I Kupujte BONDEI Najstarejši slovenski dnevnik I v Ohio j Oglasi v tem listu j so uspešni | EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium Volume xxa^.—leto xxvi. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), AUGUST 9, 1943 .ŠTEVILKA (NUMBER) 184 PODGANE V PASTI - NACUi IN JUNKERJIIMEJO IZHODA Junkerji prevzeli vso oblast, ampak na zu-ostane v Nemčiji vse po starem in generali konferirajo o krizi, ki strmi tretjemu rajhu'v obraz Tri japonske bojne ladje potopljene iuia • evropskih mest, ki 2e in podtalne zve- dni^ prihajajo zadnje siln jasno kažejo (.,■•? pred katero stoji na- * Nem«ja. &C«°v°'' P"™""' j®' Vavi vrgli svet v kr- jem '— naciji s Hitler- P& junkerski mo-mu uj^hn di d ^2hoda iz pasti, v na-tro strani utrdijo hi- Ijycj^f.^^^^'^ajajoco moralo med gi masami doma, na dru-svet i^' P'^Gslepijo zunanji liknr. ^ izmotajo iz vojne ko-^%oče poceni. Italija je vzgled junkerji so očividno kako je padec ^^Padnr v Italiji vplival na Pa demokracije, obenem Ce ^ J' kakšne so bile posledi- '^Ston London in Wash- da i)j ,^^Gta bila priprg^vljena, sktji v Italiji izrabila do Jangk z apeli na itali- zanetila plamen re-temeljito pometla s teaiygv^^ ® njegovimi priveski, šalo J je dejansko sku- in pogajanja s kraljem telji n Badoglijem, vodi- civi^jj Nemčije sedaj o- bovai° načrt, ki bi vse- igTe )j prednosti italijanske pogreškov. "A%J! poročilo, ki ga prinaša k .^ted Press" iz Madrida, kovegg^ cenzorjev Fran- obliijj ^®^ijna le v zmrcvarjeni "a v svet, vsebuje ®iedeče trditve in na- ^ potisnjen na stran dneh so v Nemčiji po+:^,. ji vso oblast v roke '^acijgu Hitlerja in ostale O P*"vake na stran. f'orocai sicer že ponovno ^ ®vet, zlasti odkar je VbQ "intuicija" izgubila tQ Stalingradom, am- j® to menda fakt. tla 9 junkerji so ^klenih, ^ Po v Nemčiji ostane jj . in nemška jav- naciii v pod vtisom, da 'asti^ , vedno na krmilu o-generali hočejo obuditev revolucijo ljudskimi ma^ 'iji. je primerilo v I- Režimi, katere utegnejo pruski generali vreči pod kap, ker Nemčija nima od njih nobene koristi, so oni na Hrvaškem, v Slovaki ji, Romuniji, Madžarski in najbrže tudi francoski režim v Vichyju. Nemški uradnj, radio Mnogo ugibanja in napeto pričakovanje je po poročilu iz Londona zbudil nenški uradni radio, ko je spustil v svet naznanilo, da se ie te dni na Hitlerjevem glavnem stanu vršil "važen vojaški in politični sestanek." Nemški radio je dalje dejal, da so bili na tem sestanku vsi vodilni naciji, kakor tudi poveljniki armade, mornarice in zračne sile, in pa japonski poslanik. O kakem italijanskem zastopniku naznanilo ničesar ne pove. Razdvojenost med Nemci Neki švicarski list citira nekega potnika, ki je prišel iz Nemčije, ki je izjavil, da se je med Nemci pojavila razdvojenost, ena stran pa za mir takoj, druga pa argumentira za vztrajnost, ker Nemčijo drugače čaka popolna katastrofa. Nov znak rastoče nemirnosti med ljudstvi pod nemško okupacijo je vest francoskega odbora za osvoboditev v Alžiru, da je v Parizu prišlo do spopadov med civilisti in nemškimi vojaki. Panika v Berlinu Potniki, ki so prišli iz Berli- Amerikanci so izšli iz bitke brez vsake izgube. Zavezniški glavni stan na Pa-1 cifiku, 8. avgusta. — General i McArthur je danes naznanil, da so Amerikanci prestregli japonsko morsko silo, ki je prinašala pomoč sovražni posadki v Vili otoku Kolomtaangara na se-verno-zapadnem Pacifiku, ter P9 enourni bitki potopili tri izmed štirih japonskih bojnih ladij, eno križarko in dva rušil-ca. Možno je, da je bil potopljen tudi tretji japonski rušliec. S tem so japonske izgube v tekoči kampanji pri Solomon-skih otokih narastle na najmanj 23 in morda na 28 bojnih ladij. VLADA GENERALOV V ! Amerikanci podijo NEMctJI r,. Poročila, ki w prispela ^611106 113 SlCllljl včeraj iz Berlina, v Španijo, naznanjajo, da so bile dane Goeringu velike polno-moči in da bodo prevzeli vlado trije nemški častniki: Goering, maršal Keitel in veliki admiral Doenitz. Hitler bo ostal še nadalje nominalen načelnik nacijske stranke, sicer pa ne bo i-mel pri vladi Nemčije nobene besede. Severna Italija pod težkim bombnim napadom Zavezniški bombniki so prinesli peklo me&tu Milanu. Nemci na stavki za mir BERN, Švica. 7. avgusta. — Resne stavke širom nemških industrijskih središčih, ki so že itak preobložene z napetostjo, so povzročile dodatne skrbi nemškim oblastem. Toda stav-karji ne zahtevajo višjih plač — pač pa mir. Poročilo, ki prihaja iz Švice, izjavlja, da so delavci v eni tovarni enostovno odklonili delati še nadalje, in da je bila njih akcija kaj hitro posnemana po drugih delavcih v tovarnah v Stuttgartu in Berlinu, Kot pove poročilo, se je tem delavcem obljubilo večje racije, toda to jih ni omehčalo, in so trdno zavrnili zahtevo, da se Vi-nejo na delo, še tudi potem, ko so tovarne obkolile čete nacijske elitne straže. LOKAR RESIGNIRAL PRI S. D. D. John E. Lokar je pred krat- na v Švico, pravijo, da oblasti v kim resigniral kot predsednik nemškem glavnem mestu ne ve- Slovenskega delavskega doma do, kaj bi počele z ozirom na j na Waterloo Rd., kot tudi iz di-divji beg civilistiv, ki ga je na- rektorija. Predsednik doma je vdahnila usoda Hamburga. Propagandni minister Goeb-bels je v izjavi, objavljeni po nemškem radiju, priznal, da se Berlin prazni vseh civilistov razen tistih, ki so nujno potrebni. % bombniki na poti v nemčijo LONDON, 7. avgusta. — Preko Rokavskega preliva se je snoči čul grom velike sile bombnikov, iz česar se sklepa, da je zračna ofenziva proti nemškim mestom zopet v polnem razmahu. bil zadnjih osem let. Kot poroča bo vzroke svojega odstopa pojasnil v kratkem potom časopisa. BOLEZEN V St. Luke's bolnišnici se nahaja Mr. Frank Vidrich, 15718 Grovewood Ave. in sicer zaradi poškodb, ki jih je dobil pri delu na rokah. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega o-krevanja! LUGANO, Švica 8. avgusta. — Danes malo po pplnoči so zavezniški bombniki pričeli s težkim bombardiranjem severne i-talijanske province Lombardije. Glavna tarča napada je bilo mesto Milan. Eksplozija težkih bomb se je cula prav do Lugana, ki leži o-krog 40 milj od Milana. (Iz gornjega poročila je razvidno, da zavezniki izpolnjujejo neizprosni napad iz zraka na severno Italijo, potem ko je general Eisenhower posvaril Italijane, da se morajo ali podati ali pa naj se pripravijo na razdejanje njihovih mest.) Gorska trdnjava Troina padla po ljuti borbi. Goerin-gova divizija na begu. Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 8. avgusta. — A-merikanci so včeraj zasedli vrh gorske trdnjave Troina, in po eni najljutejših bitk v sicilijski kampanji pognali v beg Herman Goeringovo divizijo in pa 15. nemško oklopno divizijo. Glavna osiščna obrambna linija pri gori Etni je bila s tem zlomljena in Nemci sedaj bežijo v gore proti severu, medtem ko jih zavezniki neizprosno bombardirajo. Število ujetnikov v sicilijski kampanji je narastlo na 125,-' 000, in kakor izgleda, se je italijanske vojake umaknilo iz vseh prednjih vrst fronte. Zavezniki so tudi zasedli mali vulkanicni otok Ustica, 40 milj severno od Palerme. rommel se je pojavil na balkanu New York Times prinaša v svoji številki od 2. avgusta članek Anne 0'Hare McCormick, ki poroča med drugim, da je Muss^olinijev padec povzročil premestitev maršala Rommela na Balkan. "Ta polotok, ki je sosed Italije, ni bil nikdar popolnoma miren pod italijansko okupacijo. Nemci so zaposlili večji del italijanske armade kot zasedbe-ne čete ravno v onih deželah, j kjer prebivalstvo Italijane naj-LONDON, 7. avgusta. bolj črti. Tudi ako Italija osta-Nemške oNaaU ^najo imlike ^ nemški strani njihove policijske čete kljub temu niso več zanesljive. Masni beg iz^Berlina RUSI SO ODDALJEKI SE 16 MILJ OD MESTA MARKOVA Včeraj so Rusi pobili v svojem prediranju proti Harkovu in Brijansku nad 4,500 Nemcev rusi si prizadevajo osvoboditi vso ukrajino LONDON, 9. avgusta — Ruske motorizirane čete so včeraj prodrle 16 milj severnozapadno do Harkova, v Bogoduhovu so MOSKVA, 8. avgusta. — Napredovanje Rdeče armade proti Harkovu in Brijansku na 300 milj dolgi centralni fronti se prerezale železniško progo, na- nevzdižno nadaljuje. Včeraj so kar sedaj ogrožajo nemško bazo v Sumiju. V svojem prizadevanju, da o Rusi zasedli 70 njyJaljnih vasi, med njimi tudi vas Grajvoron, ki leži 45 rnilj severnozapadno svobodijo Ukrajino, so rusl^e če- od Haikova. te dosegle kraj Budnijati, ki le-j Rusi so samo še 25 milj od ži 17 in pol milj zapadno od O-1 Harkova, o katerem se pričaku-rela, ob glavni Orel-Brijansk je, da bo padel hitreje kot Orel, železniški progi. {ki je bil zavzet po enem mesecu V svojem prodiranju proti j krvavih bojev. Harkovu so Rusi v nedeljo na- predovali deset milj, proti Brijansku pa sedem in pol milje. V teh bojih so Rusi osvobodili nad šestdeset vasi, na fronti proti Brijansku pa nad 130 krajev. Ruski polnočni komunike naznanja, da je bilo v nedeljo v prodiranju proti Brijansku ubitih 4,300 Nemcev, sestreljenih pa je bilo 58 nemških letal. Dalje so Rusi zavzeli važno nemško bazo Krasnopol. Napredujoč od Belgoroda, so čete Rdeče armade iztrgale Nemcem Dolbino," 37 milj severno od Harkova na glavni železniški progi med Harkovom in Belgorodom. Dalje so Rusi zasedli več naseljenih krajev na progi med Harkovom in Brijan-skom. V vzajemni akciji z armado je ruska zračna sila ostro bombardirala nemške vojaške vlake 'v Harkovu in Brijansku. Podprimo borbo Amerike za Seja bo zelo zanimiva, vspored bo raznovrsten in vršilo se bo slovesno sprejetje novih članic vseh društev. Pričetek ob 7 ;30 uri zvečer. V soboto, 14. avgusta pa priredi Woodmen Circle organizacija svoj piknik v Eu-cUd Beach parku, na katerega se v splošnem vabi vse članstvo te organizacije. 14 LETNI DEČEK OSTANE V MORNARICI LOWELL, Mass. — Francis P. McMahon, star 14 let, ki je bil sprejet v mornarico s pomočjo ponarejenega rojstnega lista, bo ostal v službi Strica Sama. Njegovi starši so privolili in mornarica je tudi zadovoljna z njim. viti se v ravnotežje. Mesar kaznovan Mestni sodnik WiUiam Mc Dermott je v soboto obsodil mesarja Andrew Piskura, 9505 Denison Ave., na $100 globe, ker je nekemu odjemalcu, ki je kupil dva funta govedine, računal lOc več, kot pa je dovoljeno no odredbi OPA. «TRAN2. 9. avgusta, 19« ENAKOPRAVNOST UREDNIŠKA STRAN AKOPRAVNOST Owned and Published by . BTHK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND FCBLISHINQ CO. «31 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays BUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of TowA: KPo raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)_________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta)_______________________________________________3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) _________________________________________________2.00 UREDNIKOVA POSTA Dar za pomoč v stari domovini By Mall In Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)______ Por HaU Year — (Za pol leta)------ Por 3 Months — (Za 3 mesece)_____ ..$7.50 _ 4.00 _ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countrle#: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske države): Po& One Year — (Za celo leto)_____ Por Half Year — (Za pol leta) __________________________________________ Sedanji in povojni problemi _$8.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. a^^^l04 RAZLAGA 0 PLEMENSKIH PREDSODKIH Cleveland, Ohio. — John W. Hrovat ml., sin Mr. in Mrs. J. Hrovat iz Arcade Ave., tu rojen ameriški Slovenec, ki je sedaj v službi Strica Sama, in to že preko dveh let, se je povspel do čina nadporočnika (1st Lieut (, ter je sedaj nastanjen v Wash-ingtonu. V civilnem življenju je mladi John graduiral iz Ohio State College kot električarski inženir. Ko se je pričela vojna, je bil John pozvan v službo. Vlada ga je poslala za 8 mesecev še za nadaljne študije v Anglijo, iz katerih študij, se je vrnil zadnji božič. In kot oče in mati mladega nadporočnika, je njih zavednost tudi podedovana. Uvidel je bedo v Angliji, ko je imel priliko to opazovati v 8-mesečnem bivanju tam. Spoznal je kako trpljenje doprinaša ljudstvo Anglije. Ko se je vrnil iz Anglije, je imel veliko za povedat, kako to ljudstvo tfpi in doprinaša za zmago vojne. Rekel je, kaj in kako more še vse pretrpeti ljudstvo Slovenije iz katere oče in mama prihajata kot drugi tisoči ameriških Slovencev. Mladi Ivan se tega dobro zaveda in sedaj je poslal od svoje plače kar $25.00 za slovenske reveže v domovini na svojega očeta, rekoč: "Izroči jih na pristojno mesto, ker želim tudi jaz pomagati po svoji moči za te močno prizadete reveže v Sloveniji". Torej častno priznanje takemu zavednemu ameriškemu Slovencu za tako dobrosrčen dar. Torej dokler bo še ameriška Slovenija imela take sinove, in Slovence v obče, ne bomo še u tonih, kljub temu da so se vsi sovražni elementi zarotili stre bit iz površja ta mali nadarjen slovenski rod. "Več je zmede in več površnega lažnjivega, hudobnega in nezmiselnega mišljenja o predmetih plemena, kulture in jezika, kakor o katerem drugem predmetu." Na ta odkriti način dr. Paul S. Martin, glavni kura-tor v oddelku antropologije Field muzeja v Chicagu, začenja oster članek, ki analizira vzroke plemenskega predsodka v tekoči številki muzejevega glasila. On navaja bojazen kot eno izmed prvotnih činjenic, ki povzročajo predsodke, ljubosumnosti in sovraštva; pravi, da, ako hočemo razumeti te čuvstvene reakcije in o njih razpravljati, moramo pred vsem razumeti, kaj je pleme. Po preiskavi zoologičnih dejstev, on nadaljuje, se zdi, da vse človeštvo spada k enemu samemu plemenu., Absolutno čistih in nemešanih plemen ni več, kakor dr. Martin trdi. "Razne razdelitve človeškega plemena ne izvirajo iz čisto biologičnih dejstev, marveč iz arbitrarnih in umetnih klasifikacij. Plemenski problem je dejanski kulturen, socijalni in gospodarski problem, ne pa čisto biologičen problem." Strogo rečeno,' dr. Martin argumentira, obstoja le eno