101. ifnflta.
I (MM, i tm, I mk WU
xtmi. ino.

.Slovenski Naiod* v«*i* v IftMp* nt đon doitavijcn:               •          ▼ ^riviUShru preJaoM*. :ek> kto naprej   .   *   .   .   K 24*— I ock> teto uprej   .   ,   .   .   K 22w četrt teti     .      .•$.*#.*•    .    fr— 1 &trt leta      „       #   #   # u    .    550 na mesec    „      •   ,  ,'.   .   2"- 1 at mesec    .       . '. % \   m   1-90
Dopis! nij se frtnkirajo. Rokcptei ae ne vraeaja. Vređntttro: Knaltova alte« M. 5 (v pHOtJn lrro,) ttUlf M. M.
iMemtl vdjajo:  peterostopa* petit vnU z* enkr»t po  16 viiL, ia dvakrtt po 14 viiL, m trikrat ali večkrtt p» 12 rin.  Hartc ia zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjOi fetsercijah po dogovoru.
Upnvaiitvu naj ae poSiljajo uMočrntrn^ reklamacije, insentf L t d»
to je admfariatratfcme stvari
■■                   F*mm«aM ftteTflfca w«li« 10 ¥taarf«v.   ———
Ma ptmau suočila brez istodobae vpoalatve naročaine se nt osJsa.
•Slovenski Narod' velfa po patili za Avstio-Ogrsko:               .                   za Nemaj«: cdo leto sknpaj naprej     ,   K 25-— 1 ćelo teto naprej        .   .   .   K 30*-h četue^ta    T        2     '   •    ! !t-50 1    M Ameriko in vse druge dežele: na mesec    .         m     m   .    .   2-30 ■ ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 35.-»
Vpra5en.>m j?lede taseratov se ruj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Ujrsrai Mrs (spodaj, dvorttce levo), Saallova mile« it 5. telatai 4t 85«
Ha krivih potih.
Dunaj, 4. maja.
V parlamentu se je danes po-poldne sestala konferenca klubovih načelnikov. Preeejšnje število poslancev vseh strank je prispelo na Dunaj, da prisostvuje rezultatu akcije, katera je bila zapoteta v svrho obnovljenja delazmožnosti parlamenta. Mi smo se o tej akciji od vsega začetka pesimistično izraiali. Konstatirali smo. da ste ustavnost in pa Stiirgkhov sistem dva nezdružljiva pojma; vlada noče parlamenta in se čuti tako varno. tako trdno, da se ne boji največjih ustavolomnosti in da si upa z vso konsekvenco zasledo-vati svoj veliki cilj: zmago absoluti-stičnega principa nad ustavnim. — Grof Stiirgrkh se ni zaračuna 1 v svoji ^odbi o moraličnih kvalitetah našega parlamenta. Večina parlamentarnih strank rnu slepo služi, mu daje pri celem njegovem poslovanju in neha-nju potuho, da, ga navzlic njegovim
usta volom st vom, navzlic očito kaza-nega njegovega zaničevanja parlamentarizma, odkrito podpira- Tu pa i_am kak protest, kak oster članek v [istih, kaka pritožba o neustavnem stanju, toda nikjer dejanja. Avstrij-ski parlament — vsak posamezen zmed njegovih članov - poslancev e to prav dobro — je od vlade obijen na smrt. toda ne na naglo in -esilno, temveč na počasno, mučno, na smrt po dolgi bolezni, katera naj a^trupi tuđi potomce sedanje zbornice, razje, na kratko rečeno, idejo ' ovladanja ljudstva. Še imajo poslan-.i svoje mandate, ki jim daiejo pravico in nalagajo dolžnost, nastopiti z vso energijo v obrano demokratičnosti in ustavnosti države. Današnja Vonferenca parlamentarnih načelnikov dokazuje, kako globoko je padla nolitična misel baš v krogih, katerim je izrečena v gojenje in obrambo.Ob uri konferenca še traje. Navzlic temu moremo trditi že vnaprej, da bo-clo današnja posveto van ja ostala brezuspešna in da bo vlada odšla kot zmagovalka iz dvorane. In sicer tuđi v slučaju, da bi se med Čehi in Nem-d res pričela kaka nova kompromisna pogajanja. Morda ravno zaradi-tcjra.
Konferenca klubovih načelnikov se namreč ni prav nič potrudila pro-dreti do same korenine sedanje ustavne krize, temveč se peča z vprašanjem, ki je sicer veliko in važno, ki pa ni odločilno in ni glavno.
Vprašanje je: ali hočejo parlamentarne stranke, da se vzpostavi v Avstriji zopet ustava, in sicer vzpostavi popolnoma in brez pridržka, ali ne. Ako stranke to hočejo, potem je samo ob sebi umevno, da se mora končno enkrat tuđi reparirati usta-volomstvo. zagreseno na češkem, kajti ista ustava, ki nam je zajamčila konstitucijonalizem za ćelo državo, zajamčila je tuđi ustavnost v po-sameznih deželah. Parlamentarizem se ne da resevati s^mo na Dunaju, za pravice ljudstva se ne da uspe-šno delovati z bojem proti § 14. in proti absolutističnemu režimu v državi, ako se istočasno pripušca ravno ta absolutistični režim v enem ali drugem delu države. Tak boj je ne-odkritosrčen, je hinavski in je — brezuspešen. Ako torej parlamentarne stranke zahtevajo vzpostavitev ustave, morajo zahtevati ne le takoj-šnje sklicanje državnega zbora, temveč tuđi obnovitev zakonitih ra^mer na Češkem. Z drugimi besedarni po-vedano: obstoječa politična kriza se ne da reducirati na vprašanje češko-nemškega spora.
Navzlic temu se je konferenca parlamentarnih načelnikov že kar a principio postavila na to stališče in ćela debata ?e suce le nkoJi vnra^a-nja. za katero cer.o bi bili Čehi pripravljeni opustiti svojo onstrukcijo in kaj bi bili Nemci voljni koncedira-ti. Ćela država je toref sedaf udel^-žena na češko - nem>kem sporu in igra statista pri politični borbi teli dveh narodov. Ostali narodi pa za tako vlogo nimaio niti pokliča, niti veselja. Mi imamo dovolj svojih za-dev in svojih velikih vprašani, katera ne moreno podrediti vprašanjn, ali sta gosnod Wolf in Paclier pripravljena, skleniti s Cehi mir, ali ne.
Konferenca parlarremarnih načelnikov se ni postavila na stališče, da treba zahtevati brezpo^ojrio re-paraturo vseh ustavolomnosti, ki jih ima Stiirgkhov sistem na vesti in zaraditega ne more današnje r>osve-tovanje roditi nikakega defi:;itivne-ga  rezultata, ki bi nas podkrepil v
nadi, da se bližamo koncu sedanjega polit ičnega režima.
H konferenci se je zbralo v bud-eetni dvorani dokaj poslancev. Za Čehe so navzoči poslanci: dr. Kramar, Choc in Stanek; za Jugoslova-ne cir. Baljak in Korošec. Konferenci prisostvujeta tuđi ministrski pred-sednik grof Sttirgkh in vodja finan-čnega ininistrstva baron Engel. Po kratkem in ne baš preoriginainem pozivu zborničnega predsednika Svl-vestra, da naj stranke omogočijo novo zasedanje državnegd zbora, se je pričela debata, ki se je tako zasu-kala na češko - neniško polje. V imenu socijalnih demokratov je stavil poslanec Scitz prcdlog, da se stranke izrečejo za takojšnje sklicanje dr-žavnep:a zbora. Poslanec Seitz se je j)ostavil na pravilno stališče, da se ustavno stanje ne da vzpostaviti brez novih volitev vr češki đeželni zbor in konstituiranja tei?a de^clnega zbora. Češki zastepniki: Stanek, Choc in Kramar so zavzemali v svojih izja-vah znano stališče, ki je označeno v stavku: »Brez deželnega zbora ni parlamentj.« Voditelj nemških poslancev s Českega poslanec Pacher je zopet odklanjal vsako »koncesijo« Čehnm ter ?e izjavil proti razpi-sanju novih volitev z^ češki deželni zbor. Predsedrnk Pcljskega kh'ba dr. Lco. je zopet za to, da se naj Čehi in Nemci najprvo med seboi »pome-nijo«, ne da bi se drugi v to zadevo vmešavali. To je bila tuđi dobra karta za grofa Stiirgkha, ki je proglasil, da smatra redno delovanie državne-gra zbora toliko časa za nemogoče, dokler se ne sporazumejo Cehi in Nemci. On je za to, da »se apelira« na patrijetičnost ali kaj obeh narodov itd. Popolnn pasivnost ministr-skega predsednika je le nekoliko osupriila. Poslanec Korošec je dobro pouciaril, da ie postonanje vlade v češko - nemškeni sporu ponolnoma drugačno, kakor pa svoj čas v poljsko - rusin^kem in je tuđi opozoril, da se giblje ccl2 debata v nekoliko napačni 5meri. Ako že postavljamo >A'prašanja/, potem je treba opozori-ti na deistvo, da ek^istira tuđi juj;o-s?o'--anr,ko, ki je enako nuino in važno, kakor češko - nemško. Malo po-zno je naznanil dr. Korošec, da se bodo jugoslovanski poslanci postavi-
li z radikalnimi Čehi v eno vrsto, dokler ne bodo urejene vsaj nekate-re najnujnejše točke jugoslovanske-ga vprašanja, zlasti pa dokler ne od-pravi država protislovenske anarhije na Koroškem. V dobi, ko državni zbor ne zboruje, so podobne napove-di sicer zelo po ceni . . .
Nekateri govornik! so povedali ministrskemu predsedniku par zasluženih resnic — toda povečini so bili to zastopniki rnanjših skupin, ki ne prihajajo odločiino v poštev.
Konerenca se je končala sele zvečer, a brez jasnega in določnega uspeha.         _________
BolBzen mlzii cesorjo.
VčerajŠnji dan je bilo cesarjevo zdravstveno stanje boljše, kakor je bilo pričakovati po zadnji precej nemirni noči. Cesar je vstal ob navadni uri in je orravljal svoje delo, kakor po navadi. Kljub temu, da ga je bi! ponoći kašelf precej mučil, je bil cesar popolnoma čvrst in ni bilo na njem opaziti nič utrujenosti. Vsled mrzlega vetra in slabega vremena ni bilo mogoče, da bi se bil cesar spre-hajal v mali galeriji pri odprtih oknih, pač pa tuđi tega svojega sprehoda ni opustih Čez dan je kašelj nekoliko ponehal izbljuvanje pa je bilo obilno. Okclica cesarjeva je popolnoma zadovoljna s cesarjevim zdravstvenim stanjem. Če bo nastonilo boljše vre-me, bo katar najbrže hitreje poneha-vaL Tuđi še v večernih urah je bil cesar popolr.oma čil in dobro razno-ložen. Ob 7. zvečer sra cesarja, kakor vedno v zadnjem času, preiskala zdravnika dr. Kerzl in profesor Ortner.
FleniEl^i g mm rneilna-FodDBin staliilSo.
V ocividno inspiriranem članku piše ^Kolnische Zeitung« o Nemčiji in njenem mednarodnem stališču sle-deče: Da ne delamo pustolovske politike, ki stavi vse na eno karto, je samo ob sebi umljivo. Ravno iako na računa resna državniška timctnost inozemstva s tem, da se    ne   damo
več odstraniti od gospodarskega tekmovanja. To je pokazal enkrat za vselej Maroko. Od takrat smo vsto-pili v čas brezspornih pogajanj, da si zajamčimo gospodarsko - kulturno okrožje za naše delovanje. Taka pogajanja so se vršila z Angleško in Francosko. V azijski Turpiji sta se Angleška in Francoska sporazumeli z nami in našimi zavezniki gl?dc ob-mejitve naših gospodarskih teženj. Z Angleško so se vršila pogaianja zaradi kolonijalnih vprašanj v srednji Afriki. Sploh se zdi, da je prenehala dclga perijoda nemško - angleške nezaupnosti in da je nastopilo raz-merje, kakršno vlada med dobrimi trgovci, ki vedo, da morejo delati pri pametnem medsebojnem sporazumu dobre kupčije. Postopanje Angleške ves Čas balkanske krize je pokazalo, da ji narekujejo najvažnejši interesi, da po možnosti sodeluje pri odstra-nitvi vsega, kar bi motilo evropski mir. Tuđi dejstvo, da se An&leška protivi izpremeniti kaj na ustrom trojnega sporazuma, kaže, da se ho-če Angleška izogniti vsemu, kar bi evropsko ravnotežje motilo.
Vojno med Zedinienlnii ih mm\ in Mehifio.
O bojih pri Veracruzu porocajo, da so hoteli Mehikanci pri Water-plantu odrezati Amerikancem in me-s:u Veracruz vodovod. Amerikanci so zahtevali ojačenja, ker pa se je iz-kazaio, da ne priđe do večjega boja, so ojačenja zopet odposlali. »Corrie-re della sera« poroča o tem boju v soglasju z zgorajšnjimi vestmi iz \Yashintona, sledeče: Grozeci boj med vojsko Zedinjenih držav in Mehikanci se je reduciral samo na par strelov. Oddelek kakih 500 Mchikan-cev se je približal z belo zastavo ameriškim predstražam ter zahteval, da naj Amerikanci tekom 10 minut prepuste Mehikancem vodovod, sicer bi ti ameriške pozicije napadli. Major Bussell, poveljnik ameriških čet, je zahteval vsled te grožnje ojačenja ter je izdal vojakom povelje, da smejo odgovarjati samo na provokacije Mehikancev. Dobil je sedenl stotnij in dve bateriji ojačenja, kate-
Rolokotronij.
{Dalje.) II.
Ne rečem, da se nisi hudo spre-menil v teh mnogih letih, spoznal pa sem te koj. Poleg obraza, oči, glasu i hoje ima človek še prav posebno znamenje, ki ga razodeva že izdaleč. Duša se pozdravi z dušo, predno se oko začudi očesu.
Debelejši si, težji in nerodnejši, skoraj zavaljen. Tvoja lica so tolsta in okrogla. nad čelom se prikazuje svetla plesa, za silo pokrita z redki-mi kodri, z ostanki nepočesane, ku-štrave mladosti. Zaspane so tvoje oči, nasičene in napojene; tvoj glas ie cmokast in lenoben, kakor z mast-jo polit. Kadar se napraviš, da bi po-kusil vino, objameš čašo z vsemi pe-terimi kratkimi, nabreklimi prsti, vzdigneš jo previdno, zamižiš, piješ važno v dolgih, preudarjenih požir-kih, nato si oblizneš mokra ustna ter tieskneš z jezikom: »Nja . .. nja!« .. 0 Ne rečem, da se nisi hudo spremenil, Kolokotroni j!
»Prav nič mi ni žal tistih rekov-njaških časov, ki Jim pravijo navdu-šena,   rdealov Dolna mladost;   prav
nič! Pameten človek se nikoi ne jo-ka zaradi neumnosti, ki jih je bil sto-ril sam. Kolikor več jih je bilo in ko-likor tehtnejših, toliko manj mu jih je treba delati kasneie. Zakaj zdi se mi, da je odmerjena že od začetka vsa-kemu človeku natanka mera; ta gol-ta zduškoma, oni sreblje; obadva pa si nasičena in zadovoljna odpočijeta v pernicah, kadar sta pri kraju s svojo mero^
In vse tvoje sveto poslanstvo, mladi Kclokotronij, je bila mera neumnosti, ki si jo goltal zduškoma?
»Neumnost je za tisto početje zares neusmiljena in nehvaležna be-seda. Tak je človek: trga jabolko z drevesa spoznanja, na korenino pa stopi z bla4nim čevljem. Ko bi nikoli v srcu ne bil nosil visokih misli, kako bi vedel, da škodijo zdravju? . . . Mlad človek se jezi nad krivico, se-bičnostjo, nizkotnostjo in hinavščino, jezi se zategadelj, ker še ne ve, da je riba, ki je ustvarjena, da živi v vodi. Naša voda je krivica, sebičnost, niz-kotnost, hinavščina in kar je šc drugih nelepih besed za eno samo nele-po stvar, za človeško naturo: bele pene, ki se časih prijazno za iskre v pisani mavrici, imenujemo ideale in vemo, da so pene. Nelepa stvar, sem rekel da je človeška natura z vsemi svojimi priđevki; pogledal sem jo bil i za hip z očmi tistega Kolokotronija, i ki je biL Zakaj pocutim se v tej vodi ! popolnoma dobro in ne moti me, da i je mokra.   Mislim,   da bi bila senti-1
meptahia riba smešno hitje. Če kdo venuarle trdi, da je sentimentalna riba, ve sam in vemo vsi, da je hina-vec. Najbolj priietno je namreč, da smo si enaki mei enakimi in da nam je hinavščinn gola zabava, radovolj-na maškarada. Ćasih pljusne kdo iznad vode in vrže proti solneu visoke pene samih pisanih idealov; tuđi to je prav lepa zabava; prešerni skakač se koj nato spusti globoko v dno, da si oddahrie. Zgodi se pač, da se malo sperečemo in spoprimemo, ali tuđi to se zgodi le kar tako. za kratek čas, da se malo razmalinemo in da se preveč ne usmradimo. Drugače živimo lepo mirno in se debelimo, dokler nas Bog rejenih in podloženih ne pokliče k sebi.«
Zares si bil nekoć dolg in ko-ščen, Ko4okotronij. zdaj si kratek in okrogel! Zares si rejen, nasičen in napojen; nekoč si sedel trepetajoč v nezakurjeni izbi in nisi imel skode-lice čaja. Ali se nikoli ne spomniš tistih časov, ko si se smejal brez-skrbno ter prešerno otresal rameni, kadar so ti padali neusmiljeni udarci na ubogo posvetno lupino?
