Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 202. izven Ljubljane 8 vin. v Ljub« v rte, 3. sepiem&ra 1913.
Leto XLL
s Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . , K 28-— u en maaao „ . . „ 2-20 u HemčlJo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej . . K 24'— h aa mase* „ . . „ 2 —
V	opravi pre]emai meseSno „ 1*70
ss. Sobotna Izdaja: s
m celo Iet( ....... 7'—
n Nemčijo oeloletno . „ 8'— za ostalo inoiematvo „ 12'—
Inserati:
par Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol Stev, B/m. Rokopisi ie ne vračajo; nefranklrana pisma se ne osa sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Enostolpna peUtvrata (72 mm): aa enkrat .... po 15 v
za dvakrat......13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popnat.
Poročna oznanila, zativale. ssmrtulcs lit
enoatolpna petltvrsta po 18 vin.
, Poslano: 11 ■, enoatolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red,
Upravništvo Je v Kopitarjevi oliol št. 6. — Račnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teletona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Reonikolsko vprašanje.
Pulj, 2. septembra 1913.
Razburjenje, ki vlada v laškoliberal-aHl vrstah radi odloka tržaškega namestnika, se noče poleči. Vse časopisje v kraljevini Italiji je pokoncu. Temu časopisju iz kraljevine stoji seveda zvesto na strani vse laškoliberalno časopisje v Avstriji. In kako tudi ne! Saj zasleduje oboje isti cilj, to jc, podpirati v Avstriji vseitalijansko propagando in čuvati nad tem, da med avstrijskimi Lahi ne pojame stremljenje po združitvi vseh avstrijskih kronovin, v katerih prebivajo Lahi, z italijanskim kraljestvom. Za to propagando so našim laškim liberalcem, kakor tudi onim onstran naše meje regnikoli najboljše sredstvo. Lahom se proces vseitalijanske propagande prepočasi razvija in zato ga skušajo z regnikolstvom pospešiti. Pri tem gredo sanjačem o veliki Italiji in o italijanskem Trstu posebno one mestne uprave na roko, katere se nahajajo v laškoliberalnih rokah. Med temi pa prednjači Trst, kjer so vsa boljša mesta v mestni upravi zasedena z italijanskimi podaniki, medtem ko se pošten laški element (o slovenskem niti ne govorimo) odriva ali pa se mu tupatam podeli kakšna brezpomembna službica. To pa zato, ker so ti Lahi avstrijski državljani in se zato zdijo laškoliberalnim mogotcem za iredentovsko propagando neporabljivi. Zakaj i r c d e n -« i a živi dalje — čeprav je Caneva dejal, da je mrtva!
Tržaški namestnik princ Hohenlohe jc Hotel temu, za avstrijske državljane nadvse krivičnemu in protipostavnemu ravnanju od strani tržaške mestne občine narediti konec. Zato je izdal znani odlok. Pri nas v Avstriji pa je javnim funkcijonarjem na jugu- če se ne nahajajo v laškem taboru, težko kaj ukreniti proti Italijanom, naj preti od te strani še tako veliko in očivid-no izdajstvo avstrijskih interesov, in vsak, kdor si kaj takega upa, stavi več ali manj svojo eksistenco na kocko. Našemu zunanjemu ministrstvu je že davno prešlo v meso in kri zapostavljati interese lastnih državljanov v prid drugim državam, oziroma podanikov tujih držav. Pri tej priliki je vredno, da se mimogrede spomni na bivšega vodjo puljskega okrajnega glavarstva, barona R e i n 1 e i n a. Ta je hotel že leta 1907. in 1908. stopiti puljski laško-liberalni kamori na prste in gotovo bi bil puljskim davkoplačevalcem marsikakšen stotisočak prihranjen, če bi se mu bilo pustilo že začeto delo dokončati. Brez-
dvomno bi se bila morala ona laškolibe-ralna kamora, katera čaka še danes v Celovcu na porotno zasedanje, umakniti že takrat s puljskega municipija. Toda na posredovanje laških krogov se je zgodilo, da je moral baron Reinlein iti, ker je hotel napraviti red, kamora pa je kradla naprej in terorizirala celi Pulj. Na dunajskem Ballhausplatzu se vse stori, samo da se zadovolji italijanski poslanik. Žrtvujejo sc magari najvišji in najsposobnejši državni funkcijonarji ali pa se jih pusti pred javnostjo osmešiti, če so sc li morda predrznih v prid lastnih državljanov kaj ukreniti, kar ni po volji italijanskega poslanika na Dunaju.
Avstrijska javnost, osobito pa prebivalstvo naših južnih pokrajin pričakuje sedaj z vso napetostjo, kaj se bo zgodilo, ko poteče rok, stavljen od tržaškega na-mestništva za odpustitev italijanskih regni-kolov. Regnikolstvo in njega prijatelji trdno pričakujejo, da sc od tržaškega namest-ništva izdani odlok na zahtevo dunajskega italijanskega poslanika ne bo izvršil. Če bo odlok cesarjevega namestnika res tako žalosten konec vzel, kakor mu ga napoveduje italijansko regnikolstvo, potem bo to za avstrijske državljane eden najžalostnej-ših političnih pojavov.
Vsekakor bo pa bližnja bodočnost pokazala, v koliko smo še na jugu gospodarji v svoji hiši.
Ali ie Avstrijo Se samostojna država ?
Marsikomu bo neznano sledeče dejstvo : »Avstrijski laški po ti a -»liki imajo eo i ps o, n c da bi to posebej prosili, v Italiji t n -d i državljanstvo«. To dejstvo govori več kakor debele knjige. Avstrijske laške pokrajine se tedaj eo ipso že nekako virtualno prištevajo kraljevini Italiji. Da se lo dejstvo še bolj utrdi, je sklenila leta 1906. Italija z Avstrijo sledečo pogodbo: »Pravice, privilegiji, oprostitve in clrugc bodisi katerekoli ugodnosti, katere uživajo v t r g o v i-n i in industriji državljani v eni državi pogoclnikov, pristojajo tudi državljanom druge države. Državljanom ene ali druge pogodbene države se ne smejo niti osebno, niti glede na njih mobilno ali itnobilno imetje nakladati nobene dolžnosti, pristojbine, davščine in utesnitve, ki ne veljajo tudi za lastne državljane. Laška javnost pa smatra vsa komunalna podjetja kot navadno industrijo, zaradi tega naj bi bilo nastavljanje laških podanikov pri
avstrijskih občinah opravičeno in utemeljeno.
Pri tej priliki se sledeče prezre. Ves promet dotičnih občinskih podjetij se vrši potom občinske blagajne, ves dobiček se porabi za občino, kakor mora nasprotno občina nositi eventualno izgubo. Nc smejo se torej šteti ta komunalna podjetja kot navadno industrijsko podjetje, marveč tvorijo bistveni dol komunalne uprave, ker participi-rajo vsi davkoplačevalci na stroških tega podjetja in morajo eventualne izgube pokriti potom splošnih davkov.
V Trstu živi približno 40.000 regni-kolov. Logično in samo ob sebi umevno gravitirajo ti vsi brez izjeme na Laško, torej tudi ti komunalni uslužbenci in bodo v resnem slučaju gotovo zastopali bolj interese Italije kakor Avstrije. Katera previdna država bi mogla prezirati to dejstvo? Vprašamo koliko Avstrijcev je pa nastavljenih pri laških občinah? Na prstih ene roke bi jih lahko našteli. Ce obstoji torej ogromna večina uslužbencev pri komunalnih podjetjih iz laških podanikov, ti lahko v slučaju kakega resnega konflikta z Italijo povzročijo ogromno škodo. Vendar bi tako dejstvo, da se inozemci prosto pri komunah in njih podjetjih nastavljajo, bilo še opravičljivo, če bi se povsod v- Avstriji . tako postopalo. Vprašamo, kaj bi rekla avstrijska vlada, če bi nastavil občinski svet v Ljubljani le malo manjšino občinskih uradnikov in uslužbencev pri komunalnih podjetjih iz Srbov ali Rusov. Ne vemo, če bi ta občinski svet 24 ur posloval. V Trstu naj bi pa bilo drugače. Ali bi sc smeli Srbija in Rusija potem vtikati v notranje zadeve naše države? Ali se je smela Avstrija vtikali v notranje zadeve Nemčije, ko je ta izgnala na tisoče slovenskih, hrvaških, čeških in poljskih delavcev in uslužbencev, ker so bili domačinom na poti? V Avstriji imamo toliko inteligence, ki komaj čaka na službo, in naša vlada, ki bi morala v prvi vrsti skrbeti za svoje podanike, jc pustila, da skozi desetletja najzagrizenejši nasprotniki Avstrije uživajo v Avstriji mastne dohodke, med tem ko lastni podaniki zastonj prosijo kruha. Prepozno je prišel ta odlok e. kr. namestništva v Trstu in mi le obžalujemo, da se je avstrijsko oficijozno časopisje sploh spustilo v kako polemiko z laško javnostjo in vlado glede te popolnoma notranje zadeve naše države. Ali smo še samostojna država ali smo pa že vazali naših za-
veznikov Nemčije in Italije? Avstrija naj varuje svoj ugled in pa koristi svojih državljanov, kakor to popolnoma opravičeno delajo vse države, ki imajo le količkaj zaupanja v same sebe. Saj se že nam posmehu.jejo v šaljivih listih, da imamo v Trstu udomačeno Italijo. Tako je bilo citati pocl sliko v »Simplicissimus«: »Tujec stoji pred palačo c. kr. avstrijskega namestništva in vpraša Tržačana, kaka stavba jc to. Ta mu odgovori, to je laški konji u 1 a t.«
Žalostno, da dejstva ta dovtip opravičujejo. Želimo, da bi se razmere kmalu obrnile na bolje in bi ta stvar prišla tudi v delegacijah na razgovor. Tam bi se naj tudi pojasnilo, v koliko je trditev laških listov opravičena, da je avstrijska vlada, ker ni imela, sama za to sposobnih inženirjev, prosila laško vlado, da ji ta pošlje za zgradbo Turške železnice dva inženirja, ki sta svojo nalogo tako izborilo rešila, da ju je avstrijska vlada sprejela kot avstrijska državljana in ju definitivno nastavila!
Zahteve tržaškega italijanskega konzula.
Trst, 2. septembra, italijanski generalni konzul marchese di Revel je bil daiies pri namestništvenem podpredsedniku grofu Attemsu in se pritožil radi sinočnjih slovenskih demonstracij proti laškemu konzulatu. Obenem je zahteval (tako daleč s m o že v Avstriji!) da se takoj izpusti iz zapora oni regnikolo, ki je bil ob demonstracijah aretiran! Grof Attems jc kar .je mogla, da bi demonstrantom izjavil, da je policija itak storila vse, preprečila dohod preti generalni konzulat. Konzulu se je zagotovilo, tla se jc vse ukrenilo, da se laki dogodki ne ponove.
Zopelne flemostracije v Trstu.
T r s t , ;i. sept.
Včeraj je društvo »Pa tria« skli-celo shod. Govorilo se jc o goriških deželnozborskih volitvah in znanih odlokih tržaškega namestnika. Glavni govornik je bil Gasser. Sklenila se jc ostra protestna resolucija proti postopanju vlade v Gorici in Trstu, češ. da so vse te odredbe dokaz proti laškega kurza v Avstriji.
Po shodu.so hoteli zborovalci pri-
LISTEK.
i.
Poljski spisal Arlur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L 6 n a r d.
(Dalje.)
Nepotrpežljivo hodeč po zakristiji je vprašal djaka:
»Ali so pevci?«
»Nc vsi, batjuška,«
»Koga manjka?«
Djak je med drugimi omenil tudi Marcelka Zelonko, ki jc imel najlepši glas.
»Kje jc pa ta?« je rekel nezadovoljno. »Treba je paziti nanj.«
»Bil sem pri njem, batjuška, toda mati mi je povedala, da ga že od srede ni bilo domov.«
»Saj se je vendar na veliko noč vrnil z žage.«
»Ne vem, batjuška . . . morda pa šc pride.«
»Po službi božji ga pripelji k meni.«
»Dobro, batjuška.«
Pop ni mogel dalje čakati, kajti tudi ti. ki so se zbrali, so postajali žc tic-potrpežljivi.
Pričela se je služba božja. Pop jc skozi carska vrata notrledal po cerkvi,
po sredi cerkve in po klopeh so se skoraj zgubljali maloštevilni župljani.
Zapazil je pisarja, župana, odbornike, nekaj bojazljivcev in take. ki so živeli od cerkvene miloščine; skupaj okrog petdeset oseb.
Z jezo jc pomislil pop, da celo na tako velik praznik in vkljub osebnemu prigovarjanju je ostala cerkev prazna, kakor je bila. Med pevci jc manjkalo celo Marcelka, kateremu jc bil posebno naklonjen in mu je izkazal mnogo dobrot.
Postal je tako slabe volje radi prazne cerkve, da je opravil slovesnost brez navdušenja, samo iz dolžnosti.
Mračen se je vrnil domov, ko so mu pa nekateri župljani prinašali čast itke in jih je on gostil precl vsem z žganjem, ga je minila nejevolja in postal je veselejši.
Celo poročilo djaka, da ni bilo Marcelka in njegove matere, je sprejel hladno, kajti ravno v tistem trenotku jo omenil pisar, cla prideta v vas stražnika in je priganjal, tla bi takoj po praznikih popravili kočo. ki jc določena za njuno stanovanje.