resnično pleme — človeško pleme. Radi udobnosti pa in na podlagi površnih razlik se je človeško pleme razdelilo v tri glavne oddelke: belokožce (Kavkazce), Ne-groide in vzhodno-azijatske (ali Mongoloide). Dodatno k tem so razni pod-oddelki in zmešane skupine. Dr. Martin pravi torej — imamo le eno človeško pleme s tremi glavnimi skupinami, oziroma pod-plemeni ali tipi. Ako površno govorimo o negroidskem plemenu, mislimo zares na negroidski oddelek človeškega plemena. Kar se tiče bojazni, ki vzbuja plemenski predsodek, dr. Martin povdarja, da ista emocija povzročuje nezaupanje in sovraštvo med drugimi skupinami v tej deželi, kakršne so farmski blok proti bloku srebra, demokrati proti republikancem, ena verska skupina proti drugi in med skupinami raznih evropejskih narodnosti. Kaj pa so vzroki te bojazni? Bojazen, kakor on razlaga, da moja skupina (moji prijatelji, moja delavska organizacija, moja cerkev, moj klub, moja narodnost) utegne biti kritizirana ali nadvla-dana, zatirana ali odpravljena po drugi skupini. Ta občutek ima svoje korenine v jako stari človeški zablodi — zabloda, da moja skupina je najbolj važna na svetu, da je celo edina, ki nekaj velja. Ako bo ta moja skupina oslabljena ali se ji še hujše zgodi, mi čutimo, da bo izgubljeno vse, kar je nekaj vredno. Pisatelj podaja sledeče ilustracijo: "Mi belokožci— torej moja skupina — mislimo o sebi, o svojih uspehih in o svojem načinu življenja kot najvažnejši in najboljši stvari na svetu, z drugimi besedami, jo smatramo za su- Hrovat je vposlen . , ^ , 1 . 1 pri N. C. R. kot strojnik ze nad periorno. Ako druga skupina, kot n. pr. kaka inozemska 30 let. sedai žive že veliko vr- 1 • »IV* * lil* • Ta mladenič naj bi bil v vzgled ostali naši slovenski mladini tukaj, da bi se tudi ta zavedala te veličine svoje "dolžnosti kot sinovi in hčere slovenski staršev. In par dni po tem se ponovno zglasi Mr. Hrovat st. in pravi: "Jožef, tudi jaz in moja, bova prispevala enako vsoto, kot jo je najin sin." In res izročil mi je tudi on $25.00. — Ko sva se kratko pogovarjala, in govorila o grozodejstvih, katere mora doprinašat danes naša rojstna domovina, so mu prišle solze v oči, v čustvih se ni mogel premagat, v želji in upanju, da bi bili sadovi naših prizadevanj res uspeh. Hiovatovi so se močno trudili že v prvi svetovni vojni za rešitev Slovenije, in znano mi je še od tedaj, da je bil John Hrovat st. aktiven za takratno JRZ. Pa še to mi je rekel: "Durn, da bi dočakal, da bo še moja in tvoja domovina enkrat rešena, sem pripravljen prispevat ponovno tudi če je treba še $100." Torej čast, na taki zavednosti tej družini. Cleveland, Ohio. — Pred nekaj časom je brat Milan Medve-šek v svojih komentarjih "Od časa do časa" omenil tudi plemenske izgrede, ki so se pojavili v Los Angelesu, Teksasu in nato še resnejše in žalostnejše v Detroitu. On je mnenja, da ta problem bo še večji po vojni, kar sklepa po svojem opazovanju dnevnih dogodkov, ki jih dobro razume in dobro ocenjuje. V listih smo čitali, da so plemenske izgrede v Detroitu, ki so bili silno tragični, poczročili tajni agenti in petokolonci, torej sovražni izdajalci, ki jih menda v Detroitu ne manjka, kakor jih ne manjka v drugih velikih mestih. Razlika je v tem, da v nekaterih industrijskih mestih se te vrste sabotažniki skrivajo in delujejo za kulisami, ker se boje svetlobe. V Detroitu in okolici se nahaja veliko Fordovo kraljestvo. V dobršni meri je njegova moč zakon, dasi ne več v toliki meri kot pred leti. Kdor nosi križec, ki mu ga je podaril Hitler, seveda diši po diktatostvu, sicer ga ne bi dobil za svoje diktatorske zasluge. Veliko so tudi krivi izgredov kukluksovci, ki so še dokaj močni s svojimi črnimi nakanami. Zadnje časa so se kukluksovci baje potuhnili in delujejo pod drugim imenom. Teh je menda že okrog 10,000, ki nep restano vrtajo in rušijo moralo med ljudstvom. Vsekakor so kukluksarji že spet začeli dvigati glavo. Iz tega razloga je treba, da je ljudstvo pozorno, kajti ti kukluiiksarji niso le proti črncem in Židom, temveč proti vsem inozemcem, socialistom, komunistom in katoličanom ter proti delavskemu gibanju sploh. Ker so kuklukcarji skrajni na-zadnjaki, ki se radi poslužujejo skrajnih sredstev in večkrat tudi zločinskih dejanj, mora biti ljudstvo čuječe, da ne nasede zakrknjenim nazadnjakom na njih limanice. Na tako sodrgo je treba pravočasno posvetiti z močno žarnico, da se jih preplaši in prepodi nazaj v njihove luknje, kakor strupene podgane. Pa ne samo preplašiti jih je treba, temveč uničiti njihovo sabotažno organizacijo do temelja, da ne bo nikdar več u-prizarjala zločinskih dejanj. Poleg tega vsega pa imamo tudi organizacijo z lepo done-čim patriotičnim imenom, ki se naziva "Hčerke ameriške revolucije", ki je tudi dokaj nazadnjaška in prav nič revolucijo-narna, dasi se je niti zdaleka ne more primerjati kukluksarjem. Pa še kakšna druga organizacija operira vmes, da podpihuje plemensko sovraštvo. Vse to kaj rado izbruhne na dan v času te ali one krize. nični fašizem najpodlejše vrste in kot takega se mora zatreti. Znano je tudi, da je imela organizacija KKK v svoji sredi tudi vplivne može. Pridružili so se ji visoki uradniki, sodniki, policaji in drugi javni faktorji. Bohotila se je največ na jugu, pozneje pa se je raztegnila tudi na sever. Zadnja leta se je vsled svojega delovanja dokaj diskre ditirala, sedaj pa menda spet dviga svojo ogabno glavo. Možno je, da do preganjanja inozemcev ne pride tako hitro ne dokler je obilo dela, po vojni se bo pa marsikaj izpremeni-lo. Izgredi proti črncem in Židom pa so se že pojavili, kakor smo videli pred par tedni, po vojni pa se je bati, da bodo še hujši. Prej nisem nikdar verjel, da je kaj takega mogoče, zadnje čase pa vidim sam na lastne o-či, da je tudi med našim ljudstvom mnogo takih, ki so odprto proti črncem in Židom, katere dolžijo vsega zla. To je vsekakor posledica nacistične propagande, ki vrta noč in dan, da zanese sovraštvo med nas in tako sabotira vojni napor. Zadnje čase se sliši propagandno go-bezdanje, da židovski sinovi ne gredo kaj prida v armado, še manj pa na bojne poljane. Druga obdolžitev je, da židje povzročajo draginjo, ker da so oni glavni prodajalci in prekupčevalci ter kramarji, ki imajo vse veletrgovine v svojih rokah ter ves trg, blagovni in denarni. Tudi med vojaki in veterani se širi tako mnenje. Skoro ne manjka drugega kot ene močne poteze in počilo bi vsled takega šuntanja in blebetanja. Tako ko torej stoji ta problem danes, ki se ne da zatajiti, temveč je treba tako škodljivo propagando pobijati. T zlobna propaganda se je vsekakor začela stopnjevati sedaj, ko zavezniške armade zmagujejo na vseh frontah. Treba je pomisliti, da vojna ne bo vedno trajala in potem se bodo pričeli vračati naši fantje domov. Nastali bodo novi problemi, vojno delo bo ustavljeno, tovarne bodo preuredile svoje delo za civilne potrebščine in ne bodo potrebovale več toliko delavcev. Z eno besedo: vojna produkcija, ki sedaj daje delo milijonom, bo ustavljena. Kaj potem? Novi glavar OEW 'J bosfj lic Leo T. Crowley, ki je bil imenovan za načelnika Office of Economic Warfare urada. skupina začenja prihajati v mojo občino in delati za manj plače, potem se moja skupina boji, da bo njen zaslužek v nevarnosti. Ta bojazen se potem spreminja v sovraštvo, tedaj skušamo to racionizirat tako, da bo naša vest imela dober vzrok za sovraštvo. Tedaj govorimo, da so tujci "inferiorni, da so umazani, da kradejo, da niso dobri, in tako dalje." Dejstvo je, da vsak smatra svojo skupino za superior-no. Ves predsodek plemena in narodnosti izvira iz jako primitivne človeške slabosti.