»Kako sladka, kako ognjevita je ta kapljica, če pomislim na daljne dni, ko mi je bila nedosegljiva! Obilna žalost bo z obilnim veseljem poplaćana; to je šolski nauk in moder je, kakor so modri in veljavni vsi šolski nauki. Trpljenje daje bogate obresti, le potrebno je, da je glavnica previdno in ob pravem času naloie-
na. Nekateri med nami — povečino-ma so tišti,   ki se delajo časih sentimentalne    ribe — žive    edinole   od muceništva, ki so ga bili morda nekoč res pretrpeli, ali se jim je le sanjalo, ali pa so si bili vso bridko žalost kar nalerem izmislili.   Jaz se ne baham z mučeništvem.    Spomin   na rnladostne    bolečine in bridkosti   mi le podžiga tek,   sladi  pijaco in lajša prebavo. Tuđi to so obresti, k\ ni, da bi jih človek  zametal.   Ali to je bilo samo zasluženje lupine za udarce, ki so leteli nanjo; vse hujse je bilo trpljenje Kolokotronija pod lupino, zato je tolikanj večje njegovo plačilo.   Ko bi nikoli ne bil oKusil groze ob krivici, studa ob nizkotnosti, zaničevanja do hinavsčine in sovraštva do sebičnosti,   bi nikoli ne mogel tako mirno spati    pod toplo odejo teh naglavnih grehov. Zakaj iz groze, studa, zaničevanja in sovraštva    sem    zadobil koristni nauk, da je ta odeja naglavnih grehov še najbolj   vama ter najbolj primerna za bitje,   ki mu pravimo človek in ne sentimentalna riba!« NiČ več sanj! Toda srce je prostrano polje; hodi devetkrat požeto, tam kjfe ob razoru še stoji pozabljen klas, se še skriva cvet   Domisli se, Kolokotroni], tistega večera, ko si bil sam in žalosten in je bil izkušnjavec pri tebi!   Snežinke so naleta vale žurnu; lastavice, bežne misli, so letele na jug, frfotale tam splašene ob raz-svetljenem oknu. Poglej v razor, Ko-lokotronij, poglej v razor!
»In vse, kar je bilo kdaj Iepega, toplega, mehkega, sladkega, je zadobilo v spominu Čisto drugačno podo-bo, drugo obliko, drugo luč. Vse je nekje daleč, zad za gorami. Mila pe-sem je, ki gane človeka skoraj do solz, kadar jo posluša, ali kadar jo sam zapoje ob pozni večerni uri in ob kozarcu vina.«
Bog s teboj, Kolokotronijf Glej, steklenica je prazna in blizu je že polnoč. Pojdi in varuj se izkušnjav-ca; kajti zgodi se, da napade samot-nega človeka na cesti izza ogla, da mu priđe naproti na temnih stopnji-cah, da se ponoči priplazi naskrivaj izpod postelje ter ga spečega zgrabi za vrat!
PoČasi, z odprto suknjo stopaŠ po prazni ulici; nočni hlad ti prijetno boza razpaljena lica. Temnomodro, visoko nebo je vsečez posuto z beli-mi zvezdami; ti jih ne vidiš. Odkle-neš hišna vrata, prižgeš v veži sveč-ko, sopeš težko po strmih stopnjicah. In stopiš zehaje v svojo izbo.
Kaj ti je seglo mahoma grenke-ga v dušo? Samotna je izba, tiha in zatohla; svetloba svece bega nemirna po stenah, lovi se s sencami. Na postelji spi žena; usta so napol odpr-ta, lica zardela, crni lasje se mrežijo razpleteni po golih ramah in po vzglavju. Poleg nje spi otrok, tvoj sin, napol razgaljen, z obrazom v blazino zakopan; še v spanju se ga mati oklepa z levico krog drobnega života.   Obadva   smrčrta   narafalo;
_£Jk
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD", dne 5. auija 1914.
101. Stev.
resa pa nf več potreboval, ker so oddali Mehtkanct samo neka] strelov Iz prav velike daljave, nakar so se nmaknili. Kttub temu %o Amerikanci mnenja, da bo general Maat posk*. sil sploien napad na ameriBie post. čije.
Pri Tainpicu počiva orodje. M*-»
bikanske »vezne čete tn vstaii pri Tampicu so haje sklenili premirje Tuđi sta dala predsednik Huerta io general Carranza oficijalno zagoto» viJo, da bosta v slučaju boja priza-nesla petrolejskim vrelcem v okolici Tampica. Vest o premirju med vsta* si in zveznimi četami se povsern ne potrjuje. Dasiravno počivajo sovraž-nosti že nekaj dni. vendar o kakem premirju ni govora. Vodja vstašev Carranza namreč ie baje odklonil podpisati tridnevno premirje in zdi se, da hocejo vstaši izkoristiti vojne uspehe zadnjih tednov. Svoj sklep. da ne podpiše premirja s Hnertovimi četami. je Carranza naznanil tuđi v AVashington. V tem svojem sporočilu pravi Carranza. da bi imel od takega premirja edinole liuerta dobiček. Kljub temu pa. da premirje ni podpi-sano, počivajo sedaj takozvane vojne operacije.
Amerikanski konzul v Manza-nillu ob pacifični obali Mehike, Stad-den, je dospel z 250 ubežniki na par-niku >Leonora<- v San Diego v Kali-forniji. Konzul pravi, da so imeli le 48 ur Časa, da so zapustili mesto. AngleŠki in nemški konzul v okraju Golima sta resila mnogo Amerikan-cev. V Manzanillu so Mehikanci prisilili tuđi norveškega konzula, da je zbežal na parnik »Leonoro«. V Manzanillu je baje zletel v zrak mehi-kanski parnik »Luella«, ki je bil za-del ob mine, položeno, da bi razbila ameriško križarko »Ralaigfn.
V mestu Mehiki samem vlada precejšen mir, samo okolica predsed-nika Huene ie razburjena in nervozna. Huerta se neprestano boji pred komploti. Izgubil je vso avtori-teto. Huerta je tako nervozen, da prebije ce!e noči v avtomobilu. ki vozi z velikansko hirrostjo po ulicah mesta. Će ne bo prišlo kmalu do kake ugodne rešitve, je strašen konec neizogiben. Vojaške priprave za obrambo glavnega mesta pred napadi vstašev. se mrzlično nadaliujejo. Zdi se, da računi tuđi Huerta že s tem. da bo moral pobegnrri, to pa tem bolj, ker se je postavila skoro vsa mehikanska vojska na stran generala BIanqueta in zahteva sporazum z vstaŠi.
Štajersko.
Iz Trboveif. Na r.otico v sobot-nem »Narodu moramo z zadovoljstvom sledeče konstatirati, kar osvetljuje skrb našega župana gosp. Gustav Voduška za sanitarne razme-re ob sedanjem žaiostnem času opasne škrlatice. Gospod župan je zahteva! že pred 1 tednom od sanitarnih oblasti žatvoritev trboveljskih sol. A uradni zdravnik. ki je seda] tukaj nalašč zaradi nalezljive bolezni, se je protivi! temu, češ\ da se lažje izsle-dijo slučaji bolezni po šoloobiskujo-čih učencih, ker so ne*kateri starši toliko nespametni, da zakrivajo bole-zen, ker nočejo oirok pustiti v izolir-nico. Le energičnemu koraku g. župana se imamo zahvaliti, da so sedaj sole zaprte za dobo 14 dni. Zahteval je odločno od okrajnega glavarstva, da se vse sole v TrbovHah kontuma-
enakomerno. Kam strmiš, kaj ti je bilo grenkega seglo v dušo? Prikazala se je bila tam v kotu ogromna senca, brezoblična, odurna; testena potvora, prelivajoča se spolzko naše in čez robove, nobenemu živemu bitju podobna. Kam strmiš, Koloko-tronij? Tam je ogledalo.
Tvoja ustna so nabrekla in tre-pečejo; tvoje oči so zakrvavele, ne od pijace in ne od zaspanosti. Kaj ti je storil ubogi čevelj, da si ga treščil ob duri? Kaj ti je storila nedolžna, tolsta pest, da si udaril z njo ob mramorne miže rob? Kaj ti je storila porcelanasta vaza, da si jo zalučil v okno, tako da so se vsekrižem raz-sule cvetice in je zdrobljeno steklo zažvenketalo na tla?
Otrok je vztrepetal ter zaječal v spanju. Žena se je vzbudila, vzdignila se prestrašena, oprla se z rokama ob vzglavje, buljila s širokimi očraL
»Kaj je? Kaj se je zgodilo?*
Tvoj glas, Kolokotronij, je hripav fn hudoben.
Zakaj   ni   ta ura tam na vita? ZaKai nocoj spet ni navita?«
Žena trepeče in se čudi; groza ji je bila odpihnila rdečico z lic.
»Saj je navrta!«
»Pusti me na miru! Pusti me na miru!«
Planeš v posteljo, odeneš se preko pleše, zakriieš se, da bi se skriL
Ah, Kolokotronij!
cira|o, kar se je tuđi zgodilo. Na] g. fuptn sprejme nale priznanje. Odio« dm torak v lakih kotffivih »fevah vrt tada prf fOtposki, tafcor p* Usto n#odJočno ctocaeje. — StarIL
Iz G«*, V nedelto popoMie se j* vriil v rrtmtm salom »prt telem vola« običajni MBi obari zbor Kmeč-ko Zveze. Udeleiilo se ga Jt kakih 250 ljudi; polovica Je bila kmttov in duhovnrkov, ostalo ženike bi moška mladina, člani znanih mladeniških zvex. Na nedeljo, ko je največje ro-manje k Sv. Jožefu nad Celjem, bi si čk>vek tako zbor ovan je veliCastnejše predstavlja!. Duhovniki so se poraz-delili med udeleženci in jih vspodbu-iali k živio - klicem in pritrjevanju. Glavno besedo so imeli »kmetje« dr. Breic, dr. Verstovšek in dr. Korošec. Prvi je ponavlja! že stare klerikalne fraze o reŠevanju koroških Sloven-cev. drugi je jamra! nad novimi dav-ki (da klerikalci Nemcem in vrladi na ljubo v Gradcu in na Dimaju za vsak davek glasujejo, je pozabil povedati), dr. Korošec pa je pripovedoval zbra-nim ovčicam, da je liberalne stranke konec in da se začno sedaj in da za spodnještajerske Slovence zlati čaši. (Želimo kot dobri Ijudje spoštovane-mu mariborskemu kaplanu, da bi ga ne zadelo kako neprijetno preseneče-nje. Op. ur.) Druge nesreće ni bilo.
Deiavsko podporno društvo v Celju je imelo v nedeljo 3. maja svoj občni zbor, združen z majniško slav-nostjo, pri Confidentiju na Zavodni. Iz letnega poročila posnemamo, da je štelo društvo v preteklem poslovnem letu 243 Članov in znaša čisio njegovo premoženie sedaj 3083 K. Knjižnica, nameščena v gostilni »pri mestu Gradcu«, šteje 400 zvezkov; izposodilo se je bOO knjig. Društveni tamburaški in pevski zbor sta prklno delovala; nasropila sta pri ćeli vrsti društvenih in drugih slov. prire-ditev v Celju. Pri volitvah v društveni odbor je dosedanji marljivi predsednik Nače Z a 1 o i n i k izjavil, da nove izvolitve ne sprejme. Na to je bil za predsedniKa izvoljen Gobec, za odbornike Kogej, Kramar, Pan-herf Pušnik, Rebek, Viher, Zagorič-nik in 2agar. Strokovni tajnik narodne delavske organizacije v Trstu Brandnerjev zanimivem govoru razpfavljal o potrebi slovenske delavske organizacije na Štajerskem. Dež. posl. dr. Kukovec je govoril o razmerah v celjski okrajni bolniški blagajni, kjer so pripravili celjski nemškutarji slovenske delavce ob vse pravice. Končno se je razvila prav živahna domaća zabava.
Iz Gaberja pri Celju. Celjski zdravnik dr. S c h \v a b si je nadel nalogo izobraziti moštvo tukajšnjega slovenskega gasilnega društva za iz-datno prvo pomoč pri nezgodan. V soboto je imel v Sokolskem domu prvo predavanje; sledi jih se Kakih pet. Obisk pa bi bil lahko boliši ko se je opazil zadnjič.
V Slivnici nad Celjem so bili pri občinskih volitvah izvoljeni v 1. in 3. razredu naprednjaki, v 2. pa polovica naprednjakov in polovica klcri-kalcev. Občina ostane tedaj v naprednih rokah.
Iz Vuzenice nam pišejo: Z velikim zanimanjem beremo v »S!ov. Narodu^ novice o narodnih bojih v naši trski občini in sploh v Dra^ Nki dolini. Poudariti pa bi bilo treba c o: v naše narodno delo bi moralo priti več sistema, še več živahnosti in to bi se doseglo z ustanovitvijo dobr ga političnega društva. V okraju imamo precejšnje število zavednih mož, ti bi tako društvo lahko vodili. Na delo!
Iz Laškega trga. Na tukajšnjo slovensko solo ie prišla za učiteljico nemškutarica Friderika Zechner iz Dobove pri Brežicah. Štajerski de-želni šolski svet je s tem imenovanjem znova pokazal, kako zelo oma-lovažuje narodne zahteve spodnje-štajerskih Slovencev. Spodnještaier-ski Nemci stoje na stalisču, da ne srne na nobeni nemški soli podučeva-i\ slovenska učiteljska moć. — Temu stališču je dalo Še nedavno nemško politično društvo v Mariboru jasnega izraza. In temu staliSču se ie pridruži! tuđi štajerski šofski svet ko je n. pr. popolnoma prezrl temo ormoškega okrajnega šolskega sveta glede nadučiteljskega mesta in ime-noval izven teme okr. šotskega sveta Nemca za nadučitelja. čeŠ, da ni-kakor ne more biti Slovenec na ta-kem zavodu nadučitelj. Radovedni smo, kako se bode obnašal štaj. dež. solski svet glede nadučiteljskega mesta na ptujski okoliški soli? Kar veifa za nemško lolo v Ormožu, mora ve-liatf hidi za slovensko ioio v Ptufu. In isto bi moralo veljati tuđi za Laški trf. Tam kakor v Ptuju in Slov. Bistrici, kjer gre is-hotako za imenovanje ene učiteljske moči na slovenski Soli, je okrajni šolski svet vsled za~ starelih volilnih privilegijev v okral-nih zastopih nemškutarski. On ne reprezentira većine  prebivalstva   y
okraju, da deželn! šolski svet ga vpo-Steva đrugače kot to dela pri slo-vensiuii okraioiii iotaMb svetih. To ie očiridoa prftfmaoft bi poitopenje v škode slovenske?* ioiitva ter prt-bivalstva; proti takem postopanji je treba kar najoštrija protestirati.
Iz KtKlega. SomOHIetiiki iz Boč pripovedajejo, kako veselost je vi-budilo tam bombastično poročik) kle-rikalnega čas opi sja O dr. Janlcoviče-vem shodu. Resntca je ta, da Je prišlo na shod komaj 20 ljudi in da ni bilo med poslušalci niti najmanj ka-kega »navdušenja in hvaležnosti«. Ljudje so večnih dr. Jankovičevih sladkih besed in obljub siti. Ako bi se kdo energično iotii političnega dela, bi se dalo tuđi v našem okraju veliko opraviti.
Železniški postaje načelnik kot agent za Siidmarko. Na vsak način hočejo Nemci spraviti vso maribor-sko okolico v svoje roke. Deloma se jim je to že posrečilo, zato pa tem hujše pritiskajo v slovenskih okoli-fikih občinah. V Limbušu pri Mariboru jim pripravlja tla razkosevalec kmetij, zloglasni Braunigg. V sosedni občini Bistrica - Laznica pa se poslužuje Siiniarka kot agenta postajena-čelnika Modereggerja. Ta moz se trudi na vse mogoče načine pridobiti v bistriški občini nemško većino. Kako Nemci delujejo v podrobnem delu, svedoci sledeče pismo, ki je od vodstva »Siidrnarke« pisano posta-jenačelni'ku g. N. Modereggerju, dne 6. avgusta 1. 1. — Sehr geehrter Herr! \\'ie ich sowohl vom Herrn Oberlehrer Hallecker als auch vom H. Wisura (Nemci na svojih posest-vih vsakega uslužbenca porabijo v asritatorske namene, ta Wisura je bil hlanec pri nemškem posestniku Bi-busu.) zu meiner lebhaften Freude erfahren habe, sind Sie nebst einigen vvenigen Getreuen eifrig bemiiht, das Deutschtum in Feistritz zu erhalten und zu kraftigen, vvas vor allem auf zv/eifache Weise moglich ist; durcli Errichtung einer deutschcn Schule und durch Besicd!f«ng. Was Ietzte Frage anbelangt, so v/are nunmehr eine Moglichkeit gegeben, bei verhaltnismassig geringen Auf-uand an Mitteln bedeutende Erfolge zu erzielen und zwar durch Errichtung billiger, hiibscher und zvveck-massiger Wohnungshauschen wie es u. a. die Beckerschen Eifelblock-hauschen, die lieute im Deutsclien Reiche sich schon einer weiten Ver-breitung erfreuen, sind. Der nationa-len VVichtigfkeit halber habe ich vor kurzem die Vertretung des Unter-nehmens iibernommen. — bereits 3 anf Grund mehrjahriger Erfahrung als deutscher Schulvereinsarbeiter (21/« Jahre Besiedlungsbeamter der Siidmark) habe die Oberzeugung ge-\vonncn dass in hiibschen und gesunden         Snrachgrenzgegenden,
uie wir sie vor allem in Siidsteier-mark vorfinden noch hunderte von deutschen Familien, die ein neues Haus nicht erscliwingen konnen. an-gesiedelt werden konnten und z\var vor allem kleine Leute mit einigen Ersparnis>en z. B. Pensionisten, Rentner u. dg!, stati in teueren unge-sunden Stadnvohnungen zu sein, sollten iene Familien bezw. Ehe-paare, die nicht in der Stadt wohnen mussen hinaus aufs Land. Welche Starkuiifr eles Oeutschtums in bedroh-ten Sprachgebieten konnten wir mit Hiife dieser Leute erzielen. Wenn es sich dabei nicht um eigentliche Kolo-nisten \vie es die Bauern sind han-delt. so wird dadurch doch deutsche Sprache und deutsche Gesinnung unter den Meimischen verbreitet und gar manehe Stimme fiir die Wahlen <^ewonnen. (Tako. tako!) Da eine der voflkisch wichtigsten Gegenden Sud-steiermarks zweifellos das Drautal ist. richte ich hiemit an Sie. sehr ge-ehrter Herr. die Bitte. mich in mei-nem ernsten und wichtigen Vorhaben zu unterstiitzen, damit es zunachst gelinge das Deutschtum in Feistritz, Maria - Rast (tuđi po tem se jim sline cede) u. s. w. durch Ansiedlung neuer Familien zu starken. Erforder-lich sind preiswerte hiibsche Grlinde mit Wald oder Gartenhintergrund, womoglich an einem Bergabhang: O(1er Fusse gelegen. Ich erlaube mir Ihnen anbei mehrere Bilder und Schriften zur gefallg. Ansicht zu ubermitteln un-d bitte mir dies nach Iangsten 2—3 Wochen (nachden Sie es dem Interessenten gezeigt haben) [tedaj take že tuđi imajo] zu meiner weitcren Verwendungf sehicken. Ich bemerke nur kurz. dass es sich um eine sehr reelle und leistungsf&hige Firma handelt, deren Haluser winter-bewohnbar, sehr gesund und dauer-haft sind. Herr Oberlehrer Harrich ist bereits ein sicherer Anwiirter und wird sich in Egvdi Tunnel ein Block-haos erbauen lassen. Ich kann nach Bekanntgabe der gef. VVunsche and Bedinsrungen mit Kostenvoranschlag dienen. Bauten mUtsten allerdings ausbezahft werden. H. Wisura teilt mir mit. dass em Verwandter d^s H.