»Prideta stražnika in prisilil jih bom,« si je mislil pop ter se tešil z na-do svoje zmage.
Danes so uporniki v vasi šc silni, a 011 hoče postaviti zoner nie močnejšo
silo, kajti on ima za. sabo občinsko oblast, vaško policijo, stražnike in računati more na pomoč načelnika deželne straže. Pri lastni odločnosti in silni volji bo opravil z uporniki v kratkem času.
Ko se jc popoldne vrnil domov od pisarja, ki ga je pri sebi pogostil in pripovedoval, kako so se prestrašili va-ščanje ob novici, da stalno pridejo v vas stražniki, jc začutil, da mu nov duh in nova odločnost prevzemata telo.
Razveselila ga je tudi novica, cla se je pokvarila streha na cerkvi, kajti koliko potov in prošenj bo moral delati katoliški duhovnik, preden dobi dovoljenje, cla sme popraviti streho, a kdo vc, če ga sploh dobi? Duhovnik bo zaposlen s svojo cerkvijo in ne bo mogel misliti na propagando, torej mu bo pustil prosto roko pri delovanju v vasi. Ostaneta samo dva dvora Zvelo-vičevc v Tesni in llevskega v Namctah, toda s tema si bo že vedel pomagati.
Popoldne je stopil jiop v svoj vrt. Jablane in hruške so bile pokrite s cvetjem in so metale na zeleno rušo bele cvetove, ki so s svojo snežno barvo in s svojim tihim padanjem spominjali na snežinke. Zrak je bil vonjav, odmevalo je brenčanje čebel in drugih žuželk. Razcvetele so sc narcize, vijo-
lice so pognale in se priklanjale k solnčnim žarkom. Povsod jc bilo čutiti spomladansko, vzbujajoče se življenje, ki je puhtelo k solncu, k svetlobi.
Popa je spravila spomlad v dobro voljo in spomnil sc je minulih mladih let, ko jc spomladi, o Veliki noči, iz za-dušnega mesta prihajal na deželo.
Koliko radosti, sreče je občutil takrat, ko je bil majhen deček in se jc pocl cerkvijo zabaval s tovariši.
Kako so skakali, se šalili, dražili in veselo zabavali!
Tudi mali Jubimek z bliščečimi očmi, ki je znal splezati na vsako drevo in najti vsako skrivališče in je tako dobro posnemal petje božjepotnib beračev.
Bili so lo davni, dobri časi, a danes? Pogledal jo proti cerkvi.
Bliščala se je v solncu, žarele so kupole, svetila se v beli barvi, a ona, v njegovi rodni vasi, je bila iz lesa, z nagnjenim zvonikom, obdana od starega drevja, a koliko jc bilo tam radosti in veselja! Ta stoji pa prazna in hladna, tuja, nikogar ne vabi in nikdc ne hrepeni po nji.
Ljudje se jc izogibajo, otroci se je boje, samotna, hladna in prazna stoji kot zapuščeni nagrobni spomenik na tujem pokopališču.
rediti demonstracijski sprevod in so peli nacijonalne himne. Policija je z golimi sabljami posegla vmes in demonstracijo precej zadušila. Več oseb je zaprtih, ena s sabljo na glavi ranje-na. Prinesli so jo v bolnico. Nedaleč od Lahov so stali laški krščanski socialci in Slovcnci, ki so iredentarje izžvižgali.
Novi kurz bulgarske polile.
Prof, Anton B e z e n š e k.
Sofija, 26. avgusta 1913.
Vprašanje o politični hegemoniji na Balkanu pojde menda kmalu med staro šaro, kajti vse balkanske države morajo slejkoprej uvideti, kakor je bilo objasnjeno že v »Slovencu« v uvodniku v številki 178., »da resnični interes balkanskih narodnosti ni prevlada tega ali onega, slovanskega ali neslovan-skega elementa, ampak zveza med enako močnimi, moderno in demokratično upravljanimi državami.«'
V	istem smislu se izrazuje tukajšnji merodajni časopis »Mir« v uvodniku današnje številke 3971., kjer govori o tem, d a B u 1 g a r i j a ne sme in ne more misliti na r e v a n š o, čeprav se nahaja v jako neugodnem položaju.
»Naša revanša ne bo,« tako piše omenjeni list, »na bojnem polju, ampak na polju mirnih, kulturnih zavoje vanj. Mi hočemo dokazati kakor onim, ki so nam vzeli sadove naših nadčloveških stremljenj, tako tudi onim. ki so samo od strani gledali, da znamo vojevati z nič manjšo energijo in s sigurnim uspehom tudi na kulturnem polju. Mi bomo začeli zdraviti najpoprej naše odprte rane, uredili bomo našo državo — kolikor majhna je ostala — pa bomo ustvarili pogoje za dober obstoj in napredek vseh bulgarskih državljanov, brez razlike vere m narodnosti.«
V	tem oziru se je sicer delovalo tudi doslej z veliko marljivostjo. Država jc bila v kratkem času po osvobo-jenju dobro urejena, šolstvo je napredovalo, finance so bile malone cvetoče, ravnopravnost ver in narodnosti je bila popolna itd. Seveda pride sedaj po vojni dosti novih elementov v kolikor toliko razširjeno državo. Oni sc morajo vzgojiti, da ne bodo ovirali, ampak pospeševali tek državnega stroja. Posebno se bo moralo taktno postopati z grškim elementom, ki je že v nekdanji Iztočni Rumeliji delal bulgarskim državnikom veliko preglavico. S Turki in drugimi manjšimi narodnostmi je lažje izhajati.
V	finančnem oziru bo treba važnih reform, da se bodo mogle državne blagajne zopet napolniti, ne da bi bili davkoplačevalci preveč občutno prizadeti.
Na šolskem polju bo mnogo dela v novih pokrajinah: šolske hiše — kolikor in kakor bornih jc bilo — so večinoma razrušene ali pa so uporabljene v druge svrhe, kot pisarne, shrambe itd. Šole se bodo torej morale večinoma nove staviti ali stare popravljati, učiteljskega osobja bo treba iskati, učnih pripomočkov nakupiti, z eno besedo —
1 To stališče je zavzemalo »Sloven-čevo« uredništvo.
Prevzelo ga je vroče hrepenenje po domovini, rodbini, znancih.
Ali sc ga še spominjajo? Ako pa o njem govore, ali ga ne smatrajo za odpadnika, izdajalca, ali pa za človckai ki je šel v tujino borit se z usodo in pridobit si sreče, bogastva, slave!
In kaj je dobil doslej? Ženo ima bolno, ljudstvo ga sovraži, stališče skromno.
Polotila se ga je malodušnost in otožnost.
S povešeno glavo, mračen je hodil med cvetočim drevjem, sredi duhtečih cvetov, spomladanskih nasmehov.
Začelo sc jc v njem dvigati čustvo zdvojenja in brezsilnosti.
Tako jc prigovarjal, prosil, prepri-čaval župljanc o edino zveličavnem pravoslavju, a danes je cerkev bila prazna, pokazali so se samo taki, ki so morali priti vsled uradnega stališča.
Spoznal jc, da se med njim in med ljudstvom dviga hladen, visok, nepre-stopen zid. Niti oni se ne morejo približati njemu, niti on njim. Njih zadržuje njegovo pravoslavje, njega pa njihovo katoličanstvo.
In tega zidu ne more prekoračiti, podreti, odstraniti.
Kolikokrat sc mu je žc zdelo, da jc že naredil špranjo v ta zid, da so sc uporniki podvrgli njegovemu uplivu, priznali njegov pomen in vlado, toda neka nevidna, neznana, nepojmljiva moč naredi na mesto starega, razpalc-
vse bo treba začeti iz novega, kakor po vesoljnem potopu.
Prav ima časopis »Mir«, ko piše: »Bulgarski narod se mora preobrazo-vati. Iz junaškega naroda se moramo potruditi, da postanemo moderen narod po vzorcu naših kulturnih sosedov.«
Bulgarski narod je v istini še ohranil mnogo starih lepiti čednosti, o katerih pravijo nekateri, da so se že preživele. Njim se vendar naj ne odreče bulgarska mladina; saj so v teh čednostih očetje zmagali. Ampak poloB njih si naj pridobi novodobnih čednosti. Vendar bo tu treba previdnosti. Ni vse zlato, kar sc sveti! Ni vse moderna čednost, kar se s takšno etiketo lišpa. Napake pri tem bi mogle biti za bodoči naraščaj usoclepolne. Ako torej »Mir« svetuje sprejem »modernih čednosti«, bo storil dobro, da ta pojem izbistri in loči zrno od plevela.
Potem govori »Mir« še o spremembi »narodnega ideala«: osvobojenje podjarmljenih bratov, kateri ideal pravi, da bodo Bulgari zapustili. Tudi v tem oziru se mora reči, da je to lep ideal, ki se pa mora le pravilno formulirati in dobro razumeti, potem pa ga nikakor nc kaže opustiti.
»Za naprej se bo torej Bulgarija,« tako končuje »Mir«, namesto z revan-šo pečala z delom na kulturnem in prosvetnem polju ter si bo postavila za cilj, biti stražar svoje svobode, miru in ravnotežja na Balkanu. Ona bo stala v vlogi mirotvoritelja med balkanskimi državami in kot straža balkanskega ravnotežja, vloga, ki jo je v poslednjih časih vršila Rumunija, katero je ves civilizirani svet v tem oziru podpiral in kar obsipal z izrazi hvaležnosti. V taki misiji država mnogo ne riskira, a lahko dosti pridobi, ako zna svoj položaj izkoristiti.«
Tako piše »Mir«.
Dela se hoče Bulgarija poprijeti z vsemi močmi. Delovala jc sicer 35 let, kakor tudi Rumunija, samo v drugem pravcu in — kakor sc je sedaj pokazalo — brezuspešno. 'Rumunija jc najpo-slej dočakala, da si je mogla izpolniti vlogo »balkanskega mirotvoritelja«.
Zanaprej pa hoče Bulgarija to Vlogo prevzeti, in kakor nas prepričuje omenjeni ugledni list, »bo pokazala krščansko potrpežljivost, dokler nc pride za izpolnitev njene vloge ugOdni čas.«
Berchtold gre že ta mesec?
Budimpešta, 3. septembra. »Buda-pest« trdi, da je grof Tisza včeraj dobil depešo, da bo grof Berchtold že sredi septembra odstopil in da mu sledi grof Otokar C z e rit i n.
Avstrijski vojaški ataše s Sardinije spoden.
RAm„ 3. septembrav Pri sedanjih mornaričnih vajah je laška oblast po zatrdilu »Giornale dTtalia« odpravila s Sardinije avstro-ogrskega vojaškega atašeja, ker ni imel vabila na vaje. — Drugi listi so trdili, da je bil nek avstrijski špion na otoku zaprt;. (To jc znak »prisrčnega r a z m c r j a«.)
ga nov, svež zid, toliko močnejši in odpornejši.
V Nametih jc izgubil štiri župlja-nc, tu jc zapustilo cerkev mnogo ljudi, nič niso pomagali njegovi obiski, opravljene molitve, pogovarjanje s kmeti.
Med pevci ni bilo niti Marcelka, med verniki ne njegove matere.
iz neznanega vira izhaja in se razliva reka nezadovoljnosti, prevzemljc župljanc, odtrguje jih od cerkve, škoduje pravoslavju.
Kdo? Kje? Kako?
Rešitev tc uganke bi bil dan njegove slave in zmage.
Čuti, da igra tukaj vlogo poljski plemenitaški dvor in katoliški duhovnik . . .
Ah, ako bi zapazil, mogel prijeti vsaj senco sence, sled sledi njihovega protidržavnega delovanja, naj bi zadel na nit, tanjšo od pajčevine, ona bi ga pripeljala do zaželjencga cilja in bi bil zmagovalcc!
Pogledal je s sovraštvom na dvor Zvelevičevc.
Tam jc kovačnica vsega zla, tam jc vir kmečkega upora, tam njihova moč in sila. Ako bi ta dvor zažgal, uničil, stri v prah, ali pa še bolje, ako bi tam naselil svojega gorečega privrženca in spoznavalca pravoslavja, to bi. ..
In ta cerkev!
(Dalje.)
Kolera. - Nov slučaj kolere na Dunaju?
Budimpešta, 2. septembra. Glasom uradnih podatkov so se v vasi Kiszo-liva v bereškem komitatu pripetili štirje bakteriološko dognani slučaji azijske kolere, od katerih sta se dva končala s smrtjo. Vlada je poslala tjekaj sanitetnega nadzornika. — V bližnji vasi Volocz je bilo pet sumljivih slučajev, od teh trije smrtni, a preiskava tu ni dognala kolere. Vsega vkup je bilo doslej v teh dveh občinah 25 do-gnanih obolenj na azijski koleri, ki se je zanesla iz Galicije in se nahaja njeno gnezdo ob železniški progi Munkacz —Stryj. Vlada je sedaj mejo popolnoma zaprla.
Dunaj, 3. septembra. Tu so nekega skladiščnega delavca spravili v izola-čno bolnico, ker so se pojavili na njem sumljivi znaki, vendar pa šc ni dogna-no, sc li gre za kolero ali lc za disen-terijo.
Dve veliki železniški nesreči.