—FLIS. * Kupujte vojne honde! * sto let na 15900 Arcade Ave. In John je bil pred časom močno aktiven na našem narodnem polju, posebno pri zadrugi se je Milan tudi omenjuje slovenski narod. Ako bi prišlo do preganjaj inozemcev, da mi nimamo lastnih mož na višjih mestih, ki bi se v potrebi s svojim vplivom za nas potegnili. Kajti rih je vredno razmišljati, da se pravočasno odpravijo vzroki slabih posledic. O tem bom ob priliki še pisal. Pred kratkim je v par svojih komentarjih Tone Garden živo opisal in pojasnil zadevo o protiunijskem gibanju, ki se je zadnje čase tako močno pokazalo zlasti v zvezni zbornici v Washingtonu. Z izjemo pred sednika Roosevelta in par dru gih naprednih zastopnikov, je sedanji kongres prežet z mržnjo do delavcev. Burbonski republikanci in nazadnjaški demokrat-je v kongresu vsekakor bolj sovražijo organizirano delavstvo ko Hitlerja. To so najbolj izpričali s sprejetjem protistav-kovnega zakona, ki ga je Roosevelt vetiral, nato pa ga je kongres spet sprejel čez njfegov veto. Vse izgleda, da so se nazad-njaki v kongresu, ki služijo le velikemu businesu, zakleli proti delavstvu in tudi proti malim farmarjem. Podpisani se z Gardnom ne strinja v vsaki stvari, kakor se tudi drugi ne strinjajo v vsem z menoj. To je pač nekaj naravnega, kajti vsak ima svoje mnenje. Strinjam se pa z njim glede njegovih par zadnjih komentarjev, ki se tičejo protidelavskih zakonov. Zelo čudno je, kako hitro so sprejeli v kongresu protidelav-ski zakon, da tako "zamrznejo" zahteve po večjih mezdah. Na drugi strani so pa prav tako hitro okrnili priporočilo od administracije, ki se bori proti inflaciji. Tako naraščajo cene potrebščinam z naglico, mezde so pa prikovali k tlom. Na ta na- Kaj pa ga tako grozno lo# jo naši Jugoslovani, oziroma^ lesrbi pa bratje Hrvati? Gr» in umazano politiko uganJ^ Trma in zagrizenost na straneh, pri Srbih, ki se zbir^f okrog Srbobrana, pa menda najbolj. Tudi to je še velik težak problem, predno se ^ ti dve skupini pobotali, ' sploh bosta. Kot je razvidno iz raznih F ročil, je pač razveseljivo to, večina poštenih Srbov in tov razume položaj in se ne jo zavajati šovinistom. Bks misti so za veliko Srbijo, k# vedo, da Srbija sama nima" dočnosti, ima lepo bodoči^ Jugoslavija, v kateri bodo li avtonomne pravice vSi venci, Hrvati, Srbi in Mac® ci, zraven pa še Bolgari, Bolgarija pridruži jugoslo^'^ skemu telesu. To je edina gična rešitev jugoslovans» problema, da bodo imeli vsi nF ni narodni členi enake po demokratičnih načelih Vsekakor bo glavno ^ imelo ljudstvo v Jugosla^^]'' ^ pa tukaj. Dobro pa bi bilOi se bi mogli predstavniki treh narodov tudi tukaj sp^, zumeti, ne pa napadati se seboj in gledati kot pes in ^ ka. Poznam več Srbov osebn"' več pa Hrvatov. Tudi ste čitam, posebno pa NaM Glasnik iz Pittsburgha, kj nje čase dokaj zmerno tam pa tudi srbski šovinis^^ list Srbobran, ki je skrajn". bičen pa trmoglav ter njen. Posebno mu so- v že . hrvatski katoliki. V ta tudi jugoslovanski velep"®^ Fotič. Kar on piše, je zdC hujskanja, napadanje m ^ barija. Upajmo, da se bodo^^ mena zjasnila vsem jugosl" skim narodom še pravočaSD Člo* sa: de da la mi vo Rl! M i'a bi ol Pi sp je je P.( 12 a tu P( vi in Si v Pri vsem tem se mora čuditi, kako vendar morem" čakovati od velikih zaveZ''' vlad, da bodo pomagale j slovanskim ljudstvom do . bode, ko vidijo tako brez^,| kavsanje. Seveda, tudi j"# J vanska vlada v ubežništvu , čudno politiko in je že sk j nazadof cas tva da se otrese Končno še to. Moje je, da bo glavno in odlo^'®"., sedo v Ji^goslaviji po voj#' lo njeno ljudstvo tam. ne Seveda bodo nastale velike potrebe za razne izdelke in ži- ščevalci še bolj vila po vsem svetu, ampak nekak zastoj je neizogiben. Le z dobrimi načrti bo vladi uspelo, da se spravi aparat v tek v zadovoljstvo večine ljudstva. V armadi je sedaj okrog o-sem milijonov mož. Večina teh se vrne in nekateri bodo pohabljeni. Vsi pa bodo zahtevali pošteno delo za pošteno plačo, torej za pošteno življenje, do katerega smo upravičeni vsi, to je tisti, ki se bore na vojnih frontah, in tisti, ki producirajo vojni material, kajti oboji opravljajo koristno delo, da demokracija zmaga nad tiranstvom. Upajmo, da se bo ta velikanski problem rešil na trezen in praktičen način, tako da bo dovolj dela in jela za vse, ne da bi se čin si bodo profitarji in izkori-1 goslovanski naseljenci v polnili svoje j ki. Vse, kar moremo mi P avec pa prikrajšan na pošteni plači. velike mošnje, delavec pa bo j gati, je to, da delujem® ikrajšan na pošteni plači. j mokratično rešitev tega pij Torej takšno zvezno zakono- j nja, kar bo končno vpl'^® .merodajne kroge. Zato P®, dajo imamo sedaj! Ali se bodo mar ljudstvu—volilcem—odprle oči? Skrajni čas je, da se jim,bi odprle nastežaj, tako da bi videli in spoznali svoje prijatelje in "prijatelje" v kongresu. To pa še ni dovolj. Treba je, da stopijo volilci na plan in pri prihodnjih volitvah pometejo s takimi zastopniki, ki delajo le za koristi svojih bogatih gospodarjev. Ako se ljudstvo ne prebudi iz sedanje letargije, se kaj lahko zgodi, da bodo v kongresu osvojili še druge protidelav-ske zakone. mi mi Slovenci tukaj sVOJ •of. NS, ki se trudi, da bo po V Slovenija združena in oS^" na ter del demokratične J** rativne Jugoslavije. d Anton Jank" narod je upoštevan le tedaj, če I ^^žela vrgla v metež tragičnih imgr več svojih vplivnih ljudi na ^^S^^edov. Gotovo bo ta ali oni rekel, da ne smemo gledati preveč črno, .1:-. ne smemo biti črnogledi. Tn jc leis res pa jo luiii. da se mora dežela pripraviti že sedaj, odgovornih mestih. To je pač jasno kot beli dan. Imamo par rojakov na važnih mestih, toda ne mnogo, dosti jih pa tudi zelo udejstvoval, kot tudi p"rii»e moremo imeti, ker smo šte- ^ ________^ tukajšnjem Slovenskem delav- vilčno majhni. Ampak če bi pri- tako da bo š^-l tok življenja ne-skem domu. In to leto, po več-: šlo do drhalskih napadov, bi tu- moteno naprej 'm e/ izbruhov, letni pauzi, je John ponovno di taki možje dosti ne pomenili, iti ge jmi lahko izo};uemo, ako član Šišenske zadruge. pomagali. , bomo rabili zdruv razum Dela Torei v impnii dhnr ti k i' pred leti omo lahko videli,! tudi po vojni bo dovolj za vse nip nndni^nipp 5tPv TPH % pomenijo kriminalne orga- in tako tudi jela, treWa bo le koii ščanja. Da, delavci dobro se lepo zahvaljujemo, ter Selimo , spraviti vso to . ..lelovni apa-, voilo, da je treba poraziti zu- Ir. TinanomQiooT. razue napade m terorizirali rat. Ni nam treba .