Prieger aus Pola. der £egenw&rtig
in Leibnjtz wohne, die Absicht hatte in PiMrHs tin Haas n baueo. Idi biKt um gef. Btkanntfabe seiner Antdiriftt damit ich mich mit ihm ina Einvtrnrtmen setzen kann. Sollten Sie mrt ihm zusammentreffen^ so biti* ich« ihm die Bilder u. s. w. zu senicken oder ihm gleich unmittel-bar sehicken zu lassen. Auch Herr Dr. Baum sehreibe ich wegen eines Blockhausbaues. Ich wflsste noch sehr viele Bewerber, die auf diese Art und Weise fiir bedrohte Sprach-gebiete zu gcwinnen wfiren. Fur ihre geschehenen Đemuhungen im voraus dankend zeichnet mit deutschem Gruss ^ranz ergebenst — Wilhe!m Heinz, Sudmaricbeamter. — Tedaj bi radi Nemci Bistrico osrečili z nemško solo! Saj se je Moderegger lani za njo potegoval na vse mogo-Če načine. Agitiral je od ene slovenske hiše do druge, a še se mu ni posebno verjeio. Najbolj pa se trudi, da pregovori posestnike naj prodajo svoja zemljišča. Vendar varujte se Bistričani moža. ki vas hoće zavrat-no spraviti iz rodne grude! Ne za-upajte mu! Drugače boste kmalu tam hlapci in dninarji, kjer ste zdaj lastni gospodarji. Izkupljen denar ima kaj hitre noge. Ganite se vendar enkrat, vi Bistričani in Lazničani, vprašajte južno železnico, kako zamore v slo-venskem kraju nastaviti moža, ki ne razume niti besedice našega jezrka, ki nahruli vsako slovensko govorečo stranko in je strupeno hud, ako mu kdo prinese slovensko izpolnjene tiskovine! Zahtcvajte, da vam južna železnica posije kot postajenačelnika vsaj pravičnoga, nepristranskega rnoža; a tega strastnega agitatoria naj prestavi osrečevat kraje, kjer žive trdi Nemci.
Narodna   društva   v   Mariboru
ponove na splošno zahtevo najlepše točke slavncstne prireditve 500letni-ce vstoličenja zadnjega koroškega vojvode, in sicer dne 10. maja popcl-dne ob pol 4. Spored je skoraj isti kot pri zadnji slavnesti, dodale se bodo še nekatere točke. Saj je vsem obiskovalcem zadnje slavnosti znano, kako krasno je ista uspela in na splošno zadovoljnost. Ker je vsake-n:u bilo žal, ki se ni iste udeležil, so društva sklenila. še enkrat jo prirediti. Zato naj tokrat priđe vsak. Ce-ne so znižane. Vse drugo na lepakih.
Ptuj. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju priredi svoj redni občni zbor v Četrtek, dne 7. maja t. I. ob 3. popoldne v spod-njih prostorih čitalnice z običajnim dnevnim redom.
V Ljutomeru je umrla 2. maja gospa Friderika Čagranova, roj. Babnik, v 45. letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni. Pokojnica je sestra ministerij. svetnika g. dr. J. Babnika. Zapustila je žaluiočega so-nro.ea s tremi hčerkami. Velecenjeni rodbini, ki je imela tekom četrtletja že tri smrtne slučaje, naše iskreno sožalje!
Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu ima 5. maja t. m. ob pol 9. zvečer v restavraciji Liebi »Zur Stadt Neugraz« slavnosmi občni zbor z volitvijo triglavanskega usta-novnika in starejšine c. kr. deželno-sodnega svetnika v p. g. Boguslava Novaka častnim članom na dnev-nem redu.
Ropoško.
Zlorabljeno zaupanie. Posestnik Albert Penker v Daborju je prodal te dni nekemu posestniku bika za .^90 K. Bika je izročil dninarju Ober-lechnerju, ki je pri kupcu dobil zanj ves denar. Mesto da bi pa denar ne-sel takoj gespodarju Penkerjuje pri-cel popivati po raznih gostilnah ter je kupil tuđi 14 kož, da bi jih zaba-rantal. Ker je pa Ie predolgo izostal, je naznanil Penker vso zadevo orož-ništvu, ki je prijelo Oberlechnerja v neki gostilni, kjer je popival. Pri njem so našli še 310 K, medtem ko je za-pravii že okrog 80 K gospodarje-vega denarja. Oddali so ga sodniji.
Vesela, a draga vožnia. K iz-vošeku Tomažu Karglu v Beljaku je prišla te dni neJca ženska, ki ga je najela za daljšo vožnjo. Res sta se kocfjaž in ženska peljala k Osojske-mu jezeru, kjer sta se ustavila pri vsaki gostilni in seveda pošteno pila in jedla. Tako sta se ženska in koči-jaž vozila ves dan okrog, zvečer Je pa kočijaž zapeljal žensko zopet y Beljak. Veselilo ga je, da je prebil lep dan in napravil precej dobička. Vzel je moSnJiček iz žepa, naiel tuđi svojo dnevno plaćo v znesku 17 K drobiža, a njegovega kapitala 130 K v bankovcih, ki ga je hranil v stran-skem žepu, ni bilo niKjcr. Hitro je stopi! za žensko v restavracijo, a n)e ni bilo nikjer. Upnila je in tqdi poficiji se do sedaj 5e ni posrećilo je dobit!.
Taftank* drojlca. Defavcu Karlu Mohru iz Beljaka je izginila te dni, meckem ko je bil na delu, njegova
nedeljska obleka, obleka njegove umrle žene, srebrna žepna ura z ve-rižico in zlat poročni prstan, vse v vrednosti 120 K. Tatvino je napravila njegova oskrbnica Helena Ma-kovec iz Radovljice na Kranjskem, ki je v družbi s svojim ljubimcem Ivanom \Vakerbauerjem iz Bavar-skega s svojim okradenim plenom pobegnila.
Drobne novice. Iz Št. Lenarta poročaio, da je pri posestniku in les-nem trgovcu Lindnerju izbruhnil vsled kratkega stika požar, ki je uni-čil žago. Prostovoljni požarni bram-bi se je posrečilo omejiti požar, tako, da. je ostala zaloga lesa nepoškodo-vana. K sreči je izbruhnil požar po-dnevL tako, da je bilo gašenje uspe-šno. Škoda je precejšnja, vendar pa je krita z zavarovalnino. — N e s r e-ča z revolverjem. V neki gostilni v Beljaku je te dni razkazova! I91etni pomožni delavec Engelbert PJatzner svoj revolver, pri čenuir se mu je ta sprožil ter je krogla zadela brezposelnega Julija Breitenederja na desnem stegnu. Platznerju so revolver odvzeli ter sa iiaznanili, ker ni imel orožnega lisra.
PpIbicfsSo.
V Lokavcu pri Ajaovščhai se vrši v nedeljo, dne 10. maja t. 1. javen ples v gostilni gospoda Rebka, pri katerem igra domača godba. Svirali se bodo povsem novi komadi in po-največ slovanske uglasbe. Pričetek ob 3. popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen v podporo sokolskim krojem, se vijudno vabi slavno občin-stvo in sosebno brate Sokole za obi-len poset. Lokavec je lepa vas v sredini mnogih občin in nudi za isti dan lep izprehod — krasen izlet, združen s prijetnim razvedrilom. Tor ej v nedeljo vsi v Lokavec na veselo svi-denje in bratski Na zdar!
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi dne 7. junija t. 1. ce-stno dirko Ronki - Gorica, združeno z javnim plesom in že dovoljeno tombolo.
Demonstracije v Italiji. Dne 1, maja so Italijani v Trstu napadli Slovence, zdaj pa prirejajo v Italiji demonstracije zaradi tržaških dogod-kov. Tako so dijaki v Milanu prav impertinentno demonstrirali. Av-strijska vlada je pač skrajno popustljiva, da proti takim nesramnostim energično ne nastopi.
Pomnožitev sodnijskih mest v okrožju tržaškega višjega deželnega sodišča. Z Dunaja se poroča, da sta dva laska poslanca urgirala pri ju-stičnem ministru pomnožitev sodnijskih mest v okrožju tržaškega višje-ga deželnega sodišča. Justični mini-ster jima je obljubil, da se ustanovi v kratkem troje sodnijskih mest pri deželnem sodišču v Trstu, dalje eno mesto pri trgovskem in mornari-škem sodišču v Pulju in še dvoje drugih sodnijskih mest. Dalje so se poslanci pritožili, da se bodo osebe, ki so bile udeiežene pri zadnjih de-monstraciiah v Trstu, kaznovale najprvo policijsko, nato pa še sodnijsko, tako da bodo glede ene in iste stvari dvakrat kaznovane. Justični minister ie izrazil svoje začudenje nad takim postopanjem ter obljubil odpomoč.
Angleška eskadra v Trstu. Vče-raj popoldne ob pol 2. sta dospeli v Trst angleški križarki »Deience« in ^Duke oi Edinbourgh^. Obe križarki sta menjali z avstrijskima križarka-ma »Admiral Spaun« in »St. Georg« običajni salut. Na krovu križarke »Defence« se nahaja poveljnik eska-dre kontreadmiral Troubridge. — Z Reke poročajo. da sta tjakaj dospeli angleški vojni kulji ^Warrier« in »Gloucester« ter se zasidrali v reski luki. Oddali sta običajni salut, ki ga je vmilo topničarstvo mornariške akademije. Angleškim vojnim lad-jam peljal se je nasproti na parniku obrežne oblasti kapitan Sablich in angleški konzul. Poveljnik angle-ških vojnih Iadij zglasil se je k avdi-jenci pri nadvojvodinji Klotildi ter je obiskal guvernerja grofa Wicken-i burga, poveljnika mornariške akademije, ter druge odlične osebe. Na čast angleških gostov, ki ostanejo na Reki do 9. maja, boda se vprizorile razne slavnosti. Za prihodnje dni se pričakujeta še dve angl. vojni ladji.
Nevaren položaj na morju. Ko se je včeraj popoldne vračal parnik »Miramar« na sv^oji poti v Trst, za-gledal je kapitan parnika neki čoln, ki je bil ysle4 razburkanega morja v precejšnji nevarnosti. V čolnu sta sedeji dve dami in dva gospoda, ki so z neko zastavico klicali na pomoč. Parnik »Miramar« krenil je takoj proti njim ter vzel premočene izletnike na krov. Tu so povedali, da so hoteli napraviti le ma! izlet, da jih je pa valovje in veter zaneslo na odpr-to morje. Kljub silnemu naporu in trudu pa nišo mogli vrniti se k obrežju.
2epna tatvina. V neki gostilnl v Trstu je popivalo več možakarjev, med njimi tuđi Mihael Ganzo,   ki ie
''^i&isfel.^' a M^»a
U^aitti^
jfe£^
1
101 Star.
»SLOVENSKI NAROD«, dne A. maji 1914.
Stran 3«
pridno plačeval za družbo. V družbi
je bil tuđi 241etni slikar Frait Bu-tazzoni, ki je tuđi pridno pomagal prazniti kozarce. Ko je Ganzo plačal, ostal mu je v denarnici se bankovec za 20 kron. Ta bankovec pa je silno bodel v oči nekega Butazzonijevega prijatelja, ki je končno bankovec iz-maknil ter ga dal Butazzoniju. Kma-lu pa je opazil Ganzo, da mu je izgi-nil denar, obdolžil je nuvine Bu-tazzonija, ki je pa tatvino odločno ta-jil. Sele, ko je Ganzo poklical redar-ja in dal Butazzonija aretirati. našli so pri njem ukradeni bankovec. Bu-tazzoni je bil že do sedaj pod policijskim nadzorstvom, sedaj pa so ga iz-ročili sodišču.
Đrobne novice. Nevaren pari e c. Ivan Vojvodić v Trstu se je vraČal snoči iz nekega izleta s kole-som domov. Pri nekem ovinku je pa-del s kolesa ter si zlomil levo ključ-nico in se še drugače preccj nevurno pobil. Prvo pomoč mu je dal zdrav-nik rešilne postale, potem so gj. pa prepeljali v mestno bolnico. — P o -skušen sam orno r. Morija Ne-rif, 261etna delavka v Trstu, hotela se je predvčerajsnjim cb pol 11. zve-čer zastrupiti s tem. da je izpila več-Jo množino lizola. Zdravnik 30 je dal prepeljati v bolnico. Zastrupiti se je hotela baje za to, ker je nevarr.o obolela njena hčerkica. — Umrle je včeraj pri Sv. Magdaleni pri listu gdena. Gracija Kovačičeva. vrli članica slovenskega gledališke^a zbora in drugih narodnih društev. N. v m. p.!
Dnevne vesti.
*+ Klerikalci in belokranjska že-feznlca. Mislimo, da ne bo več dolgo in borno čitali v »Slovencu*, da so dr. Susteršič in njegovi tovariši ustvarili nebo in zemljo in kar je na svetu lepega in dobrega. Do'go na to ne borno caka li, kajti >Slovenec« se prav nevarno približuie te] trditvi. Tako daleč je že. da proglasa na pr. gradbo belokranjske žeieznice za klerikalno zaslugo, da^i klerikalci r.a tej gradbi nimajo čisto nič več za-slug. kakor na ustvarjenju neba in zemlje. Gradbo belokranjske želez-nice je sprožila vlada, pa ne da bi ugodila stari želji belokranjskega prebivalstva. ampak da bi kranjske in dalmatinske poslance prisilila, glasovati za gospodarsko tako slabo in škodljivo nagodbo z Ogrsko. Da ni biio take sile za nagodbo, bi Bela Krajina še danes ne smela upati na železnico. kajti vladi se ni prav nič mudilo, preskrbeti kaj za Belo Krajino. Spomnila se je Bele Krajine sele tedaj, ko je potrebovala glasove ju-goslovanskih poslan cev za nagodbo. Takrat je prišla na misel. da prisili jugoslovanske poslance, glasovati za nagodbo najiaglje s tem, da jim za-gotovi belokranjsko - dalmatinsko železniško zvezo. Glasovanje o nagodbi je bila jako lepa prilika, izsiliti od vlade kake izdatne koncesije. Kdo ve, kake nacrte so klerikalci že de-lali in kaj vse so bili pripravljeni za-htevati — pa jih je vlada prehitela in je sama ponudila belokranjsko železnico ter tako klerikalcem onemo-gočila zahtevati kaj drugega, kaj ta~ kega, kar bi jih bilo bolj veselilo in njihovi stranki več koristilo. Da klerikalcem ni dosti za žeieznice, to nam kaže niihova skraina zanikr-nost in brezbrižnost glede pro^e Brezice - Novo mesto. Tako }e bila torej gradba belokranjske žeieznice zagotovijena ne po zaslugi dr. Su-steršiča in njegovih tovarišev, nego proti njihovi voiji. Vlada jih je vjela in jih prisilila, ugrizniti v kislo jabol-ko. Kakor pa je resnično, da nimajo klerikalci prav nobene zasluge na pridobitvi belokranjske žeieznice, tako je tuđi resnično, da so z vsemi si-lami delali zoper sedanio progo, a so tili premagani in prisi!«sni kapituli-ratL Kar so mogli, so klerikalci sto-rili proti sedanji progi, a moč belo-kranskesa ljudstva in tistih, ki so je podpirali, je bila večja, kakor moč klerikalcev. Vdali so se klerikalci sele potem, ko so bili premagani. Tako je torej s to stvario in zato je samo smešno, če si laste sedaj klerikalci kake zasluge na tej žcleznici. Toliko zaslug imajo na belokranjski progi, kakor na ustvarjenju neba in zemlje in vsa Bela Krajina se bo trkljala smeha, če bo slisala, da se ima za belokranjsko železnico zahvaliti — dr. Šusteršiču in njegovim tovarišeiTL
-f-   Notranjska    državnozborska
volitev. Zadnji »Domoljub« je s tako nesramnostio posegel v volilni bol, da nam je pregnal vso obzirnost, s katero smo doslej poročali o volil-nem gibanju. Klerikalci kandidirajo dr. Pogačnika, ki je čisto navaden koritar in eden najbolj nepotrebnih uradnikov pri dež. odboru, ki se mu o gospodarskih potrebah Norranjske še ne sanja ne, pa se upajo ga postavljati v eno vrsto z neodvisnim kandidatom g. Lavrenčičem, ki so ga tako izvedeni možje» kakor 50 Po-i
stojnei ravao zaradi njegovih gospodarskih zmožnosti in zaradi njegove redke marljivosti izbrali za župana.