London, 3. septembra. Pri Ilavcs-Junetionu sta dva brzovlaka trčila z vso brzino skupaj. Nesreče je krivo osobje, oziroma železniška uprava. Eks-presni vlak se je namreč na progi ustavil, da nabere pare, da premaga strmino. Na bližnji postaji pa. kamor sc je to naznanilo, so pustili drugi brzovlak, v nasprotni smeri skozi, namesto da ga ustavijo, to je, dali so signal »Prosta pot!« Nesreča se je zgodila v temni no-ča. Trije vozovi ekspresnega vlaka so se popolnoma razbili in začeli goreti. Veliko oseb je umrlo v plamenih. 14 oseb je mrtvih, 20 smrtnonevarno ranjenih. Trupla niso še identificirana, ker so grozno razmesarjena in zmečkana.
Balkanski dogodki.
BALKANSKI DOGODKI. BULGARSKO - TURŠKA POGAJANJA.
Dunaj, 2. septembra. V tukajšnjih diplomatičnih krogih so prepričani, da bodo bulgarsko - turška direktna pogajanja imela ugoden uspeh, tembolj, ker obojestranske zahteve niso več v prevelikem nasprotju.
Carigrad, 2. septembra. Otomanski delegati za pogajanja z Bulgarijo niso še oficiclno imenovani; vendar je pa znano, cla je za delegata določen tudi bivši poslanik na Cctinju Alfred Ru-stem Bilinski beg.
IZ GRŠKE VOJSKE.
Atene, 2. septembra. Na podlagi kraljevega ukaza se je glavni stan razpustil in upostavil generalni štab. Rezervisti letnikov 1901.—1908. sc nemudoma odpuste. — Moratorij se podaljša do konca septembra.
SRBSKO - ČRNOGORSKA POGAJA-NJA ŠE NISO KONČANA.
Belgrad, 2. septembra. Z ozirom na vesti, da sta Pasič in Vukotič žc podpisala zapisnik o medsebojnih mejah, izjavljajo na merodajnem mestu, da sc je načelni sporazum sicer že dosegel, da sc bodo pa pogajanja šc nadaljevala.
ŽELEZNIŠKI PROMET MED BEL-GRADOM IN SOFIJO VPOSTAVLJEN.
Belgrad, 2. septembra. Jutri sc zor pet otvori direktni železniški promet med Belgradom in Sofijo.
BULGARIJA ZAHTEVA PREISKAVO MACEDONSKIH GROZOVITOSTI.
Sofija, 2. septembra. »Ag. Tel. Bul.« poroča: Bulgarija vstraja na svoji zahtevi, da grozovitosti v Macedoniji preišče mednarodna komisija, najsi temu še tako nasprotujeta Srbija in Grčija.
BULGARI ZA PRESTOP V KATOLIŠKO CERKEV.
Berolin, 2. septembra. »Vossische Zeitung« poroča iz Sofije, da sc je on-di razvila močna struja, ki dela za to, da Bulgarija raztrga vse vezi z vzhodno cerkvijo in prestopi k rimsko-kato-liškcmu unijatstvu. Zlasti so sc tc ideje oprijeli macedonski Bulgari, ki upajo na ta način preprečiti raznarodovanje. Sedaj sc jc za stvar zavzelo tudi dnevno časopisje, ki poživlja javnost in duhovščino, da zastavi vse svoje moči v to, da sc bulgarska cerkev odreče pravoslavju in prizna Rim, ki bi Bulgare z odprtimi rokami sprejel.
BULGARIJA PRED REVOLUCIJO?
Bukarešt, 2. septembra. Neki visok bulgarski dostojanstvenik se jc nasproti poročevalcu lista »Vitoru« o položaju na Bulgarskem izrazil tako-lc: V Bulgariji se pripravlja revolucija, ki ima namen vreči s prestola Kobur-žane in ustanoviti bulgarsko republiko, Ako bi se pa ustanovitvi repu blike stavile prevelike ovire, bi sc na bulgarski prestol poklical član angle-
ške kraljevske rodbine. Re-volucijonar. no gibanje izbruhne takoj, ko sc sobranju predlože zakoni za ratifikacijo bukareškega miru. Revolucije se nedvomno udeleži del vojaštva pod vod-stvom nekaterih priljubljenih generalov, ki so se s svojim junaštvom izka« zali v prvi balkanski vojni, vrhu tega macedonski vstaški poglavarji in ši« roki sloji prebivalstva.
H katoliškemu shodu.
Zborovanja slovenskih odsekov.
KARITATIVNI ODSEK.
Gospodična učiteljica
Antonija Stupca referira o temi:
Patronaže za delavke.
Dočim je za vzgojo deklet iz boljših stanov dobro preskrbljeno in so jim na razpolago različna vzgojevališča, da se dobro pripravijo za svoj glavni poklic: postati dobre gospodinje in matere, so dekleta po tovarnah, kontoarjih in pisarnah ter služkinje po hišah, gostilnah in drugod prepuščene svoji usodi in nihče ne pomisli* da prihajajo tudi iz teh vrst slovenski deci matere. Iztrgane takorekoč iz družine, sej pehajo od zore do mraka za borni zaslužek, njihovo delo jih odtujuje navadnemu ženskemu delu, postanejo kakor stroj, ki mehanično opravlja svoj dnevni posel. Med tednom v tovarnah, v nedeljo popoldne V gostilnah, po plesiščih in gledališčih ali še bolj dvomljivih zabaviščih, to je navadni program teh deklet, ako slučajno niso bogoljubne in hodijo ob nedeljah in pr&z« nikih k maši in popoldanski službi božji. V: nevarnosti so, da postanejo lahkomiselne, da se nravno popačijo in duševno po-surove, da izgube ves zmisel za plemenita srečo in zadovoljnost. Letos je izrekel pruski naučni minister pri neki priliki te-le besede: »Kdor hoče vzgojiti telesno in nravno močan, bogaboječ, kralju in domovini zvest rod, ta mora pomagati tudi za to skrbeti, da bo ženska mladina na duši in na telesu zdrava, na znotraj utrjena in oborožena z onim znanjem in zmožnostmi, ki so ji kot bodoči moževi pomočnici^ vzgojiteljici otrok, gojiteljici družinske sreče in kot nositeljici in varhinji nravnib šeg neobhodno potrebne.«
Zgoraj opisanemu zlu treba zajeziti pot. Žensko mladino treba sistematična odvaditi lahkomiselnemu življenju in v njej spet vzbuditi zanimanje in ljubezen za vs«* kar tvori podlago pravi družinski sreči in s tem rešiti prihodnje obitelji. Tej svrhj služijo društva za varstvo deklet pod za* ščito sv. Filipa Nerija, takozvane patronaže. Tudi k nam so že našle pot in želeti je, da se čim bolj razširijo in zlasti v Gradcu in Trstu otmo mnogo slovenskih deklet telesni in nravni pogubi.
V debati opozori kurat Ljubša JX Gradca na težkoče, ki se stavijo dobri stvari v Gradcu. Predvsem pomanjkanje izobraženih in požrtvovalnih slovenskih gospa in gospodičen, ki bi prevzele vodstvo. Tudi nimajo na razpolago pripravnega prostora.
Predlaga in sprejme se
resolucija:
Z veseljem priznava slov.-hrv, katoliški shod, da so se v Ljubljani in Mariboru že osnovale naprave v varstvo mladih delavk (patronaže), kjer društvo sv. Filipa Nerija ob nedeljskih popoldnevih zbira deklice delavskih slojev, jih zabava s petjem, igrami, z ročnim delom in poukom in jih tako obvaruje nevarnosti, ki jim prete zlasti ob nedeljskih popoldnevih.
Želeti je, da bi se izobražene gospe in gospodične, zlasti pa Marijine družabnice in članice III. reda, v večji meri kakor doslej posvetile temu potrebnemu podjetju v. varstvo deklic in da bi se nedeljske patronaže ustanovile po vseh krajih, kjer se nahajajo mlade delavke ali sploh pouka id varstva potreben mlad ženski naraščaj.
Gdč. A. S t u p i c a je poročala tudi a
skrbi za posle in kolodvorskih misijonib.
Ko iščejo slovenska dekleta službe pa tujih mestih, so izpostavljene nevarnosti, da jih dobe v svoje umazane kremplje trgovci s človeškim mesom in prodado v sramotne hiše. Avstrijski konzul v Chicagi je sporočil našemu notranjemu ministrstvu, da so v samo eni ameriški pokrajini v enem letu prodali do 15.000 deklet, pripeljanih iz Francije, Nemčije, Švice in Ogrskega. Ta umazani posel je za naše stoletje napredka in humanitete nekaj naravnost sramotnega in poniževalnega. Leta 1905. je bilo v balkanske dežele prodanih do 25.000 deklet. Večinoma so ta dekleta od 16.—18. leta. neizkušena, ki se dado speljati od različnih agentov in agentk z obljubami, da jim ti preskrbe dobre službe. Pri prvi priliki jih omamijo z opojnimi pijačami, oropajo denarja in spravijo v pregrešne hiše. Celo sv. zakon izrabljajo v svoje nečedne namene. Poroče se s svojimi žrtvami, na ženitovanjskem popotovanju pa svoje žene prodajo.
Zoper to zlo so se osnovali takozvani kolodvorski misijoni. Plemenite gospe in gospodične se žrtvujejo in pazijo na kolodvorih na dekleta, ki potujejo brez spremstva ali v spremstvu sumljivih oseb, trgovcev ali lakomnih žensk. Tem hijenam v človeški podobi iztrgajo njihov plen, preskrbe dekletom poštene službe ali jih pošljejo domov. Pričakajo tudi priporočena jim dekleta in jih odvedejo v varna zavetišča. Skrbe tudi za predavanja. V njih opozarjajo dekleta na nevarnosti, ki jim pretč, ako se lahkomiselno podajo na pot. Po drugih deželah imajo že močne organizacije. Članice se spoznajo po posebnih znakih. Na kolodvorih opozarjajo po čakalnicah tudi lepaki v posebnih barvah (bel papir z rmenim poševnim trakom) dekleta na članice tega misijona.
Na slovenskih tleh deluje v tem smislu z veliko vnemo Rafaelov odsek družbe Marije Milostljive v Trstu. V Ljubljani in Gradcu nujajo društvi sv. Marte potujočim služkinjam varna zavetišča. Gdčna. predavateljica priporoča, da se tudi v teh dveh mestih in drugih slovenskih organizirajo kolodvorski misijoni.
Debata se je sukala predvsem okoli vprašanja, kako izpeljati v Ljubljani kolodvorski misijon. Odsek se je končno zedinil za točko a) spodaj navedene resolucije. Pravnik Kovač je priporočal, da bi se ustvarila neka instanca, v kateri bi bili zastopniki vseh naših organizacij, ki se zanimajo za izseljence in ki bi dajala vedno znova inicijativo za agitacijo in druge potrebne stvari. Različne organizacije nimajo pravega stika med seboj. Gdčna. poročevalka sc je v svojem referatu dotaknila tudi vprašanja, zakaj naša dekleta v tako velikem številu zapuščajo rodno zemljo. Največ jih žene revščina, marsikatero spelje tudi radovednost. V debati sproži pogoslovni profesor dr. Janežič misel, ali bi ne kazalo uvesti na deželi zasebno zavarovanje. Državnega zavarovanja za starost in onemoglost, kakor kaže, še ne bomo v doglednem času dobili. Dekleta bi bila za starost preskrbljena in bi potem ne tiščala od doma,
Tozadevna
resolucija
Se glasi:
Z ozirom na veliko nevarnost, ki preti slovenskim dekletom v tujih mestih, priporoča slov.-hrv. katoliški shod:
a)	Nobeno dekle naj ne hodi z doma na slepo srečo iskat službe po svetu; predno se napoti v tujino, mora natanko vedeti, kam pojde in v kakšno službo bo stopila.
b)	Na kolodvorih v tujih mestih naj se dekleta povsod obrnejo do zastopnic »Katoliške zveze za varstvo brez spremstva potujočih deklet«. Da pa bo imenovana zveza bolj znana v naših krajih, naj naše časopisje, potem duhovščina z lec in lepaki na cerkvenih vratih in društvenih sobah naznanjajo v katerih mestih obstoji ta zveza in na katerih znakih se spoznajo zastopnice zveze. — V Ljubljani in Gradcu oskrbuje za slovenska dekleta to službo krščanske ljubezni »Društvo sv. Marte«, v Trstu pa »Marijin dom«. Oboji društvi naj boste dekletom priporočeni.
c)	V vseh krajih, kjer obstoje katoliške dekliške organizacijo (Marijine družbe, patronati i. dr.), naj se dekleta po dogovoru z dušnim pastirjem pridružijo tem organizacijam,
d)	Naj se združite Rafaelova družba in kršč. ženska zveza v svrho ustanovitve odseka za kolodvorsko stražo.
Sledi referat dež. zdravstvenega tajil ik a
dr. Dolšaka o bolniški postrežbi.
Akcija, ki sta jo pred par leti započela in jo vztrajno nadaljujeta ljubljanska Vin-cencijeva družba in deželni odbor kranjski, da se bolniška postrežba zboljša, je velike važnosti. Bil je že skrajni čas, da sc je na tem polju nekaj ukrenilo. Bolnikom se je sila slabo godilo. Ležali so v skrajno neprimernih prostorih. Nesnage je bilo veliko, hrana je bila neprimerna. Največ sta zakrivili nevednost in revščina ljudstva, mnogo tudi malomarnost in hladna brezčutnost.