--i? ene dc-prc- nanjega sovražnika, zavedati pa mirne ljudi, in iz strahu se jim sije nikjer, nnjmanj pa v dQŽo-'.se morajo, da je treba poraziti J. F. Durn, je marsikdo pridružil, ker se je li, kjer je vsega v izobilju. j tudi domačega delavskega so- taj. št. 35 JPO,SS. I bal za lastno kožo. To je res-' Vse to so problem^ o kate-, vraga na vsej črti obilo posnemalcev. Vsi vemo, da gre sedanja vojna produkcija z velikansko brzino naprej. Delavci se pač zavedajo, da je treba poraziti sovražnika na vseh frontah in zato so napeli vse svoje sile, da bo dovolj tankov, topov, zrakoplovov in ladij na razpolago naši armadi. Medtem pa se bogataši in profitarji ter njihovi hlapčoni v kongresu prav malo brigajo za sovražnika, temveč skušajo na vse načine, da bi delavce priklenili v svoj jarem iz- --- ti'" United Nations Info^^^gir Office poroča, da so vanski partizani po pete nemške "ofenzive nja" podvojili intenzivnost' jega delovanja . V Sloveniji so slovens'^' if tizani izvršili več nap&' doV kočevskem okraju. nek' nemški naselbini na sloV' _ ozemlju. Razvila se je f da bitka z nemškimi cet® so se morale umakniti, jišču je ostalo. 23 padlih cev. / ' ic Hrvaški partizani v so prizadejali Nemcem gube ob priliki napada jaški vlak, katerega so na" vr«". tira. V bližini mesta poškodovali progo. važno mmnmpo avgusta, 1943 ENAKOPRAVNOST fTRAT? S. MLADA BREDA POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ ' (Nadaljevanje) Strahotna jo je opazovala Je-prišla za njo: v J ^ koga čakate?" je vpra-® a. Anica se je ozrla in objela lekhco: bi k njemu in mu pove- da naj spi mirno!" eklica jo je začudena motri- i!p (o prijela za roko; nil. v hišo. Kako je tu mraz!" ■'^'Uca se je je otresla in go- vorila "Bpi s solzami za se: =P' Jerica odhitela po 1'avn in jo poklicala še bila ° ^^^^očasno. Anica se je po bregu doli, da S silo jo je gh..,.,^ ^^zaj Marjanica in jo je ^ ^ ^ posteljo. Srečala jo je hif ko je cula, kaj se „ ° Zgodilo, je vprašala; je zmešalo?" p potu k možu se je bilo Anici a «iH Prišla je k zavesti, ttiogi. ^°"iisliti se skoraj ni Poldnp' v j je bilo ž njo po-vili ' da so jo bili sprain Dvignila se je §5^ čisto mirna, mraz ji je bilo, in 8]^ . jO je hotelo bosti. Pri-se v kuhinjo, tako, da Šila J^ ^^rjanica zelo ustra- ri« .. AniPQ irv io rvrvrvni *»i 1 o da ji Anica jo je pomirila, Diaio da se hoče samo Ogiij Sedela je nato pri v večerje. Ali bolečine obč^J.. postajale vse bolj ijal^ in mukoma je kaš-Poste); ^^J^nica jo je gonila v JO m i i skuhala čaja. Ani- ca je sama čutila, da je slaba, in odšla kmalu po večerji, ki ji ni šla v slast, v spalnico in je legla. Marjanica je prišla za njo in ji prinesla čaja ter jo odela, češ, da naj se spoti. Obsedela je nekaj časa''pri Anici in govorila o tem in onem, po-prašala jo, ali se res ne počuti slabo, ji zabičila, da naj jo le pokliče, če bi ji bilo slabo. Nato pa je odšla, češ, da se na Nežo ni zanesti, potem, ko je bila privila luč niže. Anico je kmalu premagal nekak spanec, bolj podoben nezavestnemu bedenju in nekaki omotični slabosti. Polagoma pa je ta koprena čisto izginila iz duha, in Anica se je vsebolj zavedala telesnih bolečin. Vse huji jo je rezalo , in zbadalo po prsih, ti sunki so postajali tako hudi, da je Anica komaj še molče prenašala. Zunaj je bilo čuti jokajoče zavijanje burje krog voglov, rahlo so drtela stekla na oknu, sicer pa je bilo v hiši vse tiho, in Anica si je mislila, da more biti že pozno. Najbrže je spala tudi Marjanica. Pri vedno hujih sunkih v prsih je začela Anica misliti, da li ne bi bilo dobro, da pokliče Marjanico. In res se je dvignila v postelji in privila luč. Tedaj pa je opazila, da so vrata v njeno sobo rahlo priprta, in v tej temi se ji je zazdelo, da vidi dvoje oči, uprtih nepre-gibno na njo. Neomajano zaupanje v firarja "Kdo je?" je odprla komaj nič, da se hoče samo'slišno Anica usta. Na vratih pa so bile še vedno one oči. Tedaj je kriknila Anica na yso moč: "Marjanica!" V naslednjem trenotku je videla, da se vrata odpirajo, in stoji na njih Tomaž, pijan in TREBA VAŠO STREHO NANOVO POKRITI? je poznana kot ena najboljših v tem oziru, in dew, ki l>r\& izvršimo je prvovrstno in zadovoljivo v vsakem oziru. FORNEZE IN VRŠIMO KLEPARSKA DELA NAS, ČE RABITE NOVO STREHO. DALI VAM BOMO I I g PRORAČUN BREZPLAČNO Universal Roofing Service 1515 ST. CLAIR AVENUE CH. 8376-8377 — OB VEČERIH: ME. 4767 Lv-1" "■ % .. K the Enslish think they can shake our confidence in our Fuehrer they are thoroughly mistaken I" Goebbels: "Če Angleži mislijo, da morejo omajati zaupanje nemškega ljudstva v svojega firarja, se bridko motijo .. T Eli rACT DEHYDRATION SAVES SHIPPING SPACE SPACE NEEDED FOR SPACE NEEDED FOR DEHYDRATED FOOD FRESH FOOD ♦ O lOJV. 134% -ajla^ cajwl-, rrn iiir T&A&im -AjuA^ BEEF EGGS MIIK iuv. Zračni napad na Rim Napisal Ivan Mali jdov. Prav si nič prizadevala, da Washington (ONA) — Dne obvaruje nesreče cerkve v An- 19. junija, ob belem dnevu, so|gliji. Novi red nima nobenega dobili vojaški cilji v Rimu svoj spoštovanja za sveto dedščino ognjeni krst prvega zračnega j človeštva. Nemški letalstvo je : napada. V vsej vojni še ni bilo' merilo in zadelo nič manj nego I dozdaj dogodka, ki bi bil s toli-' 20 svetih umetnin arhitekture I ko jasnostjo pokazal ogromno | Sir Christopher Wren-a. : razliko tehnike in ciljev>=edl„je. ^ ^ yik) tako. I- ^nih narodov m osiSca talijanski letalci in bombniki. I ' ' ■. so napadli Solun, niso nikdar vojne tasisti mso niti poskusa-! I, delat, razliko med resničnimi, svetinjam grške pra- vojaskimi clji m svetimi cerkve ^ akoravno so dovinskimi spomenik. Varšave. I j,, „,j kot V teku svojih zračnih napadov; na poljsko prestolnico, je nem- del njunega programa za izvedbo novega reda. O prebivalcih Berlina poročajo, da so z navdušenjem in hrabrostjo poslušali novice o rušenju Varšave in Rotterdama. Ljudstva zedinjenih narodov pa so obžalovala neizogibno potrebo, da se izvede zračni napad na Rim. Znano jim je bilo, da v trenutku, ko so fašisti odklonili, da napravijo in proglase Rim odprto mesto, drugega izhoda ni bilo več. Znano jim je bilo, da fašisti tega le zato niso hoteli storiti, ker jim driago-cenosti Rima niso bile svete kot so svete zedinjenim narodom. In vendar jfe bilo zedinjenim narodom nemogoče, da proslavljajo — kot so to delali fašisti — zračni napad, ki je ogrožal nekatere od najbolj dragocenih svetinj človeštva. Tolažili so se le s tem, da bodo zračni napadi na Rim pospešili zrušenje fašizma in tako prihranili na tisoče vojaških življenj. V naprej je bilo jasno, kakšna bo reakcija na te zračne napade. Propaganda osišča je zagnala svoj običajni krik, da je to izrodek "boljševiške ih židovske zlobnosti". Z nobeno besedo ni omenjala ameriških ka; toličanov, ki so se napada na' Rim udeležili. Izolacionistični krogi, ki so se