Kaj se bo kak Pogačnik, ki je ničia od nog do glave, primerjal z Lavrenčičem. Klerikalci kandidirajo Pogačnika, ker nimajo v ceh stranki ne enega drugega moža, ki bi hotel pre-vzeti mandat. Kako bi prišli drugače na misel, kandidirati dežeinega urad-nika, saj se mora vsakdo vprašati: če je dr. Pogačnik tako slab deželni uradnik, da ga dež. odbor lahko leto in dan pogreša, kako to, da je tako izredno hi:ro avanziral in v petih letih dosegel toliko, kakor doseže sodnik v petnajstih letih; če je pa dr. Pogačnfk kot uradnik na svojem me-stu, kako da mu dež. odbor dovoli kandidirati, saj dežela rabi svoje uradnike in jih ne plačuje za to, da ♦bi po Dunaju postopali. Kandidatura ubogega poglavarJLt čukcev priča, da klerikalci v ceii svoji stranki ne najdejo več meža, ki bi hotel kandidirati in postati kimovec dr. Šuster-šiča ter so vsled tega primorani candidirati deželneea uradnika. Ne ?de na to, da s tem škandalizirajo <> javnost. Vedno so klerikalci pre-: .rbovanje koritarjev zagovarjali s »em, da so rekli: mi te uradnike po-Vuiemo, da bodo delali za Ijud-c. Zdaj pa vidimo, da so Jr. Povika zato nastavili, da se bo po . ;u; aju sprehajal pa vlekel svojo pla-;o kot uradnik in dijete kot poslance.
Zadružna zveza v Ljutljani je imela včeraj svoj občni zbor, o ka-rerem je »Slovenec« priobčil prav : rcvidno poročilo. Govorilo se ja i-ajveč o pogodbi, ki jo je Zadružna zveza skienila z dalmatinskim kavezom. Po tej pogodbi je Zadružna zveza popolnoma opustila vsako de~ lovanje v Dalmaciji. Dr. KreK je re-kel: ^Savez redno vračuie čenai in je zato prazna trditev, da ima Zveza toliko in toliko denarja izposoje-nega v Dalmaciji, ki ga ne bo dobila nazaj.« Dr. Krek bo sam priznal, da take splošnosti nič ne povede. Znana resmea je, da je Zadružna zveza znesla več milijonov slovenskega denarja v Dalmacijo, med tem, ko ^a je doma na vseh koncih In kiajih pri-manjkovalo. Ljudje imajo interes na tem izvedeti nataneno, koliko ćenar-ja je Zadružna zveza posodila v Dalmacijo in koliko ji ga bo Savez vrniL To bi bil moral dr. Krek povc-dati, dolocno in natančno, a ravno to je zamolčal in si pomaga! z brezpo-membnimi frazami. \* ostalem je pa najprimernejšo besedo izpregovoril župnik Hladnik, ko je priporočal, naj Zveza zniža članicam obrestno mero.
-r Povabiio dr. Korošca. Na kle-rikalnem shodu v Celju je dr. Koro-šec povabil štajerske narodnjake, naj — vstopijo v klerikalno stranko! Velikodušno je izjavit, da štajersKi klerikalci ne nosijo maščevanja v srcih, ne kamna v svojih rokah, da bi ga zalučali za bežečimi, ampak da vabijo vse, ki pošteno mislijo, v klerikalno stranko. Verjamemo prav radi, da bi bilo klerikalcem jako iz-datno pomagano, če bi narodne ele-men.e pri vabi li v svoj tabor in jih vpregli v delo za brezdomovinski kleriKalizem, saj je s sam i ni i kmeč-kimi volilci vendar silno te/ko izha-jati, a da bi se narodni ljudi izneve-rili svojim idealom in da h: postali hlapci klerikalizma, ki je največja nesreča slovenskega narod . to se nam zdi tako popolnoma * ^mogoče in izključeno, da o tem še govoriti ni treba.
— Germanizacijo zopet zagovar-ja sobotni »Slovenec«, ko pere predstojnika ljubljanskega okrajnega so-dišča Šturma. Pravi, da je le-ta Čisto nedolžen na germanizaciji, ki se je v zadnjem času razpasla na tem sodi-šču, in da je vsemu temu kriva samo sodna uprava. Vprašamo, kako je to. da datirajo germanizatorski poskusi sele od tistega časa, ko je svetnik Šturm postat predstojnik ljubljanskega okrajnega sodišča in zakaj ni bilo teh tendenc opažati preje? In če je res svetnik Šturm na germanizaciji tako nedolžen kakor novorojeno de-te, čemu odklanja a limine slovenske pritožbe notarjev proti svoji zagrizeni nemčurski samooblastnosti, čemu je dal raje protizakonito streti pisalno mizo in si prilastiti slovenske štampi-lije, kakor da bi dal pismen ukaz do-tičnemu uradniku? Na ta vprašanja naj nam »Slovenec« odgovori, potem mu borno pa verjeli, »da posamezni vodje nišo toliko krivi, kakor oni, ki jim ukazujejo.«
+ Na naslov Zagreba bi Ljubljane. Nedeljski »Hrvatski Pokret« priobčuje na uvodnem mestu članek »Njemački Zagreb«. V tem članku čitamo med drugim: »Kadar pridemo v Zagreb, smo mnenja, da prihajamo v središče Hrvatstvaj Zagreb bi nas moral osvajati s svojim Hrvatstvom, učvrščati nas v veri, navduševati, fanatizovati. A kaj Je v njem hrvat- I ske&, oW* hrvatskefa, kar bi na- 1
kega Hrvata dvigalo, navdsševaio in utrjevalo v prepričanju, da je Zagreb ne samo največje, marveč tuđi najbolj hrvatsko mesto? . , . Doslej se ni niti posrećilo, da bi bili Zagreb pohrvatili vsaj v jezikovnem oziru. A to vse prave Hrvate naravnost odbija. V Zagrebu se strašno mnogo govori nemsKi in vsakokrat, kadar pridem v Zagreb, se mi zdi, kakor da bi nemščina napredovala. Bil je čas, ko je spala. Zdelo se je, da bo Zagreb vsaj v tem pogledu postal hrvatsko mesio. Ali danes je zopet prevladala nemščina v taki meri, da so se pravi Hrvati jeli v Zagrebu ču-titi že tujce... Vi v Zagrebu ste pripustili, da se je nemškutarstvo po-pohioma razpaslo. Govorice mnogo nemški in govorite strašno nemšči-no . . . Zdi se, da so se Zagrebčani na to že privadili, toda tem težje je nam videti, da se narodni jezik v Zagrebu ne spošiiiie in da je narodna zavesi padla malodane na nJčlo. A kaj sele o nas misli tujec, ki prihaja v Zagreb? Ko tujec vidi. da v mestu prevladuje tuj jezik, a ne jezik narodni, se v njem poraja preziranje napram temu narodu, ker čuti slabost tega naroda, a zaeno s preziranjem in z zavestjo narodne slabosti prihajajo na to drugi nadaljni nacrti in osnove . . . Ncm^kaiarenje v Zagrebu je znak narodne slabosti in maiomarnosti in za to je dolžnost vseh zavednih hrvatskih krogov, da okrepe in ojačijo hrvatsko narodno zavest v našem glavnem mestu, si-ecr bo polagoma popolnoma izgubilo svojo privlačno moč.« — Nadomesti-te Zagreb z Ljubliano, čitajte mesto »hrvatski« slovenski, pa veljajo zgo-raj citirana izvajanja prav do pičice tuđi za Ljubljano in Slovence! Nem-škutarenje se je namreč v Ljubljani v zadnjem času razpaslo tako, da je groza. Da v tem oziru prednjači žen-stvo, tega pač ni treba posebe naglasiti. Zdi se, kakor da bi ljubljansko ženstvo naravnost tekmovalo v nem-skutarenju. Gospe in gospodične vseh slojev in stanov se čuujo, kakor se Kaže, naravnost srečne, ako morejo lomiti nemški. A kako nemščino govore! Cloveka bole ušesa, ako jih posluša, sprehajajoče se po ulicah in nasadih in govoreče grozni svoj »kuheltajč« s svojimi kavalirji! Mislili smo, da bo dekliški licej v tem oziru blagodejno vplival na mlajŠe ženstvo, a zmotiti smo se, ker prav mlade ljubljanske gospice najhujše in najgrše nemškutarijo. To je skandal, ki ga je treba javno pribiti. Vzpričo takšnih razmer se ni čuditi, da takšno ženstvo nima nobenega smisla za narodno in narodno obrambno delo. Mlade naše dame se popolnoma od-tegujejo temu detu in Če bi ne imeli stare garde naših znanih idealno narodnih in požrtvovalnih gospa, bi v narodnem in narodnoobrambneni oziru vladalo med našim ženstvom popolno mrtvilo. Treba bo torej skr-beti za to, da bo se narodno življenje v našem mestu temeljito poživilo!
+ Elsnerjev kurz v področju novomeškega okrožnega sodišča. Odkar je odšel predsednik Trenz, do-bivajo občine v imenovanem okrožju samo dvojezične tiskovine, preje pa so dobivale samoslovenske. Razu-memo! Prehod od dvojezičnih na sa-monemške je lažji nego od samoslo-venskih. Opozarjamo poslance.
-f Spoved otrok. Ker se bližajo državnozborske volitve na Notranj-skem, je Škof Bonaventura pretekli torek birmoval v Studencu pri Po-stojni. Pri tej birmi se je zgodil slučaj, Ki ga moramo objaviti. Pri birmi je bil namreč tuđi deček, ki je bil star štiri leta in en ntesec. Prejšnji dan je bil pri spovedi. Ne moremo drugače misliti, nego da se hoče župnik v Studenem direktno norčevati iz spovedi in birme, če pripuŠČa k tema dvema sakramentoma otroke, ki niti govoriti popolnoma ne znajo. Radovedni smo, kaksen pojem more imeti tak otrok o spovedi in kaj se je spovedal. Župnika bi te to opraviče-valo. če je otrok morda kak »Wun-derlund«.
— »Skof proti župniku«. Izšla je zanimiva knjiga »Skof proti župni-kpu«. V njej se razpravlja delovanje Ijubljansega škofa v luči kritike sploh, posebej pa njegovo zlobno preganjanje podrejenega mu župnfka g. A. Berceta. Knjiga je pisana v ze-lo prijetnem jeziku, vsebuje pa znamenit opis kulturno zgodovinskih dejstev. Naj ne bo hiše med Slovenci, kjer bi ne čitali te poučne knjige! Naroči naj si jo v več izvoditi vsaka čitalnica, pogrešatj pa je ne srne no-bena zasebna knjižnica! Opozarjamo, da je ta knjiga izšla v Ameriki, pri nas }e nOa zaptaaieoa in je dobila pravico javnosti po interpelaciji g. drž. poslanca dr. Ravniharja i» tovarišev. Ali tuđi na Dunaju je bila nekoliko pristrižena, tako, da njena mmrikmnk* predbodalca ie v«too nlma pravloa lavMStl pri aaa. Cena knjigi je 1 K, dobi se v vseh narodnih knjigotrjEoicah, Pripominjamo. da se
je pričetkoma razpošiljalo to knjigo s poštno položnico gdč. Manice Ko-manove in kdor je tisto prejel, naj vpošlje plačilo tuđi z istim čekom, da bodo računi jasni. Ker je delo res zelo zanimlvo, se nadejamo, da poide kmalu vsa sedaoia zaloga.
—  Ljudski dobrotnlkt   Knjižnici gospodarskega   naprednega društva za šentjafcobski   okraj   sta darovala g. profesor dr. S 1 e b i n g e r in ka-varnar g. Z a 1 a z n i k večje število leposlovnih knjig. Odbor se jima za njiju dobrohotnost   najiskrenejše zahvaljuje, priporoča kavarno,    slašči-čarno in pekarno    g. Zalaznika članom društva in somišljenikom, da jo obiskujejo, obenem  se  pa priperoča še drugim naprednjakom in napred-njakinjam za knjige,   ki jih knjižnica vedno drage volje sprejema, da čim bolj širi izobrazbo med ljudstvom.
—  Ali je to dovoljeno?    V »Zadružni tis'karni«    je    jel    izhajati list »Glasilo ljubljanskih župnij«, katere-ga odgovorni urednik: je pater Kugo-lin Sattner.    Prav,    naj   izhaja novo klerikalno glasilo, samo nekaj vprašamo:    Ali je dovoljeno    to   glasilo predajati    po   cerkvah na mizici pri vratili po 6 v.   To bi Kristus natepa-val z bičem, ko bi prisel malo nazaj!
—  80 h.   — Schaumweinsteuer.
Piše se nam: Včeraj sem imel kupiti v neki trgovini par steklenic šampanjca, katerega mi je pa trgovec zaračunal po 80 v več, kakor običajno. Ko sem se temu podraženju za-čudil, me je opozoril na steklenici na-lepljen papirnat ovojček z zgorajš-n]im napisom. Ker pa ne razumem nemščine, mi je napis prevedel na slovensko. »80 v davka na peneča vina«. Povedal mi je, da je to naknadno moral doplačati in da je, kakor vsi drugi, šampus zaradi tega seve-da moral podražiti. Tako torej, 80 y sem moral več plaćati, a nisem toliko vreden, da bi to smel brati in izvedeti v svojem jeziku, katerega edi-no razumem. Davčni oblasti se ni zdelo vredno vpostevati tuđi sloven-ščino pri tako velikem davku. Za-škripal sem z zobmi in odšel. Seveda davek se mora plačati, zato je pa do-volj, da se to pove samo v nemščini, dasiravno je marsikdo ne razume. Je pa drugače pri državnih srečkah, ka-tere ni nihče prisiljen kupovati. Na teh so pa vsi podatki razvidni tuđi v prav lepi slovenščini. Smo pač na Kranjskem.
—  Umri je danes zjutraj ob 6. v Ljubljani splošno    znani bivši trgovec g. Karei Karinger v 78, letu svoje starosti.
—  V varstvo   mestnih nasadov. Opetovano in vsaKO   leto se po do-mačih dnevnikih prosi, naj se mest-ni nasadi in vrtne naprave ne kvarijo in ne pokončavajo. Mestni stražniki, ki so določeni,   da pazijo na nasade, nišo v stanu, da bi bili na vseh stra-neh in vse zasledovali.   Prosimo zopet slav. občinstvo, da samo pazi na nasade in vsak slučaj   mestni straži, policiji ali vodstvu mestnega vrtnar-stva naznani. Največji sovražniki naših nasadov so psi, ki letajo po nasadih, kakor divji, skoraj, kakor v Carigradu. Naša Zvezda je na pr. Ietos že tako lepa,   da je ni para, tulpe v različnih barvah in masivnem nasa-jenju presentirajo se velicastno. 2a-libog, da vidimo že več skupin poho-jenih in izpraskanih   od  psov.   Ves trud in dobra volja   vrtnarstva je tu zamanj.   Zeleti bi bilo,   da   policija strogo   pazi   in   zasleduje   lastnike psov, ki delajo škodo nasadom. Posebno   naj    bo   prepovedano voditi brez vrvic pse k nedeljskim koncertom v Zvezdi.   Občinstvo pušča pri takih prilikah pse Ietati brez nadzor-stva po skupinah in travnikih in po-končavati   naše lepe vrtne naprave. Nikjer se tega v drugih   mestih   ne vidi, da bi bili psi tako prosti, kakor so pri nas v Ljubljani.
Nesreča. Včeraj zvečer okoli sedmih se je pripetila v Spodnji Siški velika nesreča. Dr. Friderik Luck-mann je jahal, kakor navadno, poleg proge državne žeieznice. Jahal je mlađega konja, ki ga je še le pred par dnevi kupil. Ko je prihajal blizu bivšega kurjega zavoda, je pridrdral brzovlak. Konj se Je splašil ter zdir-jal v mrežo. Zadel je ob kol ter se ubil. Dr. Luckmann je k sreči pred padcem konja skočil z njega ter se tako rešil, da se ni ubil. Vendar pa se je precej poškodoval, ker je pri skoku padel. Prepeljali so ga v Leo-ninum.
Požarna bramba v Kamnlku pri Preserju ima nemško komando, kot bi bila kod na Pruskem, ne pa dve uri pod Ljubljano. Preteklo nedeljo je imela vaje in se je vračala domov, Čuli so se blaženi izrazi kakor Habt acht! Links um! Rechts sehaut! itđ. Pravijo, da se rekrutira ta »bramba« iz bivšega čukarskega društva, zato da ji ni zameriti tega pogreška. — Mi pa pravimo, da je to prav grd skandal. AH ste že stišali gornje Sta-Jcr<^ ali Tirolce, da bi imeli pri svo* 1
jih požarnih brambah slovensko po-veljevanje?
Poročil se je v Kranju g. Josip M a j d i č z gdč. Anušo S a j o v i -č e v o. Čestitamo!
Umri je včeraj 4. t. m. na Klancu pri Kranju g. Filip Vagaja, uslužbe-nec c. kr. državne žeieznice v p. v 57. letu svoje starosti. Velečislani rodbini naše sožalje. Bodi mu zemlja Iahka.
Mrtveca so našli. 2. t. m. so našli v nekem gozdu blizu Globokega pri Radovljici že popolnoma strohnelo, napol nago truplo. Komisija je spoznala v rnrtvecu 671etnega, v Kropo pristojnega berača Eržena, ki so ga pogrešali od začetkoma marca. Er-žen je bil alkoholik, epileptičen in slaboumen. Najbrže je zmrznil.