Glede nevednosti se je zadnja leta obrnilo na bolje. Izšle so knjige, ki obravnavajo zdravstvene zadeve, mnogo je izvedelo ljudstvo iz predavanj, največ so storili različni poučni tečaji, ki jih prireja deželni odbor kranjski in na katerih se razpravlja vedno tudi o ljudskem zdravju. Zlasti po gospodinjskih tečajih je ta predmet stalno na dnevnem redu.
Naša javnost je šla še dalje. Stremiti je začela za tem, da zboljša bolniško postrežbo. Izuče in izvežbajo naj se bolniške strežnice, ki se bodo trajno pečale s postrežbo bolnikom. Sprožila je to misel in prva udejstvila Vincencijeva družba, oziroma njen predsednik dr. Gruden. Prvi tečaj se je priredil pred štirimi leti in sc dobro obnesel. Lansko jesen se je izvršil že drugi. In ravnokar obiskuje 20 gospo-aičen, ki so ravnokar napravile zrelostni izpit na učiteljišču, strežniški tečaj, ki ga je priredilo društvo Rdečega križa, da dobi
za vojni čas primerno vajenih moči za strežbo ranjenih.
Najvažnejše vprašanje pri vsej tej akciji je vprašanje, kako zagotoviti tem strežnicam zunaj na deželi dohodke. To je gotovo: Dobro bodo opravljale svoj posel, ako se bodo vedno s tem bavile. Ker posamezne občine same ne zmorejo vseh stroškov, naj bi se združilo več javnih faktorjev. Poleg posebnih društev, ki bi zbirala prostovoljne darove, več občin, bolniške blagajne itd.
Prof. dr. Janežič nasvetuje, da bi se dala tem strežnicam tudi kaka pravica. Naše ljudi je včasih prav težko pridobiti za kako stvar, ki kaj velja. Kaj pomaga strežnica, če je pa ljudje najeti ne bodo hoteli, Gosp. referent nato pojasni, da jim kake pravice dežela, oziroma Vincencijeva družba ne moreta dati, pač pa priporočila in gledati moramo, da dvignemo ljudsko zavest. Ljudje morajo priti do prepričanja, da za zdravje ni škoda nobene žrtve in da bo izkušena strežnica povsem drugače pomagala bolniku, nego domači ljudje. Gdč. Marija Štupca vpraša, če bi ne bilo umestno, da pošljejo posamezne Marijine družbe vsako leto po eno članico v tak strežniški tečaj. Po pravilih Marijinih družb imata itak po dve ali tri članice nalogo, da obiskujeta in skrbita za obolele članice. Ali bi se ne dal ta delokrog raztegniti tudi na nečlane? Nadalje navaja različne predsodke, ki jih imajo večkrat ljudje zoper take tečaje in zoper to, da bi se mlada dekleta in zlasti gospodične iz boljših krogov vadile v bolniški strežbi. Vsi taki predsodki so ničevi. Vsako znanje je koristno; spretna strežba bolnikov še posebej, ker ni nobena mati in gospodinja nikdar varna pred tem, da ji zboli ta ali oni član družine in ga je treba negovati. Katehet Tomažič izraža pomisleke proti temu, da bi prevzele skrb za bolniške strežnice Marijine družbe, ker jim primanjkuje denarja.
Referent predlaga
resolucijo:
Slov.-hrv. katoliški shod pozdravlja započeto akcijo deželnega odbora kranjskega in Vincencijeve družbe glede organizacije bolniške strežbe po deželi. Potrebno pa je, da se temu delu pridružijo tudi drugi poklicani faktorji, zlasti zdravstvena okrožja, občine in bolniške blagajne, ki naj z rednimi prispevki omogočijo, da se bode v vsakem okraju nekaj oseb stalno posvetilo bolniški strežbi.
Zadnji je poročal kaplan
Škulj
o skrbi za občinske uboge.
Naj bo kako delo komu še tako ljubo in idealno, kakor hitro se mu vsili, mu poslane neljubo, čestokrat odiozno. S pomočjo tega duševnega dejstva si moremo razložiti velikansko gorje, ki ga morajo večkrat prenašati občinski ubogi. Naši ljudje 30 sicer usmiljenega srca. To ve vsakdo, ki je kdaj apeliral na njihovo dobrodelnost. Toda kakor hitro se jim skrb za ubožca vsili, njihovo usmiljenje neha in postanejo, kakor bi bili brez srca, da, naravnost bestialni.
Za občinske ubožce skrbimo zdaj na tri načine. Večje in premožnejše občine imajo ubožnice. Ta način je še najboljši, dasi ima tudi mnogo pomanjkljivosti na sebi. Manj premožne občine si pomagajo tako, da gre ubožec od hiše do hiše in je vsak dan ali vsak drugi dan pri drugem gospodarju. Koder gospodarjev ni za to pridobiti, deli občina podpore v denarjih in blagu. To je tretji način. Občina lahko ubožcu odkaže delo in zahteva, da si en del podpore prisluži. Po zakonu iz leta 1863. si občine same volijo način. Zakon jih le obvezuje, da nekaj store. Kaj in kako, je njim prepuščeno.
Največ gorja povzroča drugi način, ko hodi ubožec od hiše do hiše in ga je gospodar primoran sprejeti rad ali nerad. Če je revež bolan, redkokdaj dobi primeren prostor, če je betežen in si sam ne more pomagati, ravnajo ž njim odurno in mora slišati marsikatero trpko besedo, Dolžnosti, da ga osnaži in opere, nima nihče. In tako se dogajajo večkrat slučaji, ki kriče do neba in odločno zahtevajo zboljšanja in povsem drugačne ureditve te javne brige.
Veliko zla povzroča tudi sedanji domovinski zakon. Po njem mora domovinska občina skrbeti za bolnega člana. Ljudje se potikajo po svetu, iščejo zdravja po tujih bolnišnicah, domača občina pa plačuj včasih nalašč precej visoko odmerjeno bolniščnino.
Skrb za uboge treba zakonitim potom drugače urediti. Predvsem naj zakon pritegne k sodelovanju prostovoljne organizacije, ki jim je delo usmiljenja idealno in ki mu posvečajo svojo skrb iz lastne volje in nagiba.
V razgovoru pripomni dekan K o b -1 a r, da je sicer krščanski ljubezni in usmiljenju najbolj primeren drugi način, ko hodi ubožec od hiše do hiše, vendar je še najboljši prvi z občinskimi ubožnicami. Na deželi naj jih napravi več občin skupaj, morda za celi politični okraj eno. Zadnji
način podpore v denarju se mu zdi najmanj prikladen. Kar revež dobi, navadno zapije, naturalije pa proda. Domovinski zakon ni tako slab, samo uparabljati ga je treba znati. Če ima občina lastno bolnišnico, naj zahteva od podpiranca, da se v bolezni zateče v lo, ne pa potika po tujih, ki oddaljenim občinam s posebnim veseljem naračunajo prav visoke stroške.
Poročevalec predlaga
resolucijo:
Dasi bo skrb za uboge vedno med najlepšimi dejanji privatne krščanske dobrodelnosti, ji morajo vendar radi vedno naraščajoče potrebe javne korporacije posvečati vedno večjo skrb. Preskrba občinskih revežev od hiše do hiše, neenakomerna obremenitev občin po ubožnih stroških, pomanjkanje primernih prostorov za ubožna stanovanja,, pomanjkanje nadzorstva in potrebne strežbe bolnim ubožcem — vse lo zahteva nove zakonite ureditve. Vendar naj se skrb za uboge nc uredi po birokratičnih načelih, ?mpak naj javne korporacije uporabljajo pri tem sodelovanje katoliških dobrodelnih društev.
S poročilom kaplana Š k u 1 j a jc odsek zaključil svoja posvetovanja. O vestnosti in točnosti predavateljev in dobrem vodstvu priča dejstvo, da je odsek razpravljal o devetih referatih in da se je vršila po vsakem poročilu debata; kljub temu je odsek skončal ves dnevni red. Zanimanje je bilo veliko. Dal Bog, da bi obrodilo obilo sadu.
Dnevne novice,
1 | Kakšni zvesti avstrijski patrioti so nemški nacionalci in kako je slepa naša vlada. Kdo se ne spominja, kako je slavni Wolf za časa balkanske krize poveličeval Avstrijo in proglasil Nemce za edine zanesljive državljane habsburške monarhije? Ali kako je Hummer slavil c. kr. armado? Kako so sploh nemško-nacionalni listi bahaško razstavljali svoj patriotizem in Slovane proglašali za veleizdajalce? Zdaj pa je ta pesem ponehala kakor bi jo odrezal. Nemcem grof Thun in Upravna komisija na Češkem ni po volji, dasi so jo sami priklicali. Komisija noče namreč popolnoma tako plesati kakor gode nemški Mihel. Zdaj so pa ravno češki Nemci, ki so bili dozdaj najbolj patriotični, postali kar naenkrat zopet črno-rdečeržolti. Njihovo časopisje grosi Avstriji, njihov general dr. Titta se ostentativno poda v Hamburg na politično posvetovanje in pripravlja se veliko romanje v Berolin. O ljuba Avstrija, kam bi prišla, če bi te varovali samo nemški nacionalci! — Karakteristično pa je to, da naše politične oblasti tega ne vidijo. Če pride v Zagreb ali Ljubljano kak ruski profesor nabirat metulje ali kaj podobnega, jc ves politični varnostni aparat na nogah, te dni pa se mudi na Kranjskem iz rajha cela delegacija društva za »razširjenje in varstvo nemštva v tujini«, pa se nobeden za to ne zmeni, dasi je notorično, da to društvo posega v politiko in da prav to društvo vzdržuje vsenemško iredento v Avstriji ter podpira hujskaški boj zoper druge zveste in lojalne narodnosti v naši državi! Saj^je celo v naših nemških listih bilo iz-rečno napovedano, da bodo delegati tega društva prišli na Kranjsko izključno v nacionalne namene in da se bo v Ljubljani vršila tozadevna konferenca. Zdaj pa si mislimo, da bi iz kake druge države prišli k nam delegati s podobnim namenom! V 24 urah bi' se po »šubu« morali vrnili, odkoder so prišli. Ah pa, da bi mi v Nemčijo poslali kako tako delegacijo, n. pr. proučevat, kako se godi Poljakom! — Ali naše oblasti tega res ne vidijo ali pa nočejo videti, kaj za tem tiči? Najzvestejši slovenski in hrvatski narod se z molčečim pritrjevanjem mnogoterih vladnih činiteljev za vsak prazen nič proglaša za »veleizda-jalsk«, Nemci pa smejo pisati in delati, kar hečejo. Če so na Dunaju že tako prijazni, naj pa povabijo v Avstrijo še »Dante Alighieri« proučevat razmere naših laških podanikov. Res, človek ne ve, ali naše oblasti ne sloje že vse na glavi.
+ Liberalno slovenstvo. Na katoliškem shodu v Ljubljani jc nastopil rektor Kdstcr iz Nemčije, oče ondotnih slovenskih delavcev. Njegov govor jc bila slika pravega katoliškega dela, dela, ki bi, čc bi se povsod na svetu uveljavilo, nakrat dalo vsem pravico. To delo vrše pošteni katoliški Nemci, predvsem katoliški duhovniki, napram našim rojakom v Nemčiji. Temu delu mora vsak pošten Slovenec izkazati sc hvaležnega in svojo hvaležnost mu je izrekel tudi hrvatsko-slovenski katoliški shod. Tega, kar nimamo v Gradcu in na Gorenjem Štajerskem, to jo poskrbela nemška katoliška duhovščina slovenskemu delavstvu na Nemškem. Leberalni mladinski kričači pa. ki za narod še niso nič storili, razen da so mu škodovali, in nikoli nič zanj žrtvovali, se v to v resnici apostolsko delo zaletava v današnjem »Dnevu« in so odorčujejo, da so udeležniki katoliškega shoda takim Nemcem klicali »Zivio«. So pač taki
pošteni Nemci, kakor jc rektor Koster, našemu narodu koristnejši, kakor pa mladinski paglavci pri »Dnevu«.
-f- Vpisovanje v šole je pred durmi.
Naši narodni nasprotniki so že na delu. Z obljubami in grožnjami mamijo starše, daj vpišejo otroke v šole, služeče tuj-stvu in moreče deci ljubezen do vsega, kar jo domače. Vsem zavednim Slovencem je dolžnost, da svare slovenske starše pred vpisom otrok v šolo, ki no goje našega jezika in so mu cclo sovražne. Noben slovenski otrok bi ne smel prestopiti praga takih ponemče-valnic. Starši, pomnite, da otroci niso samo člani Vaše družino, nego tudi člani celokupnega slovenskega naroda! Dolžnost do njih in do naroda Vas vežo, da mu ohranite mlade vejice — svojo (teco. Dajte jih vzgojiti tako, da bodo kdaj njegovi Čvrsti podporniki, ne pa ostudni odpadniki! No pozabite, da slovenski otrok spada v slovensko šolo I + Giasilo Hrvatske Seljaške Stranke »Dom« prinaša simpatičen članek o slovensko-hrvatskem katoliškem, shodu, na katerem je bila Seljačka Stranka zastopana po članu njenega, glavnega odbora, g. župniku iz Ladislava Ri-hardu Korit ni k u. »Dom« omenja tudi demonstracije Sokolu v iu pravi, »da te niso služile Sokolom v čast«. Hrvati imajo o nalogah sokolstva pač čisto drugačne pojme kakor slovensko . sokol s t vo samo.