bili v preteklosti izražali nad tem, da se vznemirjamo zaradi smrti 30,000 civilnih žrtev v Rotterdamu, so zopet obnovili svoje večne napade na naše vodstvo. Povprečni državljan, kakor tudi njegovi predstavniki — bodisi katoliški, protestantovski ali židovski — pa napad odobravajo s suho in hladno logiko: "Bilo je potrebno, kajti Rim je poslal vojaško središče. Obžalovanja vredno je". In mnogi izražajo upanje, ki je najbrže prazna nada, da bodo fašisti vendar le še proglasiti Rim za odprto mesto. Nobenega postranskega izhoda ni iz te zagate. Rim mora prenehati služiti kot vojaško središče. Civilizirana ljudstva širom sveta pa upajo, da bo Rim proglašen za bdprto mesto — ako se to ne bi zgodilo, bodo zedihjeni narodi enodušno zahtevali, da se zračni napadi na Rim nadaljujejo. Mir na svetu, za katerim stremi Vatikan, ne bo dosežen predno ta italijanska orožarna ne bo odpravljena. Der Bund prerokuje, da je Mussolinijev padec prvi korak k sklepu miru. Basler National Zditung pa pravi: "Badoglio pravi, da se vojna nadaljuje, toda dogodki so često močnejši nego vse take trditve in programi". Mali oglasi UČITE SE SLOVENŠČINE ANGLEŠČINE s pomočjo Dr. Kernove knjige Angleško-siovensko berilo English-Slovene Redder Cena $2.00 TOVARNIŠKO DELO 100% obrambna tovarna Izkušnja ni potrebna Plača na uro, poleg "overtime" če ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, morate predložiti izjavo,' da lahko sprejmete drugo delo. The Draper Mfg. Co. E. 91 St. in Crane 1 blok južno od Union Ave. MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela % dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V2C na uro Ženske 62%c na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. • Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St. National Carbon Co., Inc. Išče se moškd PUNCH In SHEAR OPERATORJE TORCH CUTTING POMOČNIKE UČENCE ZA ARC VARENJE POMOČNIKE ZA PAKIRANJE IN RAZKLADANJE PLAČA OD URE 65 ur dela na teden Nobenega nočnega ali nedeljskega dela. EUCLID CRANE & HOIST CO. 1365 Chardon Rd. ska "Luftwaffe" ravno tako brezobzirno nastopala kakor so Razlika je ogromna. Predsednik Roosevelt in Premier Chur- bili zavezniki obzirni in previdni chill sta globoko obžalovala do-ob priliki svojega prvega na-! godki, ki so jima onemogočili pada ob belem dnevu na Rim. { še naprej zadrževati zračne na-Zavezniki so se omejili izključ- j pade na kraje, ki se nahajajo v no le na vojaške cilje. Kot civi- j neposredni bližini svetih zgodo-lizirani ljudje so upali in se za-! vinskih zgradb. Hitler in Mus-našali na to, da eksplozije ^^^^rala obada je HAVE A SON OR 'here's nothing you the^ Rive them lif advantages v;. ^ America pro- b. K, "«'■■■ y«" ad ^ g^ve them these , ^aotages when the time ("Ooies? y —if you start ^ for it now. You y°" (I'c y you're making now J# DONE YOUR BIT!-NOW DO YOUR BEST! ivryg^ bonds throughwc payrou savings han -—- "^h * "'^f'ei tise/uent is a contribution to America's all-out war effort by r Enakopravnost slip through your fingers. So start saving or increase your savings. Invest every cent you can in U. S. War Savings Bonds. Regularly! War Bonds are the best all-around investment the world has ever seen. 1 hey can't go down in price. Ten years from now, you get back $4 for every $3 you invest now. padajočih na vojaške objekte ne bodo poškodovale številnih, svetih in zgodovinskih dragocenosti v večnem mestu. Nacistični letalci nad,Varšavo pa so namenoma udarjali na najsvetejše cerkve kot n. pr. na Vse Svete, ■ na Grzybowskega trgu in Sv.' Petra in Pavla v Koszyki. Ena leto pozneje v Londonu, nemška "Luftw^affe" tudi ni poslala nodškofu v Cantebury-u| napovedi svojih zračnih napa- pustošenje takih krajev bistven ŠVICARSKI LISTI O MUSSO-LINIJEVEM PODCU Bern, 26. julija (ONA). — Švicarski listi si poskušajo razlagati posledice Mussolinijeve odstavke. Tagwacht, ki izhaja v Bernu pravi, da je vprašanje, dali bo znal novi vladar vladati nad silami, ki so zdaj nenadoma oproščene. "Basler-nachrichten" trdi, da je Mussolini jev padec zmaga o-nih krogov v Italiji, ki so že dolgo časa prepričani, da je vojna izgubljena. Ako nova vlada ne dobi položaja kmalu v roke, obstoji velika nevarnost, da se bo razširil kaos na vso Italijo. za snaženje uradov Kratke ure; plača od ure V okolici Euclid in Green Rd Zglasite se pri AETNA WINDOW Cleaning Co. 1430 E. 27 St. vogal Superior Ave. Mali oglasi Ženska za snaženje 3.30 zjutraj do poldne DOBRA PLAČA Pomočnice v pralnici 45 ur tedensko Dobro ugajajoče razmere Pomočnica za kuhinjo Tedenska plača, poleg obeda in uniforme. Primerne ure, nobenega dela ob nedeljah. Zglasite se na 8. nadstropju HALLE BROS. CO. HOTEL STATLER potrebuje DELAVCE ZA PRALNICO BRIVCE fSTOČNO KUHARICO POMOČNICO PRI PEKI POMIVAČE POSODE HIŠNE Dobre delavske razmere. Počitnice s plačo. Brezplačna zavarovalnina. Tedenska plača. Zglasite se pri vhodu za de-kvce, E. 12 St. od Euclid, soba 335, od 9-5. grd. Zamižala je od groze. Prav v tistem hipu se ji je zdelo, da sliši zamolkel udarec, in ko je i odprla oči, ni bilo Tomaža nikjer, pač pa je slišala zunaj' Lukov glas: "Pijan je. Ne bojte se več, pa vratu zaprite!" "Luka," je odvrnila Anica, '■'zaprite jih vi, pa Marjanico pokličite!" "Ali ste bolni?" je vpraSal Luka. Ona ni odvrnila nič, omotica se je je lotevala. C Dalje vrihntinjič) m## iiiifrnrrfr M.t.S. Maj. John L. Smith of the U. S. Marine! has 19 Jap planes to hi> credit—Have you as many fTar Bonds? Show all our American boys that you're doing your part on the home front to win the War. You've dorte your bit; now do your best—Buy more War Bonds. U, St Trtatmy Dnt, Proda se poceni ledenico, ki drži 50 do 70 funtov ledu. — V prav dobrem stanju. — Zglasite se na 1155 E 76 St., spodaj. Zelo poceni se proda električni stroj za izdelovanje .sladoleda, v dobrem stanju. Sami si lahko izdelate sladoled za samo 15c galono. Prodam tudi svojo zalogo cigar, slaščic ih delikatesno trgovino za zelo majhno vsoto. Oglejte si na 8301 Madison Ave. Vzemite Madison Ave. karo. You Women Who Suffer From HOT HUlIB CHIUT FEBIKS If you—like bo many women between the ages of 38 and 82—suffer from tot flashes, weak, dizzy, nervous feelings, distress of "Irregularities^, ara tlue at times—due to the functional' middle age period tn a woman's life— try taking Lydla E. Plnkham's Vegetable Compound at once. It's the best known medicine you can buy that's made especially for women. Plnkham's Compound Is famous to relieve such distress. Taken regularly —It helps build up resistance against: Buch aimojing symptoms. It also Is a fine stomachic tonic. Thousands upon, thousands of women—rich and poor alike—have reported benefits. Time and again Lydla Plnkham's Compound has proved some women's happiest days often can be during their "40's". ' Follow label directions. Worth tryingt Ženske za snaženje naše nove moderne Cafeteria kuhinje Visoka plača od ure in bonus Thompson Aircraft Products Company 23555 Euclid Ave. B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih /to? new vitamin restores natural color rree BoOkiet Tells Of Thrilling Discovery; New Hope For Millions One of the most sensational scientific discoveries of modem times is an anti-gray hair vitamin that restores natural, normal color to gray hair In nature's own way. Scientific investigation has revealed that gray - hair, in many cases, may * be due to a vitamin deficiency. Scientists have also discovered the particular vitamin that Is necessary to restore color to the hair in such cases. Reports of tests made indicate remarkable results. Not a dye—not a tint—not a drug—not a medicine! It is a valuable food supplement. If you are am#ng the millions of people who find themselves handicapped, in business or socially, because of gray hair, mail coupon below (or write) for free booklet about this marvelous new vitamin discovery. ThSre is no cost or obligation, so send today. United Vitamin Products. 