Kadiinikova koča na Golici se otvori dne 10. maja in je že preskrb-ljena z vsem potrebnim provijantom. V pomladnem času, ko je na Golici najbujnejša flora, naj pohite vsi turisti in turistke h Kadilnikovi koči.
Zrtev belokranjske žeieznice. Kratko pred otvoritvijo nove proge je neizprosna smrt zahtevala žrtev v esebi akordanta Ivana Premrov. Pokojnik je bil star še te 37 let, doma iz Ubeljskega, krepak, velik mož. Ko je imel iti po novi progi prvi vlak (razdelitveni vlak), se je onokraj že-lezniškega mostu v Kandiji od zgorej navzdol vdrl nasip. Treba je bilo več dni in noči trdnega dela, da so nasip zasigurali s piloti in kamnenimi opo-rami, tako, da je prvi vlak preko mostu zdrčal na tem nasipu pravzaprav po pilotih. Pri tem napornem delu se je Premrov nevarno prehladil. Vsled črevesnega vnetja je moral v zgod-iiji grob. Pogreba so se udeležili sko^ ro vsi tovariši. N. v m. p.!
Jenknerjeva hiša v Novem mestu. Erar je svoj čas kupil na levem bregu Krke ležečo takozvano Jenk-nerjevo hišo, ki se od tedaj — in tega je že kakih 15 let — nič več ne popravlja. Streha je vsa razdrapana, oken ni več in podirajo se tuđi že stropi. Kdor priđe v Novo mesto, »občuduje« to podrtijo. Zadnji čas je, da so ta hiša ali popravi ali pa podere.
Nova »svetnica«    v Jurn!   vaši.
Samo da javnost izve, kako klerikalci ne samo brezvestno izlorablja-jo vero, ampak tuđi nesramno laže-jo, če se njih sleparije razkrijejo, si kratko ogledamo še enkrat znani najnovejši skandal iz Jurne vaši pod Podgradom. 2e lani se je govorilo, da hoče neka versko fanatična stara devica iz Jurne vaši posnemati Vodiško Johanco. Prorokovala je, da bo na Marijin praznik umrla. Ta budalost se je takrat kmalo pozabila. Letos pred Veliko nočjo pa se je zopet o tej tercijaiki razširil glas, da je večkrat zamaknjena, da se ji v tem stanju prikazuje Marija, in ji sporo-čila, da bo iz posebne milosti na Veliki petek popoldne ob 3. uri umrla. Praznoverno ljudstvo je v to verjelo. Veliko sredo ali četrtek pa priđe v Novo mesto mati podgorske »svet-niče«. Nakupila je v trgovinah be-lo obleko, vence, šopke, sploh vse kar treba za mrliča in pogreb. Na vprašanje kdo je umri, se je ženska zelo sumljivo izogibala direktnemu odgovoru. Toliko je povedala, da hci, za katero to nakupuje, še ni umrla, da je sicer zdrava ko riba, a vendar bo tište dni umrla. Ti skrivnost-ni odgovori so se Ijudem še bolj čudni zdeli. A na vsa nadaljna izpraše-vanja je Še bolj skrivnostno odgovorila: boste že videli v soboto kakšne čudne reci se bodo zgodile. Svojim znankam nasproti pa je bita bolj od-krita in jim je zaupala kakšna čast caka njeno hišo na Veliki petek popoldne. Zdaj Še le so se tuđi sicer resni ljudje začeli za to komedijo zanimati. Mi smo samo en del tega omenili, kar se je takrat govorilo po novomeški okolici in v mestu sa-mem. Ker je bilo očividno, da se tu hoče ravno za velikonočne praznike vprizoriti veliko versko sleparijo, se je na Veliki petek popol-dne podalo nekaj gospodov iz Novega mesta, osebno se v Jurno vas prepričat, kaj je na vsi ti komediji. Zvedeli so že spotoma, da neka Lužarjeva Mi-ca res vganja vse te komedije že dlje časa m da je ćelo njena mati tako nespametna, da ji vse veruje in ji je že vse preskrbela za pogreb. Dotični gospodje so potem govorili z materjo, s hčerjo (»svetnico«) in očmom v hiši. »Svetnica« je ležala oblečena na postelji in je sama pri-znala, svojo na 3. uro popoldne pri-čakovano smrt. Ko so jo hoteli fotografirati, se je prestrašila in se obr-nila vstran ter trdovratno molčaJa na vsako nadaljno vprašanje. Pogovoru je prisostvoval tuđi ocem. Da se o tej komediji ne bo preveč še dalje govorilo, smo po tej ugotovitvi samo kratko konstatirali, da nova »svetnicai« v Jurni vaši ni umrla, kakor je prorokovala. In da mati in ocem očividno versko fanatične stare device ne bi imela preveč sitoosti
Stran 4#
•ttJOVBCIO HAftOO-, ** 6. ftuj* 1914.
iol stev:
te se iih s polniro imenom omnaCl V listu, smo obstali le pri imena, kl |€ tako v tem kraju znano, namreč vul-go ime Lužarjeva Mica. — To naše razkritje je klerikalce seveda želo zbodlo. Namesto pa, da bi bili lepo tiho, so dobili očma »svctnice« za popravek, ki so si ga drznili tuđi nam poslati. Ta nad vse originelni popravek zanika kratkomalo vse, ćelo to, da je mati res že vse poskr-bela za prorokovano smrt. In zakaj vse to ne bi bilo res? Zato, pravi na popravku, sestavljenem y podgraj-skem župnišču, podpisani ocem, ker Marija Lužar v Jurni vaši sploh ne eksistira. To je res! Ampak eksisti-ra pa Marija Lenarčič, — vulgo Marija Lužar, pod katerim imenom ie znana po ćeli podgrajski fari in ta osvetnica« ima za očma tislega Hrena, ki je klerikalnim lažnjivcem na ljubo podpisal Iažnjivi popravek in zatajil hčer svoje žene. Fej!
Iz Žužemberka. Tzmed tatov, ki so kradli zadnji čas pri g. Saveliju na Dvoru in sosednjih vaseli, jih je naše marljivo orožništvo že neka] prijelo. Čudimo se požrtvovalnosti in vstrajnosti g. Zime, ki si ni privo-ščil odpočitka, ne čez dan, ne pono-či, kar par dni, dokler ni iztaknil zlo-čincev. Ravno ta pohvala velja, sa-moobsebi umevno, tuđi za ostala dva gospoda orožnika. So pa se drugi tatovi pri nas, ki so še bolj ne-varni in ne kradejo jludem samo de-narja, ampak tuđi čast in poštenje. »Domoljub« je v prvi vrsti tišti »lo-cus«, kamor odklada kaplan Gnido-vec duševne odpadke svoje akade-rnične izobrazbe, v dušno hrano svojim omenjenim klerikalnim koštru-nom. Pa se mora izjaviti, da se mu je škatljica že precei izpraznila, kajti zadnji dopisi so že tako klaverni in vsebujejo samo še nekak »Galgen-humor<. Torej na take osebe se spravljalo kakor ie babica! Vpraša-mo javnost: bi !i ne bilo častno za Onidovca. če bi ga »Pilča Johanca« po zasluženju položila čez svoja ko-lena in mu malo izprašila hlačice? Pa bi si še ta roke umazala! — Naš ^devičar se iako mati. če misli, da nas draži s takimi kislimi izrodki svojih še boij kislih možgan. Tako čenčanje v »Domoljubu« je kvečjemu še za otroke. niogoče tuđi za terci-ialke. Če na tako žalosten način bankeroiirate, gospod * filozof« Gni-dovev.\ obrnite se v svoji sili do svojega »duhovitega« prijatelja »filozau-fa« laneta! Pa rnenda nlmate poseb-nega zaupanja vani, ki se sam zateka v težavah k svojemu bogu alkoholu. Tako govore, da se ga na vsako »nežno'* besedo. ki mu io privoščj »Naroda, prav pošteno navleče. Mi mu dajemo > trost in svet. naj se le dobro založi z nebesko kapljico, kaj-ti: Še ga bon;o pili v ta namen!
Fožar. Pretekli četrtek ob 2- zju-traj je izbruhnil ogcnj v leseni hisi posestnika Franca Temelja v Stari vaši pri Žireh. Hisa je v dveh urah pogGrela. Zgorcla ie tuđi vsa oprava, obleka itd. Temelj se ie s svojo rodbino   kosnai resi! iz gorece hiše.
Iz uradfiega lista. Razpis s 1 u ž b. C k;\ dežeina vlada za Kranjsko razpisuje pet mest cestar-Jev in sicer štiri v Ijubiianskem ir. eno v postojnskem stavbnem okraju z mesecno mezdo 60 kron ter s pravico do osem štiriletnic po mesečnih šest kron.
»Srčne Komedije.« Ta krasna komedija predvajala se bo danes v kinematografu -Ideal poleg več drugih prvovrstnih slik, med katerimi je tuđi velezanimivi »Pathe žurnal« in komična učinkovitost ;Maks operater kurjih očes«-.
Grand Elektro Bioskop predvaja danes zadnji elan inojstrsko delo Oerharaa rlauptmana *Atlantis«. — Kdor jo še ni videl, naj ne zamudi danes prilike. Jutri, v sredo. krasna ftaliianska drama v dveh dejanjih in predigro »Priznanje«.
Amerikanska iznajdba, govoreći film, ki se je predvajai samemu rašemu cesarju Franc .Tožefu I- in ki je žel najvišje priznanje, vidi se la-liko od 16. do 21. majnika v tukaj-Šnjem prvovrstnem kinematografu »Ideal«.
Konja splašila. Včera! popoldne je peljal Scagnetijev hlapec v Rožno ulico voz drv. Med tem, ko je šel Mranko obvestit, sta se kemja spla-sila in prklirjala na Sv. Jakoba trg, kjer se je pred Bergantovo hifco ka-son prevrnil in se drva stresla po ce-Mi. To je konja še bolj prestrašilo, i akar sta v vsi sapi zdirjala cez Stari in Mestni trg, kjer sta preveč zavila v Stritarjevo ulico in se z vso silo zaignala vr veliko izložbeno okno ljubljanske kreditne banke, kjer sta razbila dve sipi ter se tako obrezala* Ida je od njih kri curkoma tekla in so ju odpeljali v živinozdravnico. Uradništvo se je bilo, lahko umljivo, fe nenadne nesreće hudo prestrašilo, občinstva pa se je bila nabrala pri prizoru velika množica. K sreči se je to pripetilo, ko so bile deklice v šoHf kajti ko bi takrat bila POUld  »vno
kOMC, M s* M» ttfiptfto Mivomo ie ka) tauHkfa.
Pnr# fešfllt. Đtnet 4opoldne * bilo na trpi par kilogramom prvih le-toinjih ficienj, katere le branjevka prodalala komad po 1 vinar.
PoUlat MpaMk te le izcabU vCeral na poti % Vica na Qrad. Naj-ditelj naj ga izvoli proti primerni na~ gradi izroćiti upravi »Slovenskega Naroda«.,
Društvena nzuflila.
Občnl zbor Lhtbllanske Sokolske župe« ki se je vršil v nedeljo, 3. maja v Narodnem domu, vzel je vsa odborova poročila odobruje na znanje. Izvršil je volitve, pri katerih je bilo iznova izvoljeno vse dosedanje predsedstvo in sicer za starosto dr. Alojzij KokaiJ, za I. podstarosto Ivan Z a k o t n i k (Šiška), za II. podstarosto Viktor P e r n e (Vrhnika), za načelnika dr. Viktor Murnik, za tajnika dr. Janko R u p n i k , za blagajnika Josip Mešek, za zapis-niKarja Ananzi P r a p r o tn i k (Vič) in za namestnike Matija Rode, Mi-ha Verovšek in Milan Cimerman (Šiška). Župni zlet se bode vr-šil na Viču ali pa na Ijubljanskem dirkališču. Odiočitev prepustila se je predsedstvu. Ce se ta odloči za Ljub-ljano, vršil se bode zlet obenem s kresno veselico Ljubljanskega Sokola v nedeljo, dne 21. junija, na dirkališču. Ce pa obvelja Vič, določilo bo dan predsedstvo. Ona župna društva, ki statističnih pol statističnega odseka Slov. Sok. Zveze še nišo vposlala, se pozivljejo, da to nemu-doma store na naslov župe.
Sokol II. je priredil v nedeljo na Osojah svojo majniško veselico, ki je uspela nad vse pričakovanje si-jajno, znamenje, da si Sokol II. pridobiva čedalje več prijateljev in ča-stilcev v šentjakabskem in sosednih okrajih. Na primerno okrašenem vrtu na Osojah se je razvilo živahno življenje, ki je trajalo do poznega večera. Godbo je preskrbela DomžalsKa godba, ki je za svoje neumorno igranje žela dosti pohvale. Posebna zahvala pa gre br. .1 e r a n č i Č u , ki je mnogo pripomogel k lepemu uspe-hu, v prvi vrsti pa gospem in gospo-dičnam. ki so stregle v posameznih paviljonih. Srečolov je prinesel mar-sikomu lep dobiček, cvetlic je bilo vse polno in za zabavo je bilo izborno preskrbljeno. V paviljonu za pivo je načelovala ga. J. Smoletova, v slaščičarni ga. M. Puchova, pri cvetlicah ga. dr. J. Kozinova, pri jestvinah ga. Ravtarjeva, v vinskem paviljonu ga. M. B a I o h o-va. v tobakarni ga. M. Bratuše-va in v kavarni ga. Krapeševa. Ni dvoma, da bi »Sokol II.« ne imei od te prireditve tuđi povoljnega gmotnega uspeha.
Ljubtianskega Sokola prvi letoš-nji pešizlet bo v nedeljo, dne 10. maja t. 1. na Ig. Odhod točno ob pol 2. popoldne iz Narodnega doma. Povratek peš do Škofeljce ter z večernim vlakom v Ljubljano. Bratje, udeležite se izleta nolnoštevilno. — Odbor.
Pešizlet Sokoia II. Sokol II. priredi svoj drugi letošnji pešizlet v kroju dne 10. maja in sicer skozi Moste, Predovičevo selo na vojaško vc/ba-lišče, kjer se bedo izvajale red' vne vaje. Povratek skozi Fužine v Ste-panjo vas, kjer bode odmor v go tilni br. Novaka. Tega izleta se bado jde-ležiia glasom sklepa župnega -hn, zbora tudi^braiska društva Sokol I., Moste in Štepanja vas. — Zbirališče za člane Sokola II. je v nedeljo 10. t. m. ob pol 2. popoldne pred solo na Cojzovi cesti, odhod ob 3/4 na 2. Stik z br. društvi je ob 2. popoldne pred šempetersko vojašnico in potem sku-pen pohod na vojaško vežbališče. — Namen tega zleta je, da se članstvo v masi izvežba v redovnih vajah, ki pridejo tako za telovadce in netelo-vadce posebno pri letošnjem zvez-nem nastopu v poštev. Zatorej vsi bratje, udeležite se tega izleta. Na zdar!
Zveza dramatičnih društev. Jutri, v sredo ob 6. zvečer se vrši v posebni sobi Narodne kavarne seja upravnega odbora zveze dramatičnih društev. ki se je udeleže tuđi zunanji odbomiki. Ker je seja zaradi mnogih nujnih zadev in poročil dramatičnih in drugih, dramatiko goječih društev jako važna, prosim polnoštevilne udeležbe!                      Predsednik*
Velika ljudska veselica N. S. Z. v hotelu Ttvoli vršila se ie ob dobri udeležbi v nedelio popoldne. Kliub temu, da se ie ta dan vršila v Ljubljani še druga veselica« prišlo )e na veselico zlasti mnogo naSega zaved-nega narodnega delav&tva, ki Je ho-telo na ta način dostojno praznovati svojo majn&ko proslavo. VesellCni odsek se ni bal ne trudi ne debi, mar-več je z največjo vnemo skrbel tako za telesni dobrobit obiskovalcev kakor tuđi za duševni užitek. PostavU ie paviljon za kavo in slaščice, v ka-terem  *> vctaacmo ddovtte gđ&
Maaoi Komanova ta g. No6 s celim štabom zavednih narodnih gospodi-čen. Pri prirtditvi \e svirat neumorno dobro znani salonski oricester Sokola I. ter rešil svojo nalogo tako pri koncertnem detu kakor tuđi pri plesu povsem častno. Mnogo zabave je povzročil tuđi srečolov, kjer je mar-sikateri obiskovalec odnesel s seboj kako lepo darilo. V prvi vrsti gre za izboren uspeh veselice zahvala vrlim gospodičnam, ki so tako pri prodaja-nju slaščic kakor tuđi pri prodajanju cvetk in srečfc vrlo dobro resile svojo nalogo. Po končanem koncertnem delu veselice pričel se je animiran ples, ki je trajal pozno v noč ter povsem zadovoljil plesaželjne. Ćela prireditev pa je nosila na sebi doma-če, neprisiljeno lice in je tuđi v tem oziru veselica nad vse dobro uspela.
Društvo državnih sodnopisarni-ških oficiiantov in pomočnikov na Kraniskeoi je imelo v nedeljo občni zbor »pri Kroni^. Iz poroci! predsed. g. Stegnarja, tajnika g. Zor-k a in blagajnika gosp. Hrovatha posnamemo sledeče: Društvo šteje 45 članov ter je imelo v preteKlern letu 464 K 58 v prometa. Izdatki so znašali 93 K 71 v. Premoženje je zraslo za 64 K 79 v na 306 K 08 v. Predsednik je posebno pozdravil za-stopnike iz Kočevia, Litije in Škofje Loke ter je izrekel občni zbor posebno zahvalo državnemu poslancu g. dr. V. R a v n i h a r j u, ki je društvo ob vsaki priliki podpiral. Izmed pridobitev. pri katerih je društvo so-delovalo, je omeniti službeno prag-matiko, z izvršilno naredbo pa nobe-den ni zadovoljen, ker je skrajno po-manjkljiva. Uvedle so se triletnice. Naredba prikrajšuje olicijante pri dopustu in vsebuje naravnost smeš-na zvišanja. Tuđi vojaska leta se ne vštejejo, Če si jih uradnik ne kupi, dočim se certifikatistom njih leta šte-jeio. Treba bo poskrbeti za odpravo teh nedostatkov. Organizacija je dosegla petletno veljavnost železniskih legitimacij, zvišanje potnih stroškov, triletnice in regulativ za oddelkovod-je. Tuđi uniformo bodo oficijanti v kratkem dobili. Odboru se je podelil absolutorij. Določilo se je, da ostane pristopnina 1 K, članarina mesečno 50 v. odškodnina za odborove seje se določi s 5 K za vsako sejo, tajniku in blagajniku se dovoli skupaj remuneracija 50 K. Pri volitvah so bili nato izvoljeni sledeči gg.: za predsednika: V. Stegnar, za cd-bcrnil^e: Horvat, Petrov čič, Kustrin, Zorko, Cernivec, Perne; za namestnika: Budnar, Schmidt in za revizorja: V a g a -ja in J e r Š a n.