Proslava milanskega edikta v Srbiji. Srbski cerkveni krogi pripravljajo proslavo 1600 lelnicc Konšlantinovega edikta. V Ni.su, kjer se jc cesar Konštantin rodil, zgrade v spomin njegovega edikta veliko cerkev. Tako Srbi, naši liberalci so pa mimo tega pomembnega slavija' šli s pre-ziranjem.
-I- Poljski časnikarji na katoliškem shodu v Ljubljani. Poljsko časopisje jc bilo na katoliškem shodu imenitno zastopano. Vsi večji poljski listi so poslali na shod svoje sotrudnikc ali dopisnike. Od glavnega glasila narodnih demokratov za vse poljske dežele »Gazela warszawska« jc bil na shodu glavni urednik gospod Ivozic.ki s soprogo, za ugledni in zelo razširjeni list »Kurjer Warszo\vski« — 20.000 izvodov
-	gospod Jarochowski, za najbolj razširjeni list, antisemitično »Gazelo "VVieczorna Waršava« — 60.000 izvodov
—	gospod Poplavvski, za »Kurjer Po-zn&nski« (Poznanj), »Slovo Polskie« (Lvov), »Kurjer Litevvski« (Vilno.), gospod Zat,luski, za D.zicnnik Poznanski« gospod Stefanski, za »Glos Narodu« in »Czas« (Krakov)'gospod Risztyga, za »Ognisko« (ženski list) gospod Zatlu-ska, za veleugledno znanslyeno revijo »Przeglad Powszechny«, glavni urednik gospod Pasvolski. svojega dopisnika je imel najboljši leposlovni list »Tygodnik Illustrowany« (Varšava) ter cela vrsta poljudnih in verskih listov. Poljski listi pišejo jako obširne članke o slovensko - hrvaškem katoliškem shodu v Ljubljani. Najzanimivejše glasove priobčimo o prvi priliki.
|- Razdelujte na praznik Marijin dne S. t. m. spominske podobice katoliškega shoda s posvetitvijo Brezmadežni med ljudstvo! Naročila sprejema pisarna katoliškega shoda v Ljubljani (Ljudski Dom).
+ Slovenska gimnazija v Gorici je volik kulturen dogodek za naš majhni in povsod zapostavljam narod. To jo edina državna gimnazija na jugu, ki bo izključno slovenska. Pomembno je. pa tudi, da bo nameščena v narodno tako važni točki kakor jo Gorica. Ni nobena tajnost, da je to predvsem sad prizadevanj dr. Gregorčiča, kojc-ga zaslugo zlasti na šolskem polju mora vsak Slovenec hvaležno priznati, naj sicer z njim v vsem soglaša ali ne.
-f Glavna posojilnica. Likvidacijski odbor »Glavne posojilnice« razpošilja naslednji oklic: Likvidacijski odbor »Glavne posojilnice« jc že meseca junija pozval člane, naj podpišejo predpisane jim prispevke, da so poravnava z uppiki činipreje sklone. Večina članov se šo do danes ni odzvala pozivu, zato se še enkrat v njih lastnem interesu nujno vabijo, naj činipreje upoš-ljejo izjave. Konkurz se lahko vsak čas konča, in s tem bo tudi poravnava onemogočena, kor upniki no bodo hoteli čakati z izvršbami, ampak bodo člane takoj eksekvirali. Trezna razsodnost sama veleva članom, da jih le poravnava more rešiti pred popolnim polomom, zato naj vsakdo hitro in s čim največjim zneskom pospeši poravnalno akcijo. — Obenem sc likvidacijski odbor obrača tudi s prav tako nujno prošnjo do vlagateljev, naj se oglasijo v društveni pisarni in podpišejo poravnavo, oziroma naj se pismeno obrnejo do odbora. cla jim pošlje dotične izjave. Saj je morda v še večjem interesu upnikov, da pride do poravnave, kajti v nasprotnem slučaju bi večina izgubila vso vlogo razen toga, kar dobi iz konkurzne mase. Prosimo, cla se hitro odzovete tej prošnji. — Likvidacijski odbor.
—	Odmevi konkurza »Glavne posojilnice«. Pred otvoritvijo konkurza »Glavne« so ae vršila med posameznimi upravnimi svetniki tega denarnega zavoda in že umrlim predsednikom dr. Matijo Hudnikom posvetovanja in obravnavanja, kakor bi se dala preprečiti otvoritev konkurza. Na pritisk upravnih svetnikov je takrat dr. Hud-nik med drugim izročil likvidacijskemu odboru vložno knjižico »Glavne posojilnice« v znesku okroglih 42.000 K, ki se je glasila na ime njegovih štirih mladoletnih otrok, da bi se na ta način zmanjšal primanjkljaj »Glavne« in če mogoče preprečil sicer neizogibni konkurz. Kljub temu se je dne 12, februarja 1911 izvršil potom zadruge. Varuh nedoletnih otrok dr. Hud-nika, župan dr. Ivan Tavčar, je naznanil h konkurzu terjatev 42,000 K z motivacijo, da je vložna knjižica last nedoletnih otrok Hudnikovih. Ker pa oskrbnik kon-kurzne mase ni hotel pripoznati terjatve, je vložil zastopnik otrok proti konkurzni masi tožbo na pripoznanje izplačljivosti naznanjene terjatve 42.000 K. Deželno sodišče v Ljubljani je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi dokazilnega materijala, zlasti po izpovedi prič dr. Oražna in dr. Šviglja, češ, da je dr. Hudnik pri izročitvi vložne knjižice izjavil, da je vloženi denar njegova last. Ravnotako v tem slučaju ni smatrati kake podarilne pogodbe. — Proti tej razsodbi je tožbeni zastopnik prijavil priziv na višje deželno kot vzklicno sodišče v Gradec, ki je pod predsedstvom dvornega svetnika dr. Nemaniča zavrglo dne 30. m, m. prizivno tožbo, ker se ni moglo prepričati, da bi se bila sklenila kaka podarilna pogodba.
Osebna vest. Vinogradniški nadzornik I. razreda Bohuslav Skalicky v Novem mestu je ad personam pomaknjen v .VIII. činovni razred.
—	Turist ponesrečil na Triglavu? Od 25. avgusta se pogreša profesor Fr. Zechnar iz Opavc v avstrijski Šle-ziji, dosedaj stanujoč na Bledu v gostilni Jakoba Sodja, kjer je rekel, da hoče narediti turo na Triglav. Dosedaj ga ni nazaj. Najbrže se je ponesrečil.
—	Vrat je prestrelll preteklo soboto pri žganjepitju neki fant k vojakom potrjenemu fantu v Brezju, župnija Šmartno pri Litiji. Le malo je upanja, da bi okreval ranjenec, ki so ga prepeljali v deželno bolnico. Skrajni čas je že, da bi vse merodaj-ne oblasti nastopile proti zakotnim žga-njarnam in svobodni nevarni nošnji strelnega orožja.
—	Slike iz Senožeč o liberalni naprednosti. Iz Senožeč se nam piše: Napredna misel v Senožečah je rešena in z njo naš ■»napredni« župan Franz von Garzarolli. Tako pripoveduje sobotni »Narod« svojim »naprednim« backom v Senožečah, In zakaj vse to? Pretečeni teden smo imeli v Senožečah civilni pogreb in po zaslugi župana z godbo in pevci. Umrl je namreč nek star mož, kateri je bil v celi občini najbolj pijači vdan in je s tem malone vse svoje premoženje zapravil. Cerkveni pogreb je bil zato odpovedan, ker ranjki že nad 20 let ni vršil verskih dolžnosti, pred smrtjo pa se ni dal prevideti, dasi je nad eno leto hiral. Žalostno je bilo pri pogrebu gledati na ono gospodo in negospodo, ki se ni pogreba iz pijetete udeležila, pač pa se je prej ranjkega kot gobavega ogibala, ako ga je na ulici v veliki bedi srečala. Že iz pijetete do na smrt bolnega sina pokojnikovega bi bili morali tako hrupno proticerkveno demonstracijo opustiti. Zlasti pa vse pomiluje one fantiče-pevce, ki so se pri tej neumestni priložnosti produ-cirali, Kaj porečejo starši teh fantičev-pevcev? Neprisiljen krohot se nas polasti, ko beremo v »Narodu« slavospeve našemu »naprednemu« županu. V čem pa obstoji ta napredek? Mogoče v tem, da se nahaja velika pa smrdeča luža sredi največjega trga v Senožečah, katera služi več nego 30 hišam za stranišče ter za spravo vseh odpadkov in nesnage? V tej luži se nahajajo poginele mačke, psi, podgane itd. Te dni so imeli došli vojaki krog te luže, ki je sicer obdana s košatimi orehi, odmor, pa si je moralo vojaštvo nosove tiščati, Ali je to napredek, da rastejo po senožeških ulicah meter dolge koprive, da so vse ulice polne kamenja, da se za voglom vsake hiše nahaja smrad? Da v najbolj temnih večerih niti ena svetilka ne gori v veliko začudenje tujcev? Mogoče pa misli župan, da je napredek to, da po celem trgu ni niti enega kanala in da so ljudje prisiljeni umazano vodo kar pred hišo zliti. Radi takega izlivanja so prišli v konflikt z glavarstvom najbolj napredni odborniki. Mi Senožečam vidimo edini napredek v tem, da je župan Garzarolli prodal svoj mali travnik senožeški občini za 20.000 K, dočim ni vreden čez 6000 K. Ta travnik' je župan kupil za 2000 K. Senožečam! Ali boste iz-pregledali? Malo je upanja, ker zaslepljenost nima meje. 0 naprednostih županovih o priliki več.
— Bratec rešil svojega brata. Marija Marolt, bajtarica in dninarica na Pšati, je pomagala pri Sončevih, s katerimi so si sosedje, pri delu. Svoja dva otroka, 91etnega Petra in 15 mesecev starega Rudolfa je imela pri sebi in je
starejši deček pazil na bratca. Pri Sončevem vrtu, komaj 15 korakov od občinske ceste oddaljeno, se nahaja nepokrita jama, napolnjena z gnojnico. Otroka stajo krenila proti domu ter šla tik te gnojnice, in sicer je korakal starejši deček naprej, mali bratec pa za njim. Ko se prvi ozre nazaj, vidi, da ni bratca. Gre k jami in vidi samo Rudol-fovo krilce. Urno skoči v gnojnico ter izvloče iz nje že nezavestnega bratca. Na fantovo kričanje je priletela otrokova mati in nesla fantička domu, kjer ga je spravila .k zavesti. Sreča je bila, da je starejši fant tako urno pogrešil bratca in ga še pravočasno rešil iz jame.
—	Cvet in sad. Na Bregu pri Litiji na posestvu Jožefa Simončiča je cela jablana v polnem cvetu, dasi je letos dobro obrodila. Nekaj posebno značilnega pri tem drevesu je to, da že mnogo let zapored združuje jeseni cvet in sad.
—	Litijska trorazredna šola bi se imela žc s pričetkom bližajočega šolskega leta razširiti v štirirazrednico. Žal, da se zadeva v Ljubljani zavlačuje, dasi je potrebo razširjenja šole priznal krajni in okrajni šolski svet.
—	Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vpisovali učenci za prvi razred dne 15. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v gimnazijski pisarni. Sprejemne skušnje se bodo vršile dne 16. septembra od pol 9. ure naprej. V II. do VIII. razred se bodo vpisovali učenci dne 16. septembra.
—	Umrl je v pakraški bolnišnici hrvaški književnik in Časnikar Milan Šarič v 38. letu svoje dobe. Bil je v uredništvu zagrebškega »Obzora«, potem pa je deloval v uredništvu »Nar. Obrane« v Osjeku, kjer jc pa že bolehal. Končno se mu je um popolnoma omračil.
—	Kolera v Bosni. Od sobote se je pripetilo vsega 6 novih slučajev kolere; od preje je 19 bolnikov, 8 jih je umrlo.