9 W. Washington Si Chicago, 111., Dept. 5 Send me FREE 'BOOKLET about the new .\NT1-GRAY HAIR VITAMIN. Name................................... Addresi.................................. City...................... SlttU.........' STRAN & enakopravnost 9. avgusta, 1! !l! H4 0 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA y SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK i # ffi (Nadaljevanje) Iz druge vreče nekega domobranca pa je gledala na generala Bieglerja polovica zadnjice, ki jo je landverak izgubil pri Lvovi/ "To je zavoljo reda," se je zopet oglasil šofer, vozeč med gosto množico. "Gotovo zaradi nebeške superarbitracije." In takoj je opazil general Biegler, da puščajo ljudi skozi nebeška vrata samo na geslo: "Fuer Gott und Kaiser." Avtomobil je zavozil v raj. "Gospod general," je rekel neki častnik-angel s krili, ko sta se vozila mimo kasarn z rekruti-angeli, "javite se na glavnem poveljništvu!" Vozila sta se dalje mimo nekakega vežbališča, kjer je mrgolelo rekrutov-angelov, ki so se vadili kričati: "Aleluja!" Oster korporal-angel je obdeloval pravkar nerodnega re-kruta-angela, ga suval s pestmi v trebuh in kričal nanj: "Še bolj odpri svojo gofljo, ti svinja bet-lehemska! Takole se kliče: Ale-luja? Kakor bi imel knedel v gobcu! Rad bi vedel, kateri vol je pustil tebe, živina, v raj! Poizkusi še enkrat! . . . Hlahleh-luhjah? Kako? Beštija, še tu v raju nam hohnjaš ... Še enkrat, ti cedra libanonska!" Peljala sta se dalje in za njima je bila slišati še dolgo plašno tuljenje hohnjajočega an-gela-reknita: Hla-hle-hlu-hjah" in krik angela-korporala: "A-le-lu-ja, a-le-lu-ja, ti krava jordanska!" Potem ogromni žar nad veli-Itim poslopjem kakor marianska kasarna v Čeških Budjejiovicah, a nad njim dva areoplana, na levi in na desni strani, med njima pa napeto ogromno platno z ogromnim napisom: K. u. k. Gottes-Hauptquartier. Generala Bieglerja sta posadila z avtomobila dva angela v uniformi vojnih orožnikov, ga vzela za ovratnik ter ga odvedla v poslopje, navzgor v prvo nadstropje. "Spodobno se vedite pred gospodom Bogom!" sta mu rekla še pred dvermi in ga pahnila noter. Sredi sobe, kjer so visele po stenah slike Franca Jožefa in Viljema, prestolonaslednika Karla Franca Jožefa, generala Viktorja Dankla, nadvojvode Friderika in šefa generalnega štaba Konrada v. Hotzendorfa, je stal gospod Bog. "Kadet Biegler," je rekel Bog ostro, "vi me ne poznate? Jaz sem vaš bivši stotnik Sagner od enajste marškompanije." Biegler je odrevenel. "Kadet Biegler," se je zopet oglasil Bog, "s kakšno pravico ste si lastili naslov general-ma-jorja? S kakšno pravico ste se vozili s štabnim avtomobilom po cesti med neprijateljskimi pozicijami?" "Pokorno javljam . . "Jezik za zobe, kadet Biegler, kadar govori z vami gospod Bog!" "Pokorno javljam . . je zajed jal Biegler še enkrat; "Tak vi ne znate molčati?" je zakričal nanj Bog, odprl dveri in za vpil; "Dva angela sem!" Vstopila sta dva angela s puškama na levih ram»h, in Biegler je spoznal Matušiča in Bat-zerja. In iz ust gospoda Boga je za-donel glas: "Vrzita ga v la-trino!" Kadet Biegler je padal nekam v grozni smrad. 9 * * Nasproti spečemu kadetu Bieglerju sta sedela Matušič in sluga Batzer ter igrala šestin-šestdeset. "Stinka awer der Kerl wie a Stockfish," je izpregovoril Batzer, ki je z zanimanjem opazoval, kako se speči kadet sumljivo premika. "Muss die Hosen voli haben." "To se lahko vsakomur primeri," je rekel filozofski Matušič. "Kar pusti ga in rajiši deli karte." Nad Budimpešto se je že videl svit luči in nad Donavo je preskakoval reflektor. Kadetu Bieglerju se je sanjalo zopet nekaj drugega, kajti v spanju je govoril: "Sagen Sie meiner tapferen Armee, dass sie sich in meinem Herzen ein un-vergaangliches Denkmal d e r Liebe und Dankbarkeit errichtet hat." Ker se je pri teh besedah začel zopet obračati, je zadišalo Batzerju tako močno pod nos, d'a je pljunil in dejal: "Stinkt schiessener Huselputza!" ETA wie a Hauselputza, wie a be-schiessener Hauselputza!" Biegler pa si je mehanično segel navzad po hlačah, začutil mokroto in lepkavost ter zakričal: "Sanitat! Sanitat!" Batzer in Matušič sta dvignila kadeta, ki se je zvalil s klopi, in ga položila zopet na prejšnji prostor. Potem je prišel Matušič k stotniku Sagnerju in mu poročal, da se gode s kadetom Bieglerjiem čudne reči, "To menda ne bo po konjaku," je dejal. "Bržčas je kolera. \ je naslov ' ^ -d '■ novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu. canadian soldiers get, "coal furloughs: . INOVA SCOTlA^Pa'ssed bFCa"5?d1 ian K Censor—Threatened with • an) lacute shortage of coal, the Canadian! iGovemment recently issued a decree ■requiring all former coal miners, re-'gardless . of i their| presentf wartime jobs, to return to the mines.'* Photo shows: nearly five miles under the sea in Nova Scotia Pvt. J. C. McDonald?' on a three • months'^"coal furlough," is back at his old mining jobJ |The main shaft of this large bituminous mine is on the mainland, but the lodes extend from threejo five.miles, out under the water.f^ Kadet Biegler je po vseh postajah pil le vodo. V Mošoni sem ga videl, da se . . ." "Tako hitro pa ne gre s kolero ! Recite zdravniku, naj ga gre pogledat." Kmalu nato je prišel "vojni doktor" Welfer. "Nič ni," je dejal smejoč se. "Od Brucka do sera je snedel trideset kremrol in pil le kuhano vodo. Popil je tudi preveč konjaka. A bil bi se podelal tudi brez konjaka. Otrok je še!" "Torej nič resnega?" se je oglasil Sagner. "Vendar takale reč . . ., ako bi se to razširilo." "No, pa ga oddam bolnišnici," je rekel Welfer. "Napišem, da je griža. Težak primer griže. Naj ga izolirajio—v desinfekčno barako ž njim! Da, to bo najbolje." Tako se je zgodilo, da je bil hrabri kadet Biegler odpeljan v vojaško izolačno bolnišnico v Uj Budo. Ker so bili vsi prostori za grižave bolnike prenapolnjeni, so ga prenesli v barako za kolero. Ko so ga okopali in mu dali toplomer pod pazduho, je neki madjarski štabni zdravnik