»Slovensko tesarsko In zidarsko društvo« je imelo v nedeljo svoj let-ni občni zbor v restavraciji pri Cun-dru. Predsednik g. Jakob Babnik otvori zborovanje, pozdravi navzoče in izrazi svoje veselje nad obilno udeležbo. Spominja se umrlih pod-porniii članov Zadnikarja in Babica ter umrlega rednega člana Janežiča. Navzoči se v znak sožalja dvignejo raz sedeže. Tajnik g. Zorko poroča, da je uspeh drustvenega delovanja nad vse razveseljiv. Priredilo je društvo v preteklem letu dve veselici, v Stepanii vaši in pri članu društva g. Srakarju, ki sta dobro uspeli. 2eli, da bi se nekateri društveni odborni-ki bolj zanimali za seje. Društvo šteje 77 rednih in 45 podpornih Članov. Iz blagajniškega poročila povzemamo, da je imelo društvo tekom leta 1167 kron 47 v dohodkov in 1140 K 55 v izdatkov. Prebitka je 26 K 92 v. Na-loženih ima v »Mestni hranilnici ljubljanski 200 K in 108 K podporne-ga fonda, ki se je ustanovit na eni zadnjih sej. Porcčilo tajnikovo in blagajnikovo se odobri. Pri sledečih volitvah se izvolijo v odbor sledeči gg.: predsednik Jakob Babnik, podpredsednik S t r u k e IJ ♦ tajnik Zorko, blagajnik Levc, odbor-niki Hren, Bricelj, Sluga, Kramar, KeržiČ, revizorja Anžič in Lampi č. Nato se pred-sodnik zahvr.H navzočim ter želi, da bi ostali društvu zvesti in po svoji moči pridobivali novih Članov. Nato zaključi občni zbor.
Podružnica »Narodne Socialne Zveze« za Siško se kmalu ustanovi. V soboto 2. t. m. zvečer je bil v čital-niški dvorani v Spodnji Siški mnogo-številno obiskan zaupni sestanek, na katerem se je raspravljalo o nalo-gah m ciljih Nar. Soc. Zveze in o ustanovitvi njene podružnice za Si-ško. Pristopilo je kar 21 članov in izvolil se je pripravljalni odbor, ki vse potrebno ukrene, da pristopi čim več članov In da se ustanovi podružnica. Slovenski delavcl združite se v N. S. ZM ki bo najittpclnele branila va5e koristi ter vam nudila v shičajih brezposelnosti, boleznih in drugih nezgodah izdstno pomoč, v sporih izvirajočih te razmera dela pa brezplačno pravovarstvo. Priflasc za šišensko podružnico N. S. Z. spre-Jema tovariš Iv*tt TavČtr, občinski tajnik v Sp*faH SUkL
Vič - Oteo* praznu)c letos 401etnico druitvenega obstola z več)o ćelo-dnevno slavnostjo in to 28. junija ter se že sedaj vsa bratska druitva na to opozorjajo. Da omenjeno društvo vrlo deluje, dokazuje računski za-ključek, katerega je odbor za dobo zadnjih 10 let t. I od 1. januarja 1904 do 31. decembra 1913 sestavil in obč-nemu zboru predložil. Navedeni za-ključek izkazuje poleg drugega, da je imelo društvo v tem času 34.016 kron 81 v denarnega prometa in sicer 19.579 K 72 v dohodkov in 14.737 kron 09 v izdatkov. Prebitek pa izkazuje: 1. 1450 K 65 v, od katerih je 1000 K plodonosno naloženo v hra-niinici kot temeljna glavnica za novi gasilni dom, katerega društvo, kakor tuđi občina nujno potrebujeta; 2. .3691 K 98 v pa izkazuje glavnica podporne bolniške zaloge za obolele člane s pripombo, da se je pri isti v teku zadnjih 8 let izplačalo članom 1563 K 20 v podpore ter je omenjeno glavnico društvo pridobilo s prebitki veselic, doneski Članov in obresti glavnice. Ker bo čisti prebitek ome-njene slavnosti dodeljen stavbnemu skladu za prepotrebni gasilni dom, se vsa slavna br. gasiina, kalcor tuđi druga društva vljudno prosijo, da isti dan ne prirejajo veselio ter s tem k čim hitrejšem urcsiiičenju tega pre-koristnega riamcp.a r.?Ši!i gasilcev pripomorejo.
Prostovcllrro ^..-;.o društvo v Mostah naznanja siavnemu občin-stvu, da so priprave za veliko slav-nost, ki se vrši dne 10. majnika v Mostah v popolnem redu. Nadejamo si, da bo krasen spored v zadovoljstvo občinstvu. Skažite našemu ga-silnemu društvu svojo naklonjenost, ter prihitite vsi brez izjeme dne 10. maja zanesljivo na našo slavnost v Moste.
Književnost.
— »Nastavni Vestnik«, glasilo hrvatskih in slovenskih proiesorjev, je v svoji 8. številki prinesel prvi del »Statistike srednjih sol na Slo-venskem in v Istri 1912/13«, ki jo je sestavil profesor Fr. Vajda z veliko natančnostjo. Škoda, da v listu še vedno ni nikakih vesti o delovanju slovenskega profesorskega društva, niti osebnega vestnika, ki bi nam pregledno kazal izpremembe v uči-teljskem službodanju itd. Posebe pa opozarjamo še na nekaj člankov. Dalmatinski profesor Juraj Božiče-vić priporoča v obsežnejšem članku »Fotografijo kot neobvezen predmet v srednji soli <, ki bi omogočil zmisel tuđi za folklorska opažanja. Ker se tuđi v Slovencih vprašanje poučeva-nja nemskega jezika ventilira, bo mnogokoga zanimal članek »O učenju nemškega jezika v srednjih in tr-govskih šolah<^. Knjižna naznanila so, kakor v vsaki številki, tuđi v tem zvezku bogata. Mariborski profesor dr. Pivko ocenja Bucarjeve »Olimpijske igre v Stockholrnu« in istega pisatelja. Igre za društva in sole. — Celjski profesor Rabuza poroča (em-pirično), kako vporablja mladež odmor med učnimi urami, profesor Vajda pa daje pregled razprav v letnih šolskih Izvestjih na Slovenskem in v Istri 1912/13.
I2PRII SOđlJfo.
Izpređ okrožnega sodišča v Novem mestu«
Krava klerikalnega poslanca pred sodlščem. Bivši deželni posla-nec na katoliški podlagi g. Josip Du-lar v Jurka vaši je imel kravo, kate-re bi se rad iznebil. Ljudje so hoteli vedeti, da je bila krava bolna. Du-lar je dal poklicati »tirareta« Rante-Ija iz Bučne vaši. Rantelj, pravza-prav Janez Viršček, je priprost kmet v Bučni vaši in se domišlja, da ima talent tuđi za živinozdravnika. Naj bo temu že kakor hoče, on je zdravil poslančevo kravo tako dolgo, da je ni — ozdravil. Poslanec Dular se je domislil, da je zanj najbolje, če tako kravo ljudje pojedo kot zdravo meso od zdrave krave. Sel je in 30 je po-nujal mesarjem. Najpreje v blizini svojega doma, a ker je tam ni nihče maral, jo ie ponujal še drugod. Zve-deli so za to znani prekupovalci iz blizine Novega mesta. Sli so v Jurko vas in kupili kravo, ki bi bila sicer vredna 30 kron, za 100 kron. Onali so jo v mesto, ondl spravili v hlev neke gostilne ter čakali drugega dne na kakega kupca. Dobili so nekega mesarja, kateremu so povedall, da ie krava sdivja«, sicer p^a, da je zdrava. Mesar fhn je veriel in kravo ku-pil za 108 ft KotnaJ le ta mesar od-Sel, že |e priSel tuđi njegov konkurent v dotično Kostilno. So mu rekli: Lofce, ne bo nič s kupčijo, krava Je že prodana.« He, se odreže ta drugi mesar, kaj ta to, naj lo le ima, Jaz ne pobiram take crkftvine. Ta krava Je v f obeu bolna, pm ie neka] drugega
t»di m 9*L Ci M Jlrtcovd
delf, ne bi nihče prišel po meso. »To, kar smo dejali pod ušesa, je zvedel kupee krave in svojega konkurenta tožil, češ, da mu je isti javno očital. da kupuje crkovino in jo kolje. Tože-ni mesar se zagovarja, da on ni re-kel, da njegov konkurent pobira in kolje crkovino, pač pa da je ta krava bila bolna. Od prič je le ena potrdila, da je toženi rabil izraz crkovina. V ostalem pa je tGženi poskusil nasto-piti dokaz resnice in se je radi tega razprava preložila. Zanimivo je pri tem le to, kako je bivši poslanec, bivši ljudski zastopnik, postopal. •            *
Političen    proces    za   dedščino.
Pred zagrebškim sodiščem se prične 11. t. m. glavna sodna razprava zaradi oporoke umrle Ivane Popović. Ta proces se vleče že več let. Toži-teljica je Tržačanka Minelli, ki trdi, da ima pravico do zapuščine. Tožba je naperjena proti zagrebškernu od-vetniku dr. Teodoroviću, ki je predsednik srbske cerkvene občine, proti voditelju srbske tiskarne Podubske-mu, proti gospej Milki Gavella iu proti vpokojenemu podpolkovniku Akimu Krbavacu, ki so obdolženi, da so pripravili umrlo Popovićevo ob njeno premoženje v znesku 300.000 K ter ponaredili potem opo-roko, v katerem zapušča Popoviće-va svoje premoženie srbskim zavodom. Afera ie povzročila za časa protisrbske akcije bana barona Rau-eha veliko senzacijo. Obtoženci so bili tuđi dali časa v preiskovalnem zaporu. Opozicionalni listi so vedno zatrjevali, da je bila vsa afera inscenirana edinole v to svrho, da se kompromitirajo Srbi. Da je afera v zvezi s političnimi razmerami, dokazuje okolščina, da se je prva preiska-va vršila na zahtevo drž. prave-ništva. Pod dr. pl. Tomašićem pa so vso zadevo zopet prepustili privatni obtožiteljici, ki je tuđi zdaj samo-stojno dvignila obtožbo. V procesu bodo tuđi dunajski izvedenci oddali svoje mnenje glede rokopisov. V ob-tožbi se trdi, da je bila umrla Popo-vićeva žrtev srbske propagande. Prvima dvema obtožencema dozdai nišo mogli dostaviti vabila h glavni razpravi. ker ništa v Zagrebu. Vsled tega se bo najbrže zazdaj vršila razprava samo proti Gavelli in Krbavacu.
Razne t\ml
*  Velik požar. Iz Carigrada po-ročajo: V mestu Alašehir v vilajetu Smvrna je izbruhnil požar, ki ie^vpe-pelil 150 trgovin in dve hiši.   Skoda znaša 600.000 frankov.
*  Roparski napad. Iz Miinsterja poročajo: Pri Cosfeldu sta v nedeljo ponoči vlomila dva   vlomilca   v neko gostilno.   Gostilničarjev oče le enega ustrelil, drugemu pa je s pu-skinim kopitom razbil lobanjo.
*  Ponareialci denarja.     Iz Budimpešte poročajo: Policija je areti-rala trgovca Jakoba Iszaka iz Pan-čove in dva njegova tovariša, ki so nameravali napraviti delavnico    za ponarejevanie napoleondorov.
*  Za ptice.   Iz Pariza porečajo: Na iniciativo trgovinskega ministra bo ministrski predsednik in   zunanji minister Doumergue takoj    napravil pri vseh vladah potrebne korake, da se skliče mednarodna konferenca v varstvo redkih ptić.
*  Grozen satnomor.     Iz   Milana poročajo:    431etni    privatni uradnik Fortunati v Livorni si je v hipni blaz-nosti s škarjami iztaknil obe    očesi, potem si pa je zabodel vilice v tilnik. Umirajočega so ga prepeljali v bolnico.
*  Veliko poneverjenje. \z Petro-grada poročajo: V tukajšnji banki je poneveril neki nastavljenec    100.000 rubljev ter nato pobegnil. Med poto-ma je defravdant    prosil    bančnega ravnatelja brzojavno, naj ga ne ova-di, ker bi v tem slučaju izvršil samo-
*  Nezgoda na morju. Iz Hamburga poročajo: 3. t. ni. ponoči je zadel parnik »Dollart«, ki ie vozil olje    iz Hamburga    na    Angleško, v parnik »Wernercc Parnik »Dollart« se je takoj potopil. Dva mornarja sta utoni-la, eden je bil težko ranjen,   ostalo moštvo se je resilo.
*  Prijeti roparii. Iz Krakova poročajo: Tu so prijeli ruskega ropar-ja    Blukača in njegovega    tovariša Maketoja. Oba sta priznala, da sta bila načelnika tolpe, ki ima na vesti ckoli 20 umorov. Umorili so tuđi po-Hciiskega   komisarja   Maklakova  v Piotrkovu in več policijskih straž-nikov.
*  Vstaja zamorcev v Kongu. Iz Bruslia poročaio, da so se v portu-giSkem Kongu uprli zamorci. Upor-niki so zažgali vse krščanske misi-jonske hiše ter umorili mnogo misijo-narjev, ki so jih prej grozno mučili. Nekateri misijonarji so   se   resili v belgijski Kongo. Portugiške čete, ki so nastopile proti upornikom, so bite premagane.   Nekega zamorskega poflavarja so napravili za kralja.
101. Stev.
»fljOVENSKl NAROD*, šmm 5 »aja 1014.
Stran 5.
*    Velika nesreća v premogok**
pu. Iz Melbourna poročajo: V tukaj-snjem premogokopu se je dogodila grozna nesreća. Eksplodiralt so tre-skavi plini ter usmrtili 70 rudariev. Mnogo rudarjev je bilo smrtnone-varno ranjenih. V rovih je več nego dvesto rudarjev, katerih usoda Je%šc neznana.
*  Mladi viomilcL Iz Zagreba po-ročajo: Tukajšnja policija je zasledi-la vlotnilsko tolpo, ki Je obstojala iz samih šolarjev.     Dokazali so, da je dečke zapeljalo k zločinu obrskova-nje kinematografom,   kjer so gledali detektivne zgodbe. Mlada tolpa ob-stoji iz šestih dečkov v starosti od 9 do U let.
*    Grozno   uoičenje Indljancev, Tz Lime poročajo: Oblasti so zaključile    preiskavo    proti    zastopnikom družbe za pridobivanje kavčuka, ki so obdolženi, da so uničili več indijskih plemen. 21 oseb, samih nastav-ljencev omenjene družbe, }e v pre-iskovalnem zaporu.      Obdolženi so, da so na nezaslišan način umorili 30 tisoč Indijancev. 67 uradnikov ome-njene družbe je pobegnilo. Razprava se bo v kratkem vršila.
*  Tragedija v nortšnicl.   Grozna tragedija seje odigrala v norišnici v Alicante v Španiji. Tam sta bila za-prta v eno celico dva norca, od ka-terih je bil eden oblečen v prisilni jo-piČ. Ko so strežaji odšli za nekaj Časa iz celice, se je vrgel drugi norec na svojega tovariša. ki je ležal    na tleh.      Ko so strežaji slišali grozno vpitje. so prihiteli y celico. Nesrečnež je ležal ves v krvi na tleh. Drugi norec je iztaknil tovarišu z nožem oči ter iztrgal jezik iz grla.
*  Krvav boj volilcev okoli voli!-ne krste. Iz Toulousa poročajo:    V Montrejeau je stara navada, da    po volitvah  v  državno  zbornico     neso volilci kandidata-zmagovalca po me-stu krsto poraženega protikandidata. Volilci srečnega kandidata Ribeta, ki je bil dne 26. aprila izvoljen, so   dali napraviti krsto za gospoda Abeillea, ki je Dodlegel pri volitvi.    Krsto so pripeljali na kolodvor in zmagovalci so jo hoteli odnesti. Proti temu pa so se uprli volilci poraženega kandidata in tako je prišlo na kolodvoru do kr-vavega spopada, pri katerem se je krsta prevrnila. Pri tem se je krsta odprla in iz nje je padel — mrtvec. lakoj je bilo konec pretepa.
*  Prvi maj. Iz Pariza poročajo: Pri majski siavnosti Je prišlo v mnogih mestih v provinci do velikih pre-tepov. V Toulonu je bilo več oseb Tanjenih. Posredovati je moralo vo-jaštvo. V Marseille so nekega delav-ca. ki se je vračal od dela, stavku-joči deiavci napadli ter ga smrtnone-varno ranili. Med delajočimi in stav-ktijoćiiTii deiavci je prišlo do prete-pov.   Pri tem ]e bilo   mnogo   oseb težko ranjenih. — Iz Madrida poročajo: Med deiavci in konservativci je prišlo opetovano do pretepov. Posredovati   je morala   policija. — Iz Petrograda poročajo: 1. maj je mirno potekel. V tovaraali in ladjedelni-cah ?o delali, čeprav so posamezni-ki  poskusali organizirati  stavko.  — Iz Varšave poročajo: 1. rnaja je v 80 tcvarnah stavkalo 11.000    delavcev.