Primorske vesli.
p Slovenska gimnazija v Gorici. Tržaški »Piccolo« se z nadutimi besedami bavi z dejstvom, da pride v Gorico prva čisto slovenska gimnazija, kakor je še niti na Kranjskem ni. Vse bi še prebolel italijanski patriot, le to, da pride slovenski zavod v italijansko deželo jn baš v »italijansko« Gorico, to ga boli. Temu treba se privadit . . .
p Umrl je 1. t. m. v Gorici msgr. Ivan L u k e ž i č , kakor poroča »Gorica«. Rajni je bil apostolski protonotar, airhidijakon slovenskega dela škofije in predsednik »Alojzijevišča«. Rojen jc bil
18.	maja 1845 v Renčah, posvečen pa
19.	septembra 1868. Preden je postal kanonik. je bil dekan v Komnu. R. i. p.!
p Nemška slavnost v Gorici. Nemški železničarji nameravajo v nedeljo 7. t. m. razviti v Gorici na telovadnem trgu zastavo železničarskega pevskega društva. Mnogo Nemcev prihiti ta dan iz Koroške. Slovenci smatrajo to slavnost za predrzno izzivanje. Pri slavnosti sodeluje tudi goriška mestna laška godba.
p »Veleizdajalska« Dalmacija. Čuje se, da so prejeli vsi oni Dalmatinci, ki so bili zadnje mesece obsojeni radi veleizdaje, žaljenja veličanstva ali stičnih pregreh, od pristojnih sodišču vabilo, da morajo nemudoma, nastopiti svojo kazen. — Bančni uradnik Ljuba Petrič, ki je bil v Splitu tožen žaljenja veličanstva, je bil oproščen.
p Stavka na Reki. Po dolgem času se je ravnateljstvo ladjedelnice »Danubius« na Reki zopet sporazumelo z delavstvom in je pripustilo k delu vse delavce razun treh. Ta trojica ni smela biti zaposlena v smislu dogovora z ostalim delavstvom, in ko se je raznesel glas, da pridejo oni trije vendarle na delo, so izjavili vsi drugi, da prično v tem slučaju takoj stavkati. Ravnateljstvo pa se za grožnje ni zmenilo in je one tri pustilo k delu, in posledica je ta, da so v ponedeljek popoldne zapustili delo vsi delavci pri dreadnoughtu »Szent Istvan«.
p S svojo hčerko je hotela v morje skočiti v Pulju Apolonija Hanzig, doma z Dunaja. Nesrečna mati je hotela svojo in svojega otroka usodo izročiti morskim valovom radi pomanjkanja. Apolonija Ilanzig je žrtev onih divjih zakonov, kateri se v Pulju s tako hitrostjo množe, kakor v nobenem drugem avstrijskem mestu. Mož. s katerim je ne-srečniea. živela skupaj v divjem zakonu, ji je dal tako majhne prispevke, da si ni mogla niti najpotrebnejše hrane preskrbeti. Razmere v Pulju postajajo res čudne. Divji zakoni se miiože od dneva do dneva in jih je danes v Pulju že okolu 2000 parov. Vso to moralno pro-palost. pa one oblasti, katere bi bile v prvi vrsti poklicane jo zajeziti, mirno gledajo. Policija in ne v zadnji vrsti poljska cerkvena oblast, kje ste?
p Poveljnik vojne mornarice admiral Anton Haus je prispel v Trst in bo
od tam naprej nadzoroval mornarične postaje. V Tržiču si je ogledal gradnjo rapidne križarice »Saida«.
p Afere v Opatiji so na dnevnem redu kakor v Nizzi ali Ostcndu. Najnovejša je ta-le: Hčerka neke berolinske družine, ki se že dalj časa nahaja v Opatiji na počitnicah, sc je na plesu zaljubila v nekega peštanskega stavbenika, ki jo jc takoj zasnubil. Starši so pa snubca odbili, češ, da je hčerka že zaročena z berolinskim odvetnikom. Mlada Berolinčanka pa ni odnehala, marveč je kratkomalo pobegnila z drugim zaročencem. Staršem sta pustila pismo, da sc vrneta šele tedaj, ako jima dovolijo, da se poročita. Staršem tudi drugega ni preostalo in sedaj sc dekle zopet sprehaja po Opatiji kot srečna zaročenka.
p Ladja vojne mornarice »Najade«, katera jc določena za. raziskavanje Adrije, je ravno končala svojo deseto raziskovalno plovbo. Prihodnjo tako plovbo bo »Najade« nastopila že zopet prihodnje dni.
p Morski volk pri Izoli. V por.edc-ljek popoldne jc ubil na višini Izole ribič Franc Cheeo dva metra dolgega morskega volka.
p Radi poneverjenja so zaprli v Trstu mladega uradnika zavarovalne družbe »Croatia« Mirka Vicenika z Mo-ravskega. Vicenik je kot uradnik izdajal za družbo pobotnice, pa si je pridr-žaval denar. Baje so našli že čez 15 slučajev sleparstva.
p Parobrodne družbe za rezerviste. Parobrodni družbi »Adria« in »Ogrsko-Ilrvatska«, ki imate svoj sedež na Reki, sta se izjavili pripravljenima znižati za polovico voznino onim rezervistom, ki so bili iz tujine pozvani v vojaško službo v Bosno in Dalmacijo, pa se kanijo sedaj vrniti k svojemu prejšnjemu delu.
p Iz justične službe na Primorskem. Okrajni sodnik in sodni predstojnik v Cerknem Just D i e t z je prestavljen v Tolmin. Za deželnosodna svetnika na tržaškem deželnem sodišču sta imenovana Matevž Primožič, okrajnosodni predstojnik v Tolminu in dr. Viktor Rigatti-Lu-c h i n i od trg. in pomorskega sodišča v Trstu.
p Umrla je v Gorici gospa soproga zidarskega mojstra Frana Mozetiča.
p Tujci v Gradežu se tako množe, da jc bilo dne 28. avgusta v seznamih letošnje sezone že 17.400 oseb. Seveda so mnogi teh tujcev žc davno zopet odšli.
p Za regulacijo Soče je nakazal goriški deželni odbor namestništvu v Trstu znesek 31.920 kron.
p Čreda ukradena. Kmetovalcu Blažu Červaju iz Vrsarja pri Poreču so lopovi ukradli 21 ovac in 12 koz skupne vrednosti 1125 kron. Tatovi so »delali« ponoči, ko je vse spalo.
p Kralj potepuhov je klepar Karel Vi-ravski iz Libohovic na Češkem. Tako se je imenoval sam v neki odi, ki jo je spesnil, da poveliči svojo lastno osebo. Viravskemu resnega dela ni bilo nikoli mar in zato se je šel potepat. Klatil se je povsod in tod, a vedno je pisal svoje vtise in dogodke kakor drugi Maksim Gorki. Viravskega so sedaj zaprli v Trstu, Pri njem so našli celo zalogo tujih izkazil, ki jih je rabil po potrebi.
p Rekord parnika »Venezia«. Dne
30. avgusta je priplul v Trst iz Benetk s 1052 potniki na krovu parnik »Venezia«, ki je bil odplul v petek v Benetke s 1100 izletniki — člani saške zadruge kovinarjev. Toliko gostov »Venezia« še ni imela naenkrat na svojem krovu.
p Kako se krade pivo. Tvrdka Giov. Cuzzi v Pulju je bila že pred časom opazila, da jej gine pivo kakor bi se sušilo. Nekdo ga krade, a kdo in kako? Belili so si glave in slednjič javili zadevo policiji. Tu pa so bili kmalu na jasnem. Dobili so voznika Antona Rumina, ki je dovažal Cuzziju pivo in ga spravljal v klet. Pa kako? Mož je imel metodo, da je pri vsakem vozu spravil v klet par praznih sodčkov, dočim je izkotal iz kleti — polne. Sedaj je poštenjak pod ključem in pivo dalje časa trpi.
Fine fotografltne razglednice katoliškega shoda so na razpolago v ..Katoliški Bukvami" po 30 vin., navadne po 20 vin.
LlubiiflDske novice.
lj Terorizem poka. Vsak Ljubljančan pozna svetnika trgovske in obrtne zbornice g. Jeana Schreya. Podjetni mož ima trgovske zveze z vsemi strankami in z vsemi sloji. Na svoje pekarsko podjetje jc lahko ponosen, zato ima tudi opravičeno samozavest, da ob gotovih prilikah prav nič ne potrebuje kakih sitnih svetovalcev. Bilo je ob katoliškem shodu. G. Schrey je zavzel edino pravilno stališče, da naj se obrtnik pokaže gostom gostoljuben. Zato je obesjl na svojo hišo zastavo. Pripove-
duje sc, da je priletel h g. Schreyu g. dr. Kokalj in zahteval, naj zastavo odstrani. G. Sch rey pa ni vajen teroriziranja. »Janez,« je zaklical g. Schrey svojemu hlapcu, »gospod nekaj želi. Izobesi hitro še dve zastavi!« In zgodilo se je tako. Sedaj je pa gosp. Schrey v liberalnem časopisju predmet najsrditejšim napadom. In efekt? Vsa Ljubljana se smeje blamiranim terori-zatorjem. Tako kakor gosp. Schrey naj bi storil vsak Ljubljančan, pa bi bila izvestna predrznost, ki je s svojim negostoljubnim stališčem hotela Ljubljani škodovati, kmalu pristrižena. Včeraj bruha .Narod« svoje robatosti nad občespoštovanima gospema Černetovo in Lebanovo samo zato, ker sta kot pametni obrtnici izobesili zastavi. Čimbolj »Narod« in »Dan« tako besnita, bolj sta osmešena. Bilo je torej ob katoliškem shodu v Ljubljani drugače kot sta ona hotela! To sama pripovedujeta. In to nas veseli! Pametni ljudje sc bodo končno vendar otresli strahu pred ljudmi, ki nikomur nič ne koristijo, pa hočejo terorizirati obrtništvo in trgovstvo. Obrtniki in trgovci imajo drugačne interese kol pa biti sužnji tistih liberalnih pisačev, ki celo za tinto, s katero mažejo poštene ljudi, nc dajo iz svojega.
lj Pevski zbor šentjakobskega pro« svetnega društva ima danes zvečer, v sredo ob pol 8. uri pevsko vajo za slavnostno predstavo, ki bo dne li. septembra. Vprizori sc dramatiziran Prešernov »Krst pri Savici« in prvič v Ljubljani nova ljubka Silvin Sardenkova »Skrivnostna zaroka«. Pevovodja prosi, da vsi stari pevci ostanejo stanovitni, novim pa kliče: »Dobro došli!«
lj Zveza Orlov in Kranjska Podzveza imate sejo v č c t r l c k ločno ob 6. uri zvečer v svojih prostorih, Katoliška tiskarna, III. nadstropje. Prosi sc polnoštevil-ne udeležbe.
lj Poslovilni večer gospe Danilove« Danilova se poslavlja od Ljubljane. Za slovo si j c izbrala Rovcttove »Nepoštene«. Igra izvira iz francoske piece des moeurs in posega v šolo naturalizma. Od prvega očeta ima rafinirano teatra-liko, od drugega minuciozne detajle. Delo se prijetno gleda, pesniške vzhičej nosti mu manjka, tehnično je zrelo, slog krepak in kratek. Sujet, jo zakonolom-i sivo in tatvina. — G. Danilova jc igrala Elizo prav lepo. Kvalificirala se je zopet za moderne vloge. Sme poleg »Ekvino-cija« in »Roze Bernd« šteti »Nepoštene« med svoje briljantne igre. Samo s tem. da je šla Danilova svoje dni v Trst, smo jo v Ljubljani spoznali in jeli ceniti, s tem. če pojde sedaj zonet od nas, jo bomo čez čas še rajše sprejeli in vzljubili. Dobila je venec in je bila ob aplavzu vsa gilijena. Solze so bile njeno slovo čez 25 let. A' Danilovi tiči močan talent in pulzira nemalo umetniške krvi — nj<«x mož Karlo — Skrbinšck dozoreva od dne do dne. Kmalu bo dozorel za Zagreb. Inteligent je in talentiran. Poglobi se v vlogo in jo memorira. Je igralec vsled ljubezni do stvari in ne radi kruha. Kaj hočete od slovenskega igralca še .več? Ni šc brez hib. a kdaj je mogel še kje reči igralec 22 let, jaz sem dovršen. A na pravi poti in že prav blizu dovršenosti je. Sigismondi (Danilo) je imel neoporečno krasno masko, a vloge ni znal bolje kot običajno, igral je rutiinirano, a ne umetniško, zunanje mesto notranje. Krasen tip Orlandija je g. Peček »vrgel« v maski in igri. Niti karikatura ni bil. Premlad je še, da bi bil kos takim težavam. Bil je muka celega večera. Juvanova vzbuja nade. —i Gledališče je bilo, izvzemši lože, razprodano. Scenerija prav lepa, režija vestna, razsvetljava na odru slaba, razpoloženje mecl publiko ugodno. A. R.
lj Karakterni komik slovenskega gledališča g. Povhe je odklonil ponudbo berolinskega gledališča in sprejel povabilo zagrebškega narodnega gledališča, da gostuje dne 17. t. m. v opereti »Cigan baron« v vlogi Zsupana na an-gažma.
lj Osrednji vsedijaški podporniški odbor naznanja, da se vrši druga seja O. V. P. O, v L j u b 1 j a n i dne 6. s e p -t e m b r a ob 9. uri dopoldnev mali dvorani Mestnega Doma, eksekutivna seja pa da n poprej, točno ob 8. uri zvečer v restavraciji pri »Novem svetu«.
lj Kolesarska dirka, ki jo priredi dne 14. septembra društvo klub slovenskih kolesarjev »Ilirija«, jc od deželne vlade dovoljena. Vabijo se vsi člani kakor tucli interesentje, da sc udeleže sestanka v četrtek, dne 4. t. m„ v restav« raciji »Narodnega doma« v svrho natančnih informacij. Sestanek se vrši ob 9. uri zvečer.
