.
Preskrba s hrano hi hrabrost.
Preskrba take vojske je seveda težavna. Dokler bo zadostovala od doma prinesena hrana, se ne bo treba bati, da bi se vojaki razbežali. Ko pa bo ta hrana porabljena, bo treba iskati nove ali pa postane položaj zete kočljiv. V splošnem se v Addis Abebi govori, da učinki modernih bojnih sredstev ne bodo omajali morale in poguma abesinske vojske. To bo pa treba šele dokazati. Čeprav so Abe-
Abesiniji so pisali v zvezi s pretečo vojno vse mogoče. Posebno veliko zanimanje pa je zbudil razgovor z nekim abesinskim gardistom, ki je izšel te dni v francoskem listu »Le voyage«. Dopisnik omenjenega časnika je namreč imel razgovor z gardistom Njegovega Veličanstva negusa Hajle Selasija, hoteč se informirati ter se prepričati o tem, kaj abesinski vojak ve o sodobni svetovni situaciji, o vojnah, v evropskih razmerah itd.
Omenjeni gardist je precej jasno raztolmačil, zakaj gre pri italijanskih pretenzijah glede Abesinije in zakaj se Anglija v tem vprašanju razhaja z Italijo. Toda v geografiji je bil ta intervjuvani gardist že nekoliko‘manj podkovan kakor v politiki. Ženeva je po njegovem mnenju nekje v bližini Londona, italijanski diktator Mussolini bi pa rad, da bi sedež Društva narodov bil nekje v bližini Rima. Glede Hitlerja je abesinski gardist menil, da je to bivši glavni poveljnik nemške armade v svetovni vojni, ki se je sedaj proglasil za nemškega cesarja, da je nadalje Hitler židovskega po-koljenja in velik sovražnik krščanstva.
Zanimivo je vsekakor znanje tega gardista v Rusiji. »Kje leži velika država?« ga je vprašal dopisnik. »Tam na koncu
Evrope; narod ki tam živi. se naziva »boljševiki«,« odgovarja gardist. — »Kakšna je sedaj v Rusiji vlada,« vprašuje dopisnik. — »Ne vem točno... Je pač to nekako takšna vlada, kakršna ni pač nikjer drugje na svetu.« — »Kdo vlada v Rusiji?« ga vprašuje dopisnik. — »Negus Staljin« odgovarja z--"">1jni in nadebudni gardist.
Tudi
v Mandžuriji kampanja prod »bubi« glavicam.
Znana je ostra kampanja japonskih žena proti »bubi« frizuri, ki se je bila udomačila tudi pri japonskih deklicah. To gibanje je našlo svojega izraza v posebni organizaciji, ki ji načeluje gospa Tanaka iz Tokije. Ta organizacija proslavlja dolge temile lase kot največji okras japonske žene. To gibanje proti »bubi« glavicam pa je našlo svoje odmeve tudi v Mandžuriji, kjer se vrši sedaj najostrejša propaganda proti »bubi« glavicam, ki so se pričeli uveljavljat’ tudi pri mandžurskih deklicah.
V celici.
»Štiri leta sem plačeval visoko premijo, in kaj sem dobil, ko je vse pogorelo?... — Dve leti ječe!«
Razno
V nedeljo, 6. oktobra TRGATVENA VESELICA
v gostilni Dobljekar. preje »Teta Rezi« v Laznici. Igra prvovrstni trio. Točijo se najboljša vina grofa Merana. Za obilen obisk se priporočata K. C. Dobljekar.	4457
HOTEL »NOVI SVET«
Danes velika izbira morskih rib, pripravljene na razne na* čine. Točim zdravilna vina, posebnost viška črnina z otoka Visa, kakor tudi prvo-
sinci nedvomno pogumni, če stoje proti | vrstna domača vina. 4481
Kupim
kupujem star ČASOPISNI PAPIR.
Pinter & Lenard, Aleksandrova cesta.	4495
Prodam
SPALNICE, JEDILNICE,
kuhinjske opreme, stole vseh vrst za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novaku, Vetrinjska 7. Koroška S 4285
ODEJE
strokovno šivane iz vate, volne in puha. Najceneje samo pri Novaku, Koroška 9, 4424
Sobo odda
—— M——PF«
SOBO
solnčno, pri parku opremljeno, s prostim vhodom, oddam. Vprašati v administraciji.	 4489
SEPARIRAN KABINET oddam. Glavni trg 12-11. 4480
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
takoj oddam. Sande. Sv l’e* ter pri Mariboru.	448°
SOBO in KUHINJO
oddam s 1. novembrom. Studenci, Cankarjeva ul. 5. 448-
Izdaja konzorcij »JutFa« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.
/