Iz Rige poročajo: Povodom stavke 1. maja, pri kateri je stavkalo 44600 delavcev, so v raznih delih rnesta poskusali demonstrirati. Policija pa je demonstracije preprečila. Šestdeset oseb, med temi 23 žensk, je bilo aretiranih.
*    Protiavsžrijske demonstracije v Italiji. Ker so se Slovenci v Trstu branili pred bodali    zahrbtne    laske fakinaže, ki je doma večinoma iz Ita-liie. morajo seveda njihovi bratje v Italiji demonstrirati, češ,   da je laški tnačaj Trsta v nevarnosti. In tako so se tuđi zaradi dogodkov 1. maja v Trstu vršili v raznih italijanskih mestih protestni shodi in demonstracije. Iz    Verone    poročajo: V nedeljo so med promenadno godbo na trgu Vik-torija Emanuela priredili dijaki protestno demonstracijo  proti tržaskim dogodkom.      Imeli  so nagovore na rnnožico.      Na zahtevo občinstva je godba igrala kraljevo koračnico    in druge nacionalne pesmi.      Iz Milana poročajo:  Vsled  tržaških   dogodkov je prišlo v nedeljo dopoldne do de-monstracij, ki so jih priredili   dijaki trgovske univerze Bocconi, politehnike in drugih sol.   Demonstranti so šii skozi mesto, reli nacionalne pes-tni, kričali ter se podali pred prefekturo. Deputacija je šla k prefektu Pa-nizzardiju ter izjavila, da je prišla, da protestin v imenu dijaštva proti tr-žaškim dogodkom. Prefekt ie izjavil, da ne more sprejeti izjave, ki je na-perjena proti Avstriji.    Deputacija je odgovorila, da ni hotela prirediti pro-tiavstrijske   demonstracije,    marveč je hotela samo protestirati proti do-Sodkom v Trstu, da vlada ve, da je milanska mladina kar najboij    ogorčena zaradi razžaijenja (?)    laškega laroda v Trstu od strani Slovanov. Dijaki so Sli od hiše do hiše ter za-Jitevali, naj razobesiio žalne zastave, l'o se je tuđi zgodilo. — Iz Rima poročajo: V Parmi je prišlo v nedeljo med diiaki in orožniki na Ctarjbakti- l
jevem trgu do spopa^v. Eilen orofc* niskih častnikof ie m¥ rtlkn, *Mfc. nec J* *por**iL da to taterfeliral m* nanjega ministra San Oliilana. fiaj mu pove. ali je postopani* triaikita oblasti pri nemilih morđa pcoUdica sestanka v Opatiji. — Prepričani smo, da naša vlada ne bo tinela *v guma, da bi energično protestirala proti takemu nesramnemu vmešava-nju v naše notranje razmere. Da te preprečijo vsi nadalfeii roparski otpadi triaike laske Ukinaic na Štovane, naj italijanska vlada pokliče iz Trsta vse svoje podanike. Potem bo mir.
* Ohetajo se dobri čaši onim ce-nlenim čitateljem, ki k žrebanju dne 14. in 15. majnika naroče izborno skupino 5 srečk z glavnimi dobitki 715.000 kron, oziroma frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po 5 K 25 v, manjSo skupino 3 srečk z glavnimi dobitki 335.000 kron, oziroma frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po 3 K 25 v, kajti že en sam glavni do-bitek jim odvzame skrb za bodoč-nost, dočim se jim v srečnem slučaju zamorejo pripetiti tuđi že nadaljni glavni dobitki. Pojasnila daje in na-ročila sprejema glavno zastopstvo Češke industrijske banke v Ljubljani 1.                                     (1740)
Telefonska in brzojavna poranila.
Botezen našega cesaria.
Duna], 5. maja. Ozdravitev ce-sarja zadnje tri dni ni napredovala. Bronhialni katar v desnem vrhu pljuč je neizpremenjen. Da ne napreduje ozdravljenje, temu je krivo najbrže vreme. Sicer Je splošno zdravstveno stanje cesarja zadovoljivo. Srce deluje dobro.
Dunaj, 5. maja. O cesarjevem zdravstvenem stanju ie bil izdan da-nes sledeči bulletin:
Ce<ar je noč dobro prestal ter se precei odpočiL Pojavi kataria popa-ščajo. Splošno razpoloženje odgo-varja temu stanju.
Dunaj, 5. maja. Privatno se po-roča iz Schonbrunna: Cesar je pono-či manj kašljal. Danes dopoldne je bil bo!j krepak, kaker zadnje dni. Zajutr-koval je s precejšnim apetitom, Volitve na Tirolskem.
Inom ost, 5. maja. Pri včerajšnih ožjih volitvah je poskočilo število nemškoliberalnih deželnih poslancev od 9 na 11. Treba je še 6 ožjih vo-litev.
Požar.
fnomost, 5. maja. V trgu Stenico in izbruhnih velik požar; 85 hiš je bilo uničenih.
Valoaraiso, 5. maja V mestu je izbruhnil požar. Zgorelo je hiš na enem celem hektarju. Štirideset ljudi je gorelo.
Predarlski deželni zbor. Bregenz, 5. maja. Predarlski deželni zbor se sestane 11. maja h krat-kemu zasedanju.
Prenos kosti hrvatskih mučenikov v Zagreb.
Zagreb, 5. maja. Občlnski svet zagreb^ki je v svoji včerajsni seji soglasno sklenil. predložiti vladarju najvdanejso prošnjo, da dovoli. da se kosti Zrinjskega in FranKopar \ pre-neso iz Dunajskega Novega m sta v Zagreb. Mestni občinski svet ^e obvezuje prevzeti vse stroŠke ekshumacije in prevoza in dati na r kopa-Iišču odlično mesto smrtnim ostankom hrvatskih mučenikov. Ta sklep občinskega sveta je napravil na vso javnost najboljši vtisk.
Nov slovenski docent na zagrebiktm
vseučiHšču.
Zagreb, 5. maja. Ban baron Skerlecz je dal na predlog profesor-skega zbora modroslovne fakultete dovoljenie, da predava dr. Karei O z v a I d , profesor na realni gimnaziji v Gorici, pedagogiko na zagreb-škem vseučilišču. Dr. Ozvald je tretji slovenski docent na hrvatskem vseučilišču.
Protiavstrijske   demonstracije v Italiji.
Duna), 5. maja. Kakor poročajo iz Italije, je prišlo v Rimu, Milanu, Veroni, Palermu, Turinu, Neapolju in drugih italijanskih mestih do velikih protiavstrijskih demonstracij, baje zaradi dogodkov 1. maja v Trstu, kar pa služi samo kot pretveza. Dijaštvo se je postavilo na čelo demonstracij. V Rimu je morala policija zastražiti avstrijsko veleposlaništvo in avstrij-ski konzulat. Demonstranti wvio-vorih blatili Jugoslovane in jadiko-vali. kako se prešanja italijansk! element v Trstu.
Nova češko - MRifei Wrmwm pti^* iHta.
Dtmai, 5. maja. Doaiako in irra-ško časopisje presoja »speh konia-rence načelnffltOT Strank pestnmtiC-no. Zlasti čeiki Uiti rnUi^ da bres deželnega   zbora   Četkega   ne $me
liftipMM UtUm fm afinikim po» WMCfm pisma, kl na} dafo inicijativo a* BOva češko-nemška   spravua po-
P*utia.
Dvna], 5. maja. Dr. Svlvester je teMi dopoldne dolgo konferiral z ptalatrskim predsednikom Stiirg-UOfli o načinu kako naj da on inici-lativozanova češko-nem§ka spravna pocatanja. Dr. Sylvester se hoče naj-prel pri čeških in nemških strankah informirati. Pozneje je konferiral z dr. Kramafem.
Osrska carinska politika. Budimpešta, 5. maja. Deželni kongres ogrskih trgovcev je sprejel sledečo resolucijo: Kongres se je prepričal, da ni mogoče zadovoljivo odločati o splošnih temeljih carinske politike, dokler ni sklepa, ali naj se vzdrži carinska enotnest ali pa naj tvori Ogrska svoje lastno carinsko ozemlje; Zato pritrjuje kongres pred-logu, da se prepuste vsa carinska vprašanja s:rokovni anketi, ki naj se skliče v jeseni. 2e sedaj pa izjavlja kongres, da ne smatra za potrebno, da se Ogrska v gospodarskem vpra-Šanju ve/e za delj, kakor za 10 let. Tuđi smatra kongres sukcesivno in delno znižanje agrarne carine za potrebno.
Vojna reforma.
Budimpešta, 5. maja. »Az E$t«, ki je, kakor znano v stikih z vojnim ministrstvom poroča, da pripravlja vojni minister nov reformni predlog o reorganizaciji avstrijske armade. Glavna točka tega nacrta je v tem, da se organizirajo rezervne formacije. Pri vsakem armadnem zboru naj se postavi posebna rezervna divizija, tako da bo skupaj 16 takih divizij, ki bi tvorile v slučaju vojne 4 nove armadne zbore. Te formacije naj bi pred vsem vršile nalogo, ki je bila prvotno namenjena deželni brambi. Kossuth.
Budimpešta, 5. maja, Vsled vnet-ja žolčnega mešička trpi Kossuth silne bolečine. Kossuth si je popolno-ma na jasnem o svojem brezupnem stanju ter odganja zdravnike.
Budimpešta,    5. maja.    Kossuth leži v agoniji. Zdravniki pričakujejo katastrofo v najbližnjih urah. W hi(e Head.
Reka, 5. maja. Torpedna tovar-na »White Head« ustanovi v Neapolju novo   torpedno tovarno ter pre-vzame ladjedelnico v LuccL Rusija,
Petrograd, 5. maja. Notranji minister Maklakov je predložil kabinetu zakonski nacrt, ki obse^a velike nove pravne omejitve za Ziđe, Poljake in inozemec. Po tem nacrtu ne smejo pridobivati Zidje, Poljaki in inozemci zuna.i mest, trgov in nasel-bin nepremičnin, jih ne smejo jemati v najem ali pa hipotekarično obreme-niti. Sedaj obstoječe hipoteke se morajo resiti tekom 10 let, sicer zapa-deio. Židje smejo podedovati nepre-Tničnine samo v direktni descendenci.
Petrograd, 5. maja. »Rječ« poroča, da se bo uvedla proti podpred-sedniku dume sodna preiskava zaradi zanemarianja službene dolžnosti, ker nekemu socijaltstičneinu poslancu ni \ zel besede, ko je ta slavil repu-Mikanski vladni sistem kot najboljši. Vojna med Zed»n?enimi državami in Mehiko,
London, 5. maja. Newyor$"ki listi poročajo iz Mehike, da je Huertova okolica v velikih skrbeh zaradi Huer-tovega duševnega stanja. Vsi znaki baje kažejo na globoko duševno obo-lelost.
New-Yorkf dne 5. maja. Vojno ministrstvo je pripravilo sedem topni-čarskih polkov, da odpotujejo v Vera-eruz, od koder prihajajo poročila, da namerava mehikanski general Maas z 12.000 možmi napasti Amerikance. General Bungston je izkrcal v Veracruzu cei svoj ekspedicijski zbor. Ladie so pripravljene na boj. Križarka „Mon-tana" je odplula iz Veracruza s 17 usmrčenimi ameriškimi vojaki, ki bodo v New-Yorku na slovesen način pokopani.
Wach<ngton, dne 5. m. maja. V Manzanili je izbruhnila med Amerikanci in inozemd panika. Admiral Hovard namerava mesto bombardirati.
London, dne 5. maja. Baje je Huerta že v soboto odstopil.
•       m       •
V^^^VKl   MH  vMiliAliH«
Albaalia.
Ormtt 5. maja. Vojvoda abrnškl je prvi dobil Albaiuki red .OrU«.
Skader, 5. maja. Skaderski gu-Deniatof Je prcporetlai tz onroT na Javarf mir nadaljnje izhajanje lista »Ta-raboš*.
Parit, S. fliaja.   Frantija ne bo
uaenovaja za Albanijo poslanika, mar-
več samo diptomitičnffa pcttlovodjo.
Kot tak it bil imenovan de Fontenay.
T«fidencijozna vmuL
ChRtaf. S. maja. U Elbasana po-aojžajflL da aa Yri& v a^leaJu fjj^aj|i||
* Srbiji ie dva tedna ljuti boji med Albanci in trbskim vojaštvonu
Srbske železntee.
Budmpešta, 5. maja. „Pester yoyd" piše, da Avstrija ne more spre-jeti srbskega prcdloga glede orijentskih železnic ter bo zahtevala, da se uvede zopet stanje, ki je bilo pred vojno.
Srbska paroplouna družba.
Dunaj, 5. maja. Iz Belgrada poroča io, da se bo ob enem z rešitviio vprašr.nja solunskega pri tanisča ustanovila tuđi srbska paroplovna družba, ki bo prevzeia izvoz srbske živine in srbske^a žita v inozems^ o. Srbska vlada je že ustanovila srbsko trgovinsko agencijo v Solunu.
Grške finance.
Pariz, 5. maja. Veleposlaniški tajnik Olivier Tai^ny je bil imenovan za zastopnika Francoskc v mednarodni komisiji grške finance.
Vstaja v  Eolru.
Drač, 5. maja. Albanskim prosto-voljcem se je baje posrećilo epirske vstaše premagati, pri čemer so Albanci zaplenili tuđi eno zastavo, ki so jo prinesli v Valono. Baje so Albanci tuđi pri Tapeleniju zmagrali.
Dra6f 5. maja. Epirski provizo-rični predsednik Zographos Epircev ne more več krotiti. Albanski vstaši ogro-žajo sedaj po zavzetju Kolonije tuđi Korico. V Korici zahtevajo ojačenj.
Dunaj, 5. maja. Kakor poročajo iz Epira se vrše tam krvavi boji. Epirci prodirajo proti Korici ter so zasedli včeraj del okraja Ersek. Pri Fraseriju se je vršil krvav boj. Pokajanja med albansko vlado in Epirci so prekinjena. Epirci imajo od dne do dne več uspelia.
Gospodarstvo.
—  Ogrski industrije] in trgovinska pogodba z Nemčijo. V poslednjih dneh se je vršil občni zbor    deželne zveze ogrskih indusrrijcev, na katerem so se pritoževali zaradi    škode, ki jo   dela    trgovinska    pogodba    z Nemčijo    ogrski     industriji.     Občni zbor je soglasno izrekel željo, naj se revidira pogodba z Nemčijo.    Če   bi bilo to nemogoče, na] Avstro - Ogr-SKa odpove pogodbo.
—  Zunania in vzajemna trgovina avstro - ogrska.  Iz statističnega izkaza    trgovinskega    ministrstva o zunanji trgovini    avstro - ogrskega carinskega ozemlia, je znašal mese-ca marca t. 1.  uvoz 334*5  (4-  41*5) mil. kron, izvoz 2465 (+ 117) mil. kron. Trgovinska bilanca se je torej zopet znatno poslabšala. Trgovinska bilanca izkazuje za prve tri mesece letošrtjega leta    pasivum 230" 1   mil. kron proti pasivu 169 milijonov kron lani. Je torej za 61"1 mil. kron vecji nego lani. — Kar se tiče vzajemne trgovine Cislitvanske z Ogrsko,    je zriasal marca meseca uvoz iz Ogrske 1136 mil. kron, izvoz v Ogrsko pa 1407 mil. kron. V prvih treh mese-cih je dosegel uvoz iz Oprrske 287*5 mil. kron,   naš izvoz v Ogrsko   pa 340*6 mil. kron. Trgovinska bilanca izkazuje torej za Avstrijo za   prvo četrtletje aktivum 53*1 mil. kron proti 69'6 mil. kron lani.
Današnji list obsep 3 stran'.
Izdaiateli in odgovorni urednik: dr. Viađlmlr Ravnihar, drž. poslanec.
Lastnfna in tlsk »Narodne tiskarne«.
RflDIUiKl strapozin tkanine
tovarne B. SPIEGLER  in  S!NOYI  Bronov
so izdelane iz najfinejše Amerika-preje, ter v lepoti in trpežnosti ne-prekosljive. Imajo prednost, da osta-nejo v perilu snežnobele ter so znatno ceneje kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poljubni širjavi in de-belosti za vsakovrstno životno ali posteljno perilo v manufakturni trgovini J. Ciuha, Ljubljana, Pod Trančo. — Zahtevajte vzorce za pralne pre-izkušnje._______________________^^_
2e marsikatera mati
je težila, da je nje slabokrvni, ble-dični otrok iz pomanrkania teka za-vrnil najkrepkejša jedila. V takih slu-čajih je priporočati prehrano s »Ku-feke«, ki ni samo redilen in lahko prebaven, nego se tuđi spričo različ-nih oblik porabe — glej kuharsko knjigo za »Kufeke« — prilagodi okusu vsakega pacienta. Otroci ga imajo radi v mlekit ali kakau.___________
Samo za one ka-dike cigaret, ki glede na stoje tdravje radi vsak dan 1 do 2 vi* narja* več izdajo:
.Mođiano Clni              Nijdmžje pa
9tetfclfte •              Mi najboljte.
Na t<kmvn4ško f»riaan>eik> to lako stročnice antinUtotirSke kakot ttt4i ttitki nepoliskam, na vsalKin poJBfnMiatni Jt pa iz vodnega tiska razvidna var-
Solačao iiratiHS6e   RJ 1,1!
«.ct';bnIiR! In »alrftulcil h»]i«iai^ IIIII 11 or-fcr. !e-r«. t*>etrn\ tCratn«*! ra'jMd. I li H11 Mai — ohbbar. Pi«?«ti tratiš te Iranka
vn     v                  v     •    mm
se  sprojme  v  modno   trgovfno.
Zglasit! se je jofri iti črtr^ek od vri °. do l?. utepri Malvlsl Weisst Selenburgova ulica I.              1753
Jaz, A. SiaiTer, ^ožtilničar in valezDiš.i čuvaj v Vilien^cS, izjavijam s tem, da so navedbe v moji vlogi od 27. avgusta 1913 na siavbno ravoa* fli^tvo JaŽnr* žcK-zc.ice in sicer proti Friđeriku Kože3ja, prržnemu moj-stru v Vuze&iC]» popolnorra neutemeljene, cla ga ne zade?a torej niti cčiiefc\ da je hudobno ravnal proti meni kot Nemcu, pa tuđi ne, da ščuje proti Nemcem in posebno proti nemški (Roseggerjevi)  soli.
Obžalujem torej, da sem napravil to vlogo in se g. Fridcriku Koželju zahvaljujem, da je odstopil od nadalj-nega kazenskega zasledovanja.         1734
t_       __                    ^te^ aga   _    4t
^3H^^'   HffnPAv ^^^BS^^POk   đm^K^r^^^rt^ SSf  *j^Kr   ^^^B-
rp              a frel«d.    OfstMIČRi aMeisn*^
*r7TiR3l PU^*   * obiint>   ogljI^OTo
■         h> Izašao taovi.
Ziit  koncenirif?« K8(ltot»«r Ma ?r*;«e,   prlsoroSlilv  pri >WMtQ      >*prt«a, UHghtotlb ledis&k, LlFfcd     m^eiinik  o^kilaali. jetnl J             trdial, aUttci, «novoi«jneo»i
m          ••    Ys«i»tn« |TGja vrsts.   ifisU
uAnQT1    apor&beo    pzi     kroTUčneia
lllli!uLI    tTtmnnm  k»tani^ «bsnr>»- i
-VIO*W    piji, goltelb kame3ih,tolt5JoJ i
ptttodni vr^tec m$qTU?iij6
lfrr,r. Mitliael Ha^sr in 1. Saralion. Ljubljana.
Serravallo"^
železnato Sina-vtno
Higijenična razstava na Dnisajo 1906: Državno odlikovanje in castni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča
živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in mdlokrvnim
zelo   priporočeno od   zdrav-niških avtoritet
si Izborni ukus. n
Veckrat  odlikovano. r Nad 8000 gđravntžiUii sprićeval« n J. SERRAVil LLO, l in kr. dvorni ttimM]
THST-Barkovlfe.              80
Dobiva se v lekamah v steklenicah po '/j lit. i K 260 in po 1    lit. i K 4*a0.
Borzna poročila.
Lfublf&nslia
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni   kurzi   dun.  borze 5.   maja     1914 Nalotbem  papir]s. 4«'?» majeva renta.....      82 35     82 55 4'2o,o srebrna renta   ....      8595     8615 4°,o avstr. kronska renta .  .      S260     8280 4°o ogr  kronska renta    .  .      8125     8145 4° o kranjsko dež. posojilo .      — •—     89-— 40,q k. o. češke dež. banke .      8775     88*75 Srećke« Srečke iz 1. 1860 Vs .  ; .  .    432—   442 — „ „ 1864......67O—   680'^ „      tiske........291-—   301*-. zemeljske   1   izdaje .    277-—   287*— n               _.__    __•_ 1      oprske hipotečne .  !    226*75   23675 „      dun. komuna'ne   , . i 46^-—   475'— avstr. kreditne ...   477-—   487*— ljubljanske.....      5850     62*50 „      avstr. rdeč. križa . .      51*50     5550 ogr.        „       „     . .      2925     33 25 bazilika   .  . 7 .  .  .      25-50     29-50 ;,      turske.......21875   22175 Delaio«.                    , Ljubljanske kreditne banke.    402*—   405*— Avstr. kreditnega zavoda    . ; 61040   611*40 Dunajske banCne družbe    .   51350   514-50 Južne železniee......      98*25     99*25 Državne železniee .  .  * .  .    699-50   700*50 Alptne-Montan.......812*50   813*50 CeSke sladkorne družbe . .    302*—   304*-^ Živnostcnske banke ....   269--   270*-{ Valsto.                   1 Cekini   ..........      11*38      11*43 Marke..........117*50   11770 Franki..........      95 60     95*80 Lire...........      0515     95*35 Rublji..........251*87   252 87 Zitn« otni v Budimp^itl. Dne 5. maja 191*1 T • r M 1 ra« v Pšenica ?.a maj 1914.   .   .   za 50 kg 12*22 Rt za   okt. 1814   ....   za 50 kg   9*86 Ove* za oktobftr 1914   .  .   aa 50 kg  8-40 Koma sa mi 1914 ♦  -   .   aa 60 ki   7 37 Konj*« ja iuiy 1014 . , ,  xa 50 kg  7*47
Snu &
JmIMhIIIMD* ^i mate mi
101 stev,
Darila.
Za djjašfco podporao drailvo »Domovina« sa darovati amci aprila: a dr. Triller, odvetnik 30 K, gg. Maček, trgovec 6 K, Rojina, po-sestnik m Perdan, trgovec po 5 K; Klun, posestnik, dr. Pire, odvetnik po 4 K: Škofova, modistka, dr. Fettich po 3 K; Žerjavova, posestnica; Zu-panc, inženir; dr. Lavrenčič, dr. Li-pold, Vidmar, trgovec; Reisner, profesor po 2 K. Zalarjeva, dr. Rusova, Bončar, obč. svetnik, Pečnik, ofici-jal, Tepina, živinozdravnik, Rohr-man, trgovec, Sevcr, mesar, Mencin-ger. trgovec, Ažman, uradnik. Jug, profesor, Brce, profesor, Zotman, sod. svetnžk, dr. Skoberne, Kajfež, sodnik, dr. pl. Orasselli, dr. Munda, Mejač, dr. Pestotnik, dr. Pretnar, Ribnikar. poslanec, dr. Mole, Brez-nik. profesor, Kosir, Pustoslemsek, Šiška. Tome, Petek M„ Petek J., Gregorka, Poher, Gomilšek, Vrstov-šek, Pirnat. Jakhei, Bežan, Jane, Schusterschitz vsi po 1 K; Potočnik, Mandeljc po 50 v: Šeme, Brvar, Habunek po 40 v. Rebec, Jeras, Čes-ni, Šircelj po 30 v.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. maja: Mihae! Vrtačnik, delavcev sin, 4 leta, Streliška ulica 15.
Dne 3. maja: Marijana Krhin, užitninskega nadpaznika vdova, 65 let, Vegova ulica 6. — Ivan Kregar, posestnik. 43 let, Poljanska cesta 71.
Dne 4. maja: Alojziia Vidic, ob-činska uboga, 31 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnici:
Dne 30. aprila: Apolonija Flere, đelavka. 75 let. — Josip Nakrst, ubo-žec, 53 let. — Marija Honigman, kaj-žarjeva žena. 63 let.
Meleorolosično poranio.
Visiaa sađ merjem 306-2                 Srednji  zrzčai tlak 736 na I ifH-iS." i? Vetro*j Ncbo !¥tlJ*    t mm   £3                    ! 4    2.pop.! 742*3      158 jsr.vzsvzh   brezoM. 9. zv. i 741*2     11-4   sr. jvzh.      jasno 5.   7- rj. ''■■ 739*4 i    80 i sr. svzh   del. jasno Srednja   včerajšnja  temperatura    lO'O0, norrn. 12*5*     Padavina v 24 urah nm   00.
■z Mi. slata ziižekt ^
2a prodajo lahko razpečavajočih reklamnih izdelkov, ki se rabijo vsevprek, se litelO povsod marljive in zgovorne osebe.   Nobeoega   rizika.   Za   odgovor
io h zn. Naslov: leklam Oiivmal, Kfiij 2!. Spreten soboslikarski in pleskarski
pomoćnik
se sprejme takoj  v delo. MlFO VI4I4,
sobni slikar in pleskar v Postojni.
1741
Stanovanju
» 3 in 4 sobami se Ođđsl« za av-gustov termin
Več    povc   kamnosek,    Todaik« Kolodvorska ulica 32, LfmMiana.
Prav dobro ohranien 20 HP
avtomobU
4/6 sedežnik, v brezhibnem   stanju, se
laradi   razmer  proda   za nizko   ceno
K 400CT-.                                           1751
Ogleda   se   lahko   pri ft. Worm,
Mostni trg 9 ¥ Ljubljani._______
Kupim
gbM avtinat
(Orcheslrion) že rabljen ali pa iz druge roke.  —   Ponudbe   direktno  na   moj
naslov. Alolzlf ftoboo, trg. la ff-
stUnl^ar, Radohova vas pri mWL
Petra, Notranlsko.       1743
L)aW)tBi javlja tužno vest, da je ranogolctni redni njegov aanv gospod
Karei Karlnger
danes ob 6. ori zjntraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v sredo, 6. maja ob pol 6. uri popoludne iz hiše žalosti Poljanski nasip st 8. na pokopaliiče k Sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin! LjaMjana, dne 5. maja 1914.
Vsak dan twež
SLADOLED
in
ledena kava
se dobi v slattit&rmi
J. ZALAZNIK
Stari trg it. 21.
i                                                                                     —\
1  7onttlrA Dri motltvah (za-  I
■■CliaRe   stajanju   krvi)   ne  I
;emljo krog-lic, tablet, praška, čaja brez  I
vrednosti.   Moje  prijetno   zauživalno,   I
preizkuieno, zajamč. ncSkod. sredstvo   I
|   pomaga zanesljivo.   Vsak   dan dobim   I
prostov. zahv. pisma.    Velika   Skattja   I
!  K 485 po§t    prosto.   Diskr.  dopo§ilja   I
I        dr. ned. R. Seeaaam, SoinserfeM 83       I
ai«d«Hausttz.              I
;    Na ieljo se dopotlje  i* dunajske ali budimpelUn-   I
i    «ke    raspoiiljajnice,     latorej    carinske      neprilike   I
isključene.                                  4561    I
Sinusa J^ajdič roj. ^ajovic
-^- poročena. -*&•-                       ™»
Jfranf, 6. maja 19t4.
Fellerjev rastlinski fluid z zn.
Odvračalno sredstvo proti vsakovrstnim zaradi vlažnosti, prepiha ali prchla-jenja nastalim bolečinam nosi to varstveno znamko, ki jo tukaj kažemo, ne da bi delali nepotrebne reklame, nego da varujemo bralce  zamene z ničvred-
nimi ponaredbami.
Mi cenimo vsebino te steklenice, ker smo se sami prepričali o izbornem, bolečine tolažečem, dobrodejnem učinku, zlasti pri revmatičnih in protinskih razmerah. Ako hočete tuđi Vi izpoznati ta zdravilni vpliv, vprašajte zdravnika o porabi Fellerjevega fluida, ako ste n. pr. nahodni, hripavi, zaslezeni ali sicer indisponirani.
Vrlo osvežujoče, poživljajoče, živce in mišice kTepeče so masaže in vsak-danja umivanja s Fellerjevim fluidom z zn. „Elsafluid*. Resnično vredno truda, da se naroči poizkusna pošiljatev. — 12 malih alt 6 dvojnatih ali 2 spedalni steklenici 5 kron franko.
Ako si pokvarimo  želodec,  izgubimo tek, občutimo nekakšen gnus in nevšečnost, rabimo z uspehora Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z zn. Elsa kroglice*.  6 škatljic  franko 4 krone.  Oba izdelka  dobimo pristna pri lekarnarju L V. TMmt, Maitoa, Bm trg it IM (BrTmike).
bPDtti toroilJ
s 2 •obana, lnAlajn   in  pripadki,  ■•
•<iatafe«| aj| ia a^fw«.
1734
ZniMfla-ainta
iPM|He                1725
In«.   D.   Gušiinčič, Trst, Vi« Houva 32.
Znaoje italijaoščine prednost
Gostilna
s sobami za tujce na jako ugednem prostoru ob icleznici na Spodojem ŽUjerskem, M tfl f Ba|«M.
Fonudbe   pod   „Oostllfta/1711" na upravo. »Slov. Naroda«.              1711
IUan zanesljivega, spretnega  in  vo-jaščine prostega
pomoćnika
z vstopom dne 1. avgusta t. I. V bmeljski kupčiji izvežbani i majo prednost. Fme Oatta trgovina z meŠanim blagom ter z deželnimi pridelki na VraBakem.                                         1730
FiT^vanui ▼ &eacah liče
zastopniKe__3
-=in potniha
za                         1746
KraafalM, Kmfškm la Frlmarako.
17C7                                "V
HISA
t Ljubljani, v mirnem in zračnem kraju, se ?aradi preselitve cefld proda. Kjet pove upravn&tvo »Slov. Naroda*.
Mntsr ilnl ni olaK
motorna lokomotiva s 24 vozovi in 3 km tira, mostna tehtnica, se ceno proda. Vprašanja odpošilja pod l9WalZWerk-
15S8" J. Balael, Danaj Oraben 38,
Ođda   se   V   na|em   radi   preselitve stara, dobro vpeljana          1750
špgierifska (rpji
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Nekaj                 1737
starega pohištva
se zaradi seli tve poceni  proda*
Krakovski  nasip  štev, 4.  II. nadstropje.
W"      "                                        T739
Sofer
zanesljiv  in vesten ter  na stroj dobro
razumen se sprejme.  — Ponudbe
na: Anton Beršnjak, Zatlčna.
»gguiii
v stavbnem in pohištvenem delu dobro izurjeni, se sprejmo v trajno delo takoj
pri IgnaelI Toplaku, mizaratvo s atroinim   obratom  v   Trbovliali.
1742
GLEICHENBERG
Štajersko  |
■•pt^kosljiVe vrednosti pri vseh bolesnih sopll.  Svetovno-•lawnl zdravilni  vrelcl  (Emla vrelecy   Konstantlnov vrelec.) Pe|asitlla I« prospekte pri zdrav, komisiji v Glelohenbergu« Sesija 1 13-  maja do SO. septembra«                       1
trio -'.o'^;o-.\- o-:^ O - • o::o-";o:*o:.o;:o::o- :o--O• -**otso;v<
p[le/r2o/c/2eg\
posebna izdaja. _
\ "-»■as«si   ^
V      „«bolj varujejo noge.
Sprejemm zavaravanja človeikcjra flv-
Ijenja po na)raznovrstnejiih kombtea-
djah pod tako ogodnimi  pogoji, ko
oobena druga zavarovainica.
Zlasti |e ugodno mvaiovanjt. aa dofivctic »a mat s manjJajoOmJ m 12                     rpUiiM.
.-. - .-.   viaieaiaa sataF#walaa banka v PragL   .% - •••
mmm^mm^ ta^a^ ■ aovsoVTMVta  ^ taBlsaoBO adaKOaaaas 1« kaatalllw B lta,Me»aO4-I»
aar twwlB a^ffl*^^^"^^^^"^ * ^ tt- *«
-------------------------
Zavarale poslopja ia premiCnlne proti požarnim Skodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tako) in najkulantneje. Uživa najboljSl sloves* koder posluje.
Pozorl Sprejema tuđi zavaravanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogojL — Zahtevajte prospekte!
aWBtt«4B^^i^^i^B^^^^^^^^^^^^^H_^^^^^^^^^^^^^^^B^aBBB«iaBBBBB^HHBB«B^BB^Hiaa^BMBm^BB^Bmaia^BBl
FoJjtljt nczMk Hmk         rrmiml,          OCTAIItfC   uKtSTSUiS
WllllWilllDiLaai$lTOK       ••■»■ •■»»■---------w      assssfssmammsisslpsa-«       ZMn^le corik!        WMewjte «rik!
101. «CT,
BBW»wB^^Wi *^P^*^^*^^ 9 ^a^^* •Pl ^^P^^al   ^»^J ••
Stran 7.
1 itutft tairlalrt. •ptafft aml i •teMrttal« obratom.  ,
m Bodii# prevhlirf pri  iakiyi *tal9 kor  ■•  speeiallst  vam  lahko   določi  pravilno      Nova steku za d.iee fn blizino,
P    ■■*ft**»»aa*ammma»^B»a»*aašaaaaaaaaaaaaaa* amAamaam A** tfa*am  aiahraaaaTaM«*'—■**»«*■  miImIi. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa»»»aaaaaaVBi                 važno za dalekovidne.««-^
™""^"™"                         ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^k    VWWOTB>    a^B^B      w W     aaj^pai^Bl^^^Bw^»wa»a^aa»^Paa>^BF     Baj^BV^a*™*  ^a*^*^**     ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^p^™                                                                                   ^B^^Kf
priporoža za pomlatauko U Utau seztM ttllt            '                  »"**• **•*!•*■•                      —         ^              Raznovrsfnega
^   " .VtZt" bt't*"  ^A*1110 GB&MKj Lfobllana    f    modnega sukna
X?                                   '               •                    — Liagarjava-StrHarjctva ulica                  =:      £^              -                        .                  I
A.           svilnatega,volnenega   ppomj« a« Wofr relifco «10,0 p arflaaf fchy Im »»artai-la«, kakor    J»           "%        "gospode-
^^                                   *"                                       !■■!■■■ prtiang« platoa v viakl poi|abal UrjavL               ^"              Viorcl na ogled na razpolago
bombažasiega blaga.   Bailliao pr«pr*§«, |ata, kokos, llaolo), tapestrl.                            ia peštnioe prosto.            I
BaaaaaaaaaaaaaaaaaaMBaaaBB^^^H^^^^^H^B^^^^^^^^^H^a^i^Bii^i^^i^B^^^HB^^B^^^^^^M_^^^^a^^^^^^^Bi^^^^^^^^^^^ ^^i^HHHi^B^^^^BBK^^^^Ha^^aH^^^^H^^^i^H^^H^i^^Biai^BaHH^Baii^K^a^^^^^aiHSHHBHH^HiBiHi I
■ ■       IJIS&ilfiialllvl 191      ■■
in
galanterijski potnik
boljše moči se sprejmsta lakoj event. pozneje pod dobrimi pogojL
Od dohrih strokovnjakov