lj Roparski napad v Prulah. V nO či na 30. m. m. jc Afcion Levstck, posestnik iz Jarbine pri Velikih Laščah, v pripitem stanju šel v Vospemigovo kavarno na Sv. Jakoba trgu. Na potu sta so mu pridružila dva mlada fanta in šla z njim v kavarno. Od ondi so kmalu vsi trije obenem odšli. Neznanca sta nato Levsteka zvabila v Prule in srn v bližini ljudske šole nenadoma
r
napadla in vrgla na tla. Eden pa je tiščal za usta, drugi mu je pa iz žepa ukradel 30 kron. Nato sta lopova zbežala. Levstek je šel nazaj v mesto in napravil ovadbo. Policija je nevarna tička kmalu izsledila in zaprla, in sicer sta bila to leta 1893 v Ljubljani rojeni Ludvik Schuster, ki je bil kot natakar v službi v parkhotelu »Tivoli«, in leta 1894 rojeni, v Stari trg pri Logatcu pristojni Jožef Troha. Plen sta si razdelila. Sedaj sta že v zaporih deželnega sodišča.
lj K begu trgovca Igllča nas naproša njegova soproga priobčiti, da je po njenem mnenju trgovec Iglič pobegnil z malo vsoto denarja, ki ni presegala 1000 K, nikakor pa da ni mogel seboj vzeti 45.000 K, ker s tako vsoto nikdar ni razpolagal. Iglič je bil nedavno radi kride obsojen na tri tedne zapora in ta kazen je nanj tako vplivala, da je pobegnil. Aktiva trgovine cla presegajo pasiva za kakih 30.000 K.
lj Smrt na begu. Utonil je v Gruberjevem kanalu 33 let stari prisiljenec Ivi»vt Gorjup iz čepovana na Goriškem, ko je hotel iz pristave na Kodeljevem pobegniti. Našli ga šc niso.
lj Nogometna tekma »Croatia« (Zagreb)— »Ilirija rezerva«. Kakor smo žc poročali, igra v nedeljo rezerva Ilirije« proti prvemu moštvu >>Croatic<', Moštvo »Croatie« odlikuje se po mirni premišljeni igri in je baš vsled tega eno od najpriljub-ljenejših moštev Hrvaške. Tudi rezerva »Ilirije« se je v zadnjem času izpopolnila in bo tekma na vsak način interesantna. Rezultate od »Croatie« priobčimo jutri.
lj S trga. Danes so Vipavci pripeljali na trg 105 škatelj sadja in grozdja. Trg je bil zelo živahen pri sadju, kjer je bilo postavljenih 172 košar raznega domačega sadja. Perutnine je bilo 73 kurnikov, jajc pa 33 košar. Sadje so prodajali, in sicer jabolka 4 za 10 h, češplje 10 do 12 za 2 h. jajca komad 8 do 9 h, piščanci par 2 Iv 40 h raca 2 K 30 h, kokoš 2 K 30 h, golob 50 h. Krompirja je bilo na trgu 14 voz ter sc je prodajal 100 kg za 6 K. Domačega zgodnjega zelja je bilo na trgu osem voz, katero so prodajali 100 glav za 8 K.
lj Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani naznanja s tem, da je danes prejela srečke I. avstrijske državne razredne loterije ter so iste na razpolago subskribentom pri njeni blagajni, počenši s 15. septembrom t. 1.
i
Zadnje vesli.
SKERLECZU ZOPET SLABŠE?
Zagreb, 3. septembra. Govori se, da bodo barona Skerlecza prepeljali v Budimpešto, da ga zopet operirajo. Vest dozdaj šc ni potrjena.
DR. MANDIČ PRI CESARJU.
IS1, 3. septembra. Dr. Mandič, predsednik bosanskega sabora, je došel semkaj in bo od cesarja sprejet v avdijenci.
PRIJAZNI LAHI.
Rim, 3. septembra. Oseba, katero so ob priliki brodovnih vaj na Sardiniji prijeli pod sumom špionaže, se je legitimirala kot avstrijski mornariški ataše. Pri taki osebi je sum špionaže izključen.
TURKI ZASEDAJO DALJE TRAKIJO.
Sofija, 3. septembra. (O f i c i c 1 -n o.) Turške čete so na desnem bregu Marice zasedle Kirdžali, Mazuanli, Gu-muldžino in Sufli. V okolici vasi Mezeg in Teš-tepe je koncentriranih 12 tisoč Turkov. Dve turški kompaniji stojita na višavah Okčakriga, iregularna turška pehota in konjenica pa stoji v Degadžaru in Jakliju. Gumuldžino jc zavzelo 2000 turških iregularnih čet. V Topaliju sc jc osnovala banda. Turška pehota in konjenica je zasedla Xanthi. i 9. bulgarski konjeniški polk, ki jc bil tu, je bil dobil povelje, da sc boju s Turki ogne, toda je bil prisiljen na turški ogenj odgovoriti. Iregularne turške čete korakajo na vas Sinkovo. Z Dede-agača ni nobenih poročil.
BULGARSKI DELEGATI. „ Sofija, 3. septembra. Savov in To-sev sta v spremstvu vojaških izvedencev polkovnikov Papadopova in Koše-va kot delegata odpotovala proti Carigradu in dospeta. danes v Odrin. Vse vesti, ki vedo poročati o vsebini bulgarskih predlogov, katere da je izročil Porti Načevič. so napačne.
RUSKA POLITIKA.
Kolin, 3. septembra. Ruski ministrski predsednik Kokovcev odpotuje v London, Pariz in Vichy, kjer bo konferiral s francoskimi državniki, nazajgredc pa obišče tudi Berolin.
SRBSKI PRINCI SE PODAJO V RIVIERO.
Belgrad, 3. septembra. Prestolonaslednik Aleksander in princa Arzen ter Pavi se podajo na Riviero.
ZA ALBANCE.
Belgrad, 3. septembra. Zastopniki velevlasti so pri zunanjem ministrstvu intervenirali, da bi sc Albancem dovolil svoboden pristop na trge v Djakovico in Dibro. Spalajkovič je odgovoril, da glede tega vlada ne bo delala nobenih težav, da pa morajo Albanci na srbskih tleh spoštovati srbske postave.
ČRNOGORSKA DEMOBILIZACIJA.
Cetinje, 3. septembra. Kralj Nikola jc odšel v Kolašin pozdravit vračajočo se armado. Jutri odredi kralj demobilizacijo.
PODRAŽENJE PREMOGA.
Dunaj, 3. septembra. Cene premoga so se za podrobno prodajo povišale za 6 vin. pri stotu.
MARKUSA NAŠLI.
Schulderbach, 3. septembra. Truplo v gorah ponesrečenega medicinca Ernsta Markusa so našli in je prepeljejo na Dunaj.
EKSPLOZIJA TOPA V ITALIJI.
Milan, 3. septembra. Tu je eksplodiral top. En polkovnik, en poročnik, en narednik in trije artiljeristi so bili težko ranjeni, en vojak je umrl.
VELIKI IZGREDI V DUBLINU.
Dublin, 3. septembra. Pri včerajšnjih štrajkovskih izgredih je bilo 750 oseb ranjenih, med njimi 45 policistov.
VELIKA NESREČA V DUBLINU.
Dublin, 3. septembra. Tu sta se sesuli dve hiši. Deset redbin je zasutih. Dozdaj so izvlekli iz ruševin sedem trupel.
DIVJAKI POŽRLI UČENJAKA.
Nova Gineja, 3. septembra. Minera-loga Warnerja, Nemca iz Amerike, ki je prepotoval otok v znanstvene svrhe, so divjaki papuaškega rodu vjeli in požrli.
ARETACIJE TATOV V LONDONU.
London, 3. septembra. Policija jc aretirala 5 oseb, o katerih se močno sumi, da so ukradle znani biserni kolier v vrednosti več milijonov frankov.
NESREČA NA ŽELEZNICI.
Newyork, 3. septembra. Brzovlak, ki je vozil iz Kcntukyja v Newyork, je zadel z drugim skupaj. Oba sta vozila s hitrostjo 100 km v uri drug proti dru-gemu.20 oseb, ki so spale v spalnem vagonu, jc bilo ubitih. Zaprli so strojevodja, kateremu se pripisuje krivda na nesreči. Dva voza sta razbita. V vlaku so se nahajali večinoma »skauti« in lc-tovičarji, ki šo se v Newyork vračali. Listi trde, da signali niso funkcionirali.
Mnenje gospoda dr. L. C r e s c i n j a , C a n a 1 S. Bo v o.
Gosp. J. S c r r a v a 11 o ,
Trs t.
Lahko Vam rečem, da že dolgo časa rabim Vaše želez nato k i n a -vino S e r r a v a 11 o in izkazalo sc je vedno, bodisi v konvalescenti po težkih boleznih, bodisi v slabokrvnosti v zvezi z netekom in trebušne atonije ali v slabokrvnosti, spremljani od duševne obolelosti. Rabil sem ga tudi z dobrim uspehom pri rahitičnih. Radi teli izbornih lastnosti ne bom opustil priporočati ga tudi v prihodnje, gotov njegove hitre uspešnosti.
C a n a 1 S. B o v o , 30. avg. 1911.
Dr. L. C r e s c i n i.
POŠTEN FANT, ki je služil sedaj v trgovini na deželi v
skladišču za hlapca, bi rad prevzel slično mesto ali službo sluge v boljši trgovini v Ljubljani ali v okolici. Gre tudi na deželo. Blagohotne ponudbe na uredništvo »Slovenca«.
Hupuite le vticaliee: M! odmelnim Slovencem
Vsemogočni Bog je poklical danes ob y23.uri zjutraj našo preljubo hčerko in sestrico
Anico
k Sebi v naročje pred kratkim ji umrle mamice.
Pogrob se vr*i jutri t. j. v četrtek 4. t. m. popoldne ob 5. uri iz Vrhov-čeve ul. 112 k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 3. sept. 1913,
Adolf Sadar
voditelj deželnega vzgojevališča oče.
Cilka, Ladislav, Vinko, Adolf, Ciril ln Viktor
bratje in sestre.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
2C4U
Dve šolski učenki
ali dve gospodični ozlr. dva manjša dijaka
so sprejmeta na stanovanje in hrano v se-paratno sobo, v bližini liceja. Pomoč pri učenju brezplačno. Več se izve na Tržaški cesti št 11. I. nadstr.	2648
Vsem Sorodnikom, prijateljem in znanccm naznanjamo žalostno vest, da jc naša dobra mati, ozir. stara mati, gospa
Nanca Jereb
posestnikova vdova
danes septembra ob pol 5. uri zjutraj, po kratki mučni bolezni v 59 letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v četrtek dne 4. septembra ob 7. uri zjutraj na pokopališče Sv. Trojice v Tržišču.
Predobri, skrbni in blagi materi blag spomin.
Vodale pri TržlS6u, 2. sept. 1913.
Fran Jereb, deželni uradnik. — Janez, posestnik. — Jakob, praktikant c. kr. finančne direkcije v Trstu. — Josip, bogoslovcc nemškega vitež-kega reda. — Terezija,
otroci.
Josip Florijančtč, dijak.
vnuk. ' '2653
Sprejme se
2652
na stanovanje in hrano. Stari trg 26. II. nadstr.
2654
2647
želi primerne službe, najraje na deželo. Kmetijstva dobro vajena. Stara 40 let. Vstop že lahko 16. septembra. Več pove Ana Kunej, Lichtenturn, Ljubljana.
Gospodična išče pri boljši družini
2645
Ponudbe do 10. t. m. poštno ležeče 27.
S Pisalni stroj
popolnoma nov, prodam za K 160*—. Poizve se pri g. Josipu Omersa, Ljubljana, Dunajska cesta 6, I. nadstropje.
Za odgovor sc priloži znamka. 2597
Sprejmeta se takoj
1 šivilja-pomočnica
za damske obleke ter 2642
1 učenka na Emonski cesti št. 2.
Naznanilo.
Veliki mesečni
Pozor lovci!t«
Tekma frmačev dne 8. t. m. se ne vrši v Domžalah ampak v Mengšu in sicer po tem-le sporedu: 1 a) ob V2& uri sestanek v gostilni „pri
Gregorcu"; , b) ob 9. uri ogled k tekmi prijavljenih psov in žrebanje vrstnega reda;
c)	ob V2IO. uri pričetek tekme;
d)	od 12. do 2. ure odmor ,,pri Gregorcu" ;
e)	ob 2. uri nadaljevanje tekme;
f)	ob 6. uri konec tekme;
g)	ob 7. uri razdelitev daril in tova-rišlti večer „pri Gregorcu". Odhod vlakov iz Ljubljane (šišenski kolodvor): ob 7-32, 11-50 in 3-12; prihod v Mengeš: 8'25, 12-40, 4-0(>.
Odhod vlakov iz Megša: 148, 519, 9 40 zvečer; prihod v Ljubljano: 2*41, o"15 in 1030 zvečer.
Razen tega pa bo vozil tudi avtomobil in sicer je prostora za 20 oseb; kdor se želi peljati z avtomobilom naj pride ob 7. uri pred kavarno „Evropa". Vožnja z avtomobilom stane 3 K v Mengeš in nazaj.
Vabimo še enkrat vse lovce in prijatelje lova da se te prireditve vsaj kot gledalci udeleže. Po priglašenih tekmovalcih soditi bo tekma izredno zanimiva.
Imetelje psov pa še posebej opozarjamo na to, da tekmujejo lahko tudi taki psi, ki nimajo še rodovnika, to pa le v tem slučaju, ako odgovarjajo plemenskim znakom in je upati, da se čisto pokoljenje naknadno dokaže. O tem odločujejo sodniki.
Zato na svidenje 8. t. m. v Mengšu.
semnji w Sežani
so zopet odprti za vse parkljarje in kopitarje, in sc bodo torej zopet redno vršili ocl 12. t. m. dalje.