zmajal z glavo: "Sedemintrideset stopinj!" Pri koleri je sum-jiv padec toplote najslabši simptom. Štabni zdravnik je odredil, vteknil toplomer kadetu še v debelo črevo. "Poslednji štadij kolere," je pomislil štabni zdravnik. "Simptom konca. On se smehlja v predsmrtnih krčih." Biegler se je pri tej manipulaciji resnično mučeniški smehljal in igral junaka. Popolnoma nag, prinešen iz tople banje na postelj, je zmr-zoval, da je zašklepetal z zobmi in ga je po vsem telesu pokrila kurja polt. Zdravnik se je sklonil h kadetu in vprašal nemški: "Also, wie geht's?" "S-s-sehr gu-utt," je Biegler I za šklepetal z zobmi, "...ei-ne De-! Ideck-ke!" I Pol ure nato je rekel zdravnik: "Gospod kad^t, vi ste no- ^ sitelj bacilov kolere. Pošljem | vas v rezervno bolnišnico v Tar-1 nov . . ." Tako je posal kadet, Biegler, navdušeni bojevnik, no- j, silec bacilov kolere. ! * i In vozili so se dalje. j "Budimpešte ne bomo mnogo videli," je dejal stotnik Sag-nar, ko so se bližali ogrski pre-stolici. "Zapeljejo nas pač mimo. Po maršruti obstanemo ondi dve uri." { A obstali so na vojaškem ko-1 lodvoru v Budimpešti. Sagner se j je takoj odpravil k poveljniku na kolodvoru. ' "Gospod major," je vprašal stotnik Sagner, "po maršruti se vozimo do Godolo. Moštvo mora dobiti tukaj po petnajst dek emendolskega sira. Na poslednji postaji bi moralo prejeti moštvo po petnajst dek salame, a ni dobilo ničesar." "Bržčas tudi tukaj ne dobile ničesar," je odgovoril major in se prijazno smehljal. "O kakem naročilu za polke iz Češke ne vem ničesar." "Kdaj se odpeljemo, gospod major?" "Pred vami stoji vlak, s težkimi topništvom za Galicijo. Odpravimo ga v eni uri. Na tretjem tirišču stoji sanitetni vlak; odpelje dvajset minut po topništvu. Na dvanajstem tiru imamo vlak z municijo, ki se odpelje deset minut po sanitetnem vlaku in dvajset minut za njim se odpelje vaš vlak. Ako ne bo namreč kakih izprememb," je dodal smehljaje. Medtem je nadporočnik Lukaš j na povelje stotnika Sagnerja že j odredil, naj gre moštvo zugs-1 weise po kompanijah v skladišče po sir. A vrnili so se k svojim vagonom zopet praznih rok. Namesto petnajst dek emendolskega sira je prejel vsak škatlico vžigalic in razglednico. Tudi v štabnem vagonu je za-vladalo kmalu nenavadno razburjenje. Častniki so se zbrali okoli stotnika Sagnerja, ki jim je vznemirjen čital dolgo brzojavko brigadnega štaba: dne 23. maja 1915. je Italija napovedala Avstro-Ogrski vojno. Nato je dal Sagner zatrobiti alarm. Ko se je zbralo vse mc^tvo, je bilo postavljeno v četverokot, in stotnik Sagner je prečital z nenavadno slovesnim glasom brzojavno mu sporočano povelje. Potem je sledilo običajno "Dreimal hoch!" in vojska je, nekam potrta, zopet zasedla vlak. Namesto petnajst dek emendolskega sira so imeli zdaj na vratu še vojno z Italijo. (Dalje prihodnjič) na BONDS Lastujte delež V Ameriki če bo vaša zastava padla, boste vi zgubili svobodo. Vi lahko ohranite to svobodo s tem, da DANES kupite "War Savings" znamke. Posodite stricu Samu desetico in pomagajte, da bo zastava svobode še naprej vihrala. Lastujte delež v Ameriki! 'WAR SAVINGS" znamke dobite na bankih ali poifnem uradu. 1886 1943 Naznanilo in zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče Jfranti Grebene Zatisnil je svoje blage oči dne 16. julija po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil dne 19. julija iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Marije Vnebovzetja na Holmes Ave., ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. 31agopokojnik je bil rojen 1886. leta v vasi Pušče pri Velikih Laščah. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili tako krasite vence h krsti dragega soproga in očeta. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo sledeči: Družina Grebene, Mr. in Mrs. Frank Ciniperman, Carl Ave., Mr. Charles Grant in hčerka, Mr:, in Mrs. Joseph Marzlikar, Jr., Mr. in Mrs. Frank Knafelc, Carl Ave., Mr. in Mrs. Joseph Marzlikar, Sr., Mr. in Mrs, Anton Korošec, Jr., Mr. in Mrs. B. M. Carr, Mr. in Mrs. Anton Gospodaric, Mr. in Mrs. Jim Gospodaric, Mr. in Mrs. Anton Verhovec, Mr. in Mrs. Jim Novak, Mr. in Mrs. Russell Hayes in Virginia, Mr. in Mrs. John Mar mash, Mr. in Mrs. Carol Blasir, Mrs. Rose Lavrisa, Mr. in Mrs. Frank Rokave, Mr. in Mrs. Zivo-der, družina Krasevec, Samostojno društvo Presvetega srca Jezusovega, društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ. Dalje najlepša hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Hvala sledečim: Mr.'"in Mrs. Edward Cimperman, Mr. in Mrs. Frank Knafelc, Mr. Frank Grebene, Mr. Charles Grebene, Mr. Joseph Grebene, Mr. in Mrs. Frank Cimperman, Mr. in Mrs. Joseph Marzlikar, Mr. in Mrs. Frank Grebene, Mr. F. Cimperman, Jr., Mr. Joseph Marzlikar, Mr. in Mrs. Anton Korošec, Jr., Mr. in Mrs. Joseph Filips, Mr. in Mrs.^Matt Intihar, Jr., Mr. in Mrs. Joseph Stran-car, E. 156 St., Mr. in Mrs. Matt Intihar, Sr., Mr. John Grebene, Mr. in Mrs. Mar ash, Mr. in Mrs. Fajdiga, Mr. in Mrs. Centa, Mr. in Mrs. Anton Verhovec, Mr. in Mrs. John Novak, Mr. in Mrs. Victor Sudan, Mr. in Mrs. Frank Germ, Mr. in Mrs. Edward Eppich, Mr. in Mrs. Jack Pek-lenk, Mr. in Mrs. John Smrtnik, Mr. in Mrs. B. Cwr, Mrs. Ponikvar, Mr. in Mrs. Anion Aucin, Mr. in Mrs. Pozelnik in družina, Mr. in Mrs. F. Cevka, Mr. Carl Marincic, Mr. in Mrs. Anton. Tekalec, Mrs. Mary Ma-rincic, Mrs. Zadnik, Mr. in Mrs. J. Strancar, Mr. in Mrs. Kodelja, The Boys—Dept. 15, Mr. in Mrs. Frank Mramor, Mrs. Mehle, Mr. in Mrs. Smerdel, Mr. John Sterle, Mr. Strekal, Mrs. Kucler in sin, Mr. in Mrs. L. Pavsek, Murray Family, Mr. Joseph Stramar, Mr. in Mrs. Dan Farley, ter Mr. in Mrs. Frank Glavan. Našo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala sledečim: Mr. Frank Knafelc, Mr. Lawrence Pavsek, Mr. Matt Intihar, Mr. Joe Marzlikar, družina Cimperman, Mrs. Mary Finley, Mrs. Anna Korošec, Mr. Frank Rokavec, Mr. John Marmack. Hvala onim, ki so prišli kropit pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Našo zahvalo naj sprejmejo Joseph Žele'in Sinovi za vzorno we jen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Hvala tudi čst. g. Čelesniku za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Posebno zahvalo izrekamo Mr. in Mrs. Frank Cimperman in Mr. in Mrs. Joseph Marzlikar, Jr., za vso pomoč in tolažbo v dneh bolezni in smrti. Ako se je ime katerega izpustilo, prosimo oproščenja in mu velja naša najlepša zahvala. Ti, ljubljeni soprog in skrbni, dobri oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo svobodna ameriška zemlja. Odšel si k Stvarniku, da sprejmeš iz njegovih rok plačilo za vse, kar si storil dobrega v življenju. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v molitvi, dokler se ne snidemo na kraju večnega miru in blaženstva — nad zvezdami! Žalujoči ostali: FRANCES, soproga; WILLIAM F., sin; v Braziliji zapušča brata in več drugih sorodnikov; v stari domovini pa brata Louis in sestro Marijo. Cleveland, Ohio, 9. avgusta, 1943.