Županstvo Sežana, 2. septembra 1913.
2643	Župan: štolla.
2 vajenca
za mizarsko obrt, 14 do 15 let stara, sprejme takoj Lovro šušteršič, mizarski mojster v Vižmarjih 51, p. St. Vid nad Ljubljano.	2650
Kupi se že rabljen
otročji voziček
s streho. — Ponudbe na upravništvo Slovenca pod številko 2650.
V Spodnji šiški se proda
Celovška cesta št. 117, obstoječa iz več stanovanj in prostorne vinske kleti, zraven dve gospodarski poslopji, veliko dvorišče in vrt. Zraven jo več stavbenih parcel in velik travnik, katero zemljišče se proda skupno ali posamezno.	2649 Natančneja pojasnila daje lastnik Istotam. Tudi se izve v specerijski trgovini Ivan Plntarja, v Spodnji šiški.
C. kr.
pnv.
občna zavarovalnica
flssimziogfi Generali v Trstu
ustanovljen« leta 1831.
Jamstveni zakladi znašajo nad 434 milijonov kron.
Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenje.
2319
Vložilo se jc ponudb . . za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca avgusta 1913
1565 K 12,736.012-93
1325 „ 11,353.488' 34 902.104-53
od januarja 1913
14.329 K 123,675.002-81
11.177 , 97,558.495 52 „ 8,073.034-79
H katoliškemu shodu.
ZBOROVANJE HRVATSKIH IN SLO-VENSKIH UČITELJSKIH ABITURI-JENTOV.
Zborovanje otvori tov. P e č j a k, ki iskreno pozdravlja navzoče učiteljstvo »Slomškove zveze«, gg. akademike in vse učiteljske abiturientke in abiturien-te. Nato pozdravljajo v imenu »Slomškove zveze« g. vodja Jeglič, v imenu »Slov. dijaške zveze« jurist Basaj, v imenu goriškega katoliškega učitelj-stva pa g. Štanda.
Izvoli se predsedstvo: abit. S t ni -kan predsednik, gdč. abit. Kovačeva podpredsednica, abit. Gospodarič zapisnikar.
Prvi referira Marko V u nič, o temi : »O religioznem i nacionalnem o d g o j u u p u č k o j šol i.« Cerkev je bila prva, ki je pokazala človeštvu pot napredka in svobode. Jezus jc največji in najvišji pedagog vseh časov. Verski moment naj igra najvažnejšo vlogo pri vzgoji. Našo mladino je treba vzgojevati >na temelju katoliških načel. V jeziku se zrcali narodna duša, v njem odseva narodovo mišljenje in čustvovanje. Učiteljeva glavna naloga mora biti. da vzgaja deco v verskem in rodoljubnem duhu.
Debate se udeleže clež. poslanec Ravnikar in tov. Bevk.
Po prvem referatu pozdravi zborovanje v imenu hrvatskega učiteljstva g. B a č i č.
Drugi referent Pečjak obdela temo: »Šola i n delavnic a«. Današnja šola se je preživela, namesto šole učilnice naj nastopi šola delavnica. S tem načelom so stopili na plan sedanji moderni pedagogi. Otrok na j vidi v delu veselje, zato naj se odpravi vsaka sila; vzbuja naj se v deci veselje »n zanimanje za delo. Razvija naj se samostojnost v mladini. Nazorni nauk naj se goji v šoli. Prirejajo na j se igre in izleti. Krščanski nauk naj bi se gojil v zvezi z drugimi predmeti. Otrok naj vsprejema mnogo vtisov, da se mu razširja obzorje. Otroke naj sc nazorno poučuje v prosti naravi, na izprehodih. Kakor mravljišče so si naslikali moderni šolo-delavnico; zahtevajo, naj bo učenec že v prvih letih svojega učenja produktiven. Praksa nam pokaže, da te teorije moderno šole-delavnice niso popolnoma izvedljive. Šola učilnica ali delavnica? Združimo oboje in skušaj-mo vzbuditi v deci vse duševne zmožnosti. Požrtvovalnih ljudi, idealnih ljudi nam manjka. Današnja mladina ne ceni dovolj dela. Otrok naj vidi v delu nekaj lepega. Kar mladina vidi v šoli, to vpliva nanjo z veliko silo. Šola-de-lavnica naj vzbudi v mladini veselje do dela na rodni grudi in ljubezen do nje. Zadovoljnost ifn blagostanje vlada v hišah, ki jih spremlja vedno delo. Šola-clelavnica hi izbila iz mladino egoizem. Mlad učitelj le prerad gleda na to, da bi učence veliko naučil, a premalo na to, da bi našo kmečko mladino vzgojil tako, da bi bila zadovoljna na svoji zemlji in da bi se omejilo izseljevanje. Ljubezen do kmečkega dela naj se v mladini vzbuja.
Debate drugega referata sc udeleži učitelj z Goriškega g. Rusjan, ki poda nekaj misli, kako ic treba vzbujati v mladini zanimanje za posamezne predmete. Uporablja naj se primerjalna metoda. Riše naj se na pamet. Otrokom naj so da delo po njihovih zmožnostih in stopnji izobrazbe. Podaja nekaj zanimivih zgledov.
Debate se šo udeležijo dež. poslanec Ravnikar, St. Bevk, P eč j a k in R u s j a n.
Tretji referat: »U č i t c 1 j i c a -— socialna delavka« obdela gdč. abit. Adolfina Simšič iz Gorice. Dobra učiteljica ni lc vzgojiteljica šolske mladine, ampak ljudstva sploh. Liberalizem jo odtujil učiteljstvo od ljudstva, ker je v njem videl nekaj nižjega od sebe. Pravi učitelj bo skušal spoznali ljudstvo, med katerim živi in delati na to, da so odpravijo ljudske napake. Učiteljica skušaj od pomoči l judski bedi in pomagati revnemu prebivalstvu. Učiteljica opominjaj kmeta na varčnost; omejuje naj se izseljevanje. Ljubezen do svojega stanu naj vzbuja med kmečkim ljudstvom naše učiteljstvo. Opozarja na važnost starih narodnih običajev in narodno noše. Dokažitc kmetu, da je njegovo delo lepo in spoštovanja vredno. Obleka učiteljico med ljudstvom bodi preprosta; ona občuj prijazno z ljudmi. Današnje ljudske šole so pripravnice za srednjo šolo, nudijo pa premalo pouka za kmetsko življenje. Gospodinjske tečaje naj vodi učiteljica. Pri dekletih vzbujaj učiteljica estetični čut. Nemško učiteljstvo veliko bolj skrbi za poduk v gospodinj-
stvu, kakor našo. Učiteljica naj poda poduk o higijeni. Povdarja potrebo in važnost bolniške strežbe. Učiteljica bodi preprosta s preprostim, no vihaj nosa, ako jo peljejo v hlev pogledat živino. Društva strank so koristna, da lc delujejo za ljudsko kulturo. V strankarsko boje se učiteljica no spuščaj, svoje prepričanje pa kaže vedno odkrito. Ako si zna učiteljica pridobiti zaupanje ljudstva, bo imela tudi v šoli svoje prepričanje pa kaži vedno od-Ijico bodi vera in na ta način si bo ohranila mod ljudstvom trajen spomin.
Lepemu referatu gdč. abiturientke je sledila živahna debata, katere se je udeležilo več gospodov učiteljev in abi-aurientov. Razveseljivo je bilo, da sc jc toga zborovanja udeležilo okoli 20 abi-turiontk, ki so s tem pokazale, da so misel katoliške organizacije tudi med ženstvom hitro širi.
Predsednik prekine zborovanje in naznani, da so popoldne ob 2. uri nadaljuje.
Popoldne nastopi referent, tov. abit. France Bevk, ki obravnava temi: »Naši c i 1 j i i n v z o r i« in »N a -m e n i n p o m c n n a šega o r g a n i-z i r a n j a«.
NAROČAJTE SE ŽE NAPREJ NA POROČILO O HRVAŠKO-SLOVENSKEM KATOLIŠKEM SHODU!
Udeležencem katoliškega shoda in
vsem, ki jim je pri srcu prospeh katoliške misli, priporočamo, da se že sedaj zglasijo kot naročniki na »Poročilo o katoliškem shodu«. — Poročilo bo za vsakega, ki se bavi s socialnim vprašanjem današnjega časa, velike važnosti; vsebinsko vrednost tega dela bodo dvignile tudi mnoge umetniške slike in bogata zunanja oprema. — Kdor si želi omisliti to poročilo, naj naznani to takoj ali najpozneje do 10. septembra Katoliški Bukvami. — Udeleženci, ki se pravočasno zglasijo, bodo namreč dobili poročilo za zelo nizko subskripcijsko ceno.
se sprejmejo ceno na brano in stanovanje pri
boljši rodbini na zračnem in mirnem kraju. Vprašati je v Kopališki ulici št. 12.	2483
Vzoren
iimumiimiiMiiiiiii
IIIIIIIIIIIIIIIllilHHMI
želi dobiti cerkveniško službo. Ponudbe do sv. Mihaela na upravo ..Slovenca" pod št, 2621.	2621
Iza špecerijsko imovino!
skoro popolnoma nova, samo malo časa rabljena, se takoj proda. Natančneje pri Ant. Krisper, Ljubljana, Mestni trg
2087
iz boljših rodbin sc sprejmeta na dobro hrano in lepo stanovanje, Gosposka ulica 9, II. nadstropje,	2599
št. 118, blizu drž. kolodvora, s (i stanovanji, je na prodaj. Obrestuje se po 60/0j davek je tu že odračunan. Cena 20.300 K.' 5000 K dolga ostane lahko na hiši. 2601
Zavolj izvanredne dobrote povsod 2595	dobro znana stara
dobijo se še v kleti
Ivana Malus, posestnika
na Bizeljskem, štajersko.
izdaja konzorcij »Slovenca«:.
potrebščine ima v zalogi flf
drogerija in fetaiiofakturi!
v Ljubljani, šelenburgova ulica št. 5.
Zahtevajte cenike! 1431 Zahtevajte cenike!
ob križišču dveh državnih cest, pripraven za trgovino ali obrt, se odda v najem od 1. oktobra t. 1. — Več se poizve pri Franc Didiču, hotelirju, Idrija.	2025
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem.
Postaja dolenjske železnice Straža— Toplice Akratov vrelec 38" C, ki daje nad 30.000 hI radioaktivno termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija in masaža lluvnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 976 &S
Sanatorium Emona r Li"b,ianl»1
Komenskega uhca4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in Sef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. dež. boln.
>t*
po slovitem literarnem romanu Alek, Manzenija, C dejanj, predavanje 2 uri.
Primerno za mladino, Sobota 6„ nedelja 7„ ponedeljek 8, in torek 9. sept,
Predstave ob 3., 5., 7. in 9., v nedeljo ob 101/2- dopold.
Sjydsko-so!ske knjige
kakor tudi vse druge
---- — ~ » »««1 >	Ul UJjO
šolske, risalne fer pisarniške potrebščine
priporoča ob začetku šolskega leta	2449 15
papirna frgoaina Jernega Saftousc naslednik
5¥M Mim, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 2.
Tauarmišlia zalaga šoSs&ah zoezkso obeh založb.
Ena izmed najboljših naravnih, na ogljikovi kislini najbogatejših slatin je
LEC".
Po zdravniških izpovedbah učinkuje isti kot pitna in zdravilna voda proti želodčnim in črevesnim bolečinam kakor tucli proti pljučnemu kataru; zelo priporočljiv je za vsakogar, kateri trpi na slabi prebavi in zaprtju. V dokaz izborne kakovosti je veliko število pohvalnih in priznalnih pisem.
Glavna zaloga: tvrdka LESKOVIC & MEDEN v Ljubljani, Jurčičev trg št. 1.	2152
tftVj&V ' V-'1, '"*<" >■''' 'MVJK -Jarfi1 " -,>/ :; ■ >7:,'f<"■■■
flf m -t .. .t^J
TSr K € ■ -V*—':„.SflVfe-ilflSm^mt1' "1
iiy ilif ifij
Stopica
„ ...
jermenar
Llnblfana. Slomškova ulica
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za napravo vsakovrstnih konjskih oprav, raznovrstnih vozov, kočij, ter sploh vseh predmetov, ki spadajo v njegovo stroko. — Popravila se izvršujejo točno in dobro. — Cene zmerno nizke.
2468
LiuMiana,
Sodna ulica.
Podpirajte domačo
industrijo I Stare nogovice se ceno podpletujejo l
Specialna mehanična pletilna industri a in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent „Wiedermann" je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno.
Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 250(50)
U
LS
Važen oglas „Sl<rvenske Straže"! — Cifajte!
V današnjih težavnih razmerah zamoretc obogateli lc s srečko!
Vi	"V B	je v to
a, srečka
svrho prva in najpri-
poročljivejšu srečka, ker ima šest žrebanj vsako loto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov,
ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnegu vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
jjp5,riy,n«1 Prihodnjo žrebanje sc vrši tlne 1. oktobra 19131 k OUmJiS ; 1 turška srečka in 1 srečka Italijanskega rudečega 1939	križa 7. 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 K.
Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah.
Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Sprejmejo se marljivi 50truciniki pod ugodnimi pogoji.
11
rTisk: »Katoliško Tiskarne«,	Odgovorni urednik: Jožci Gostiučar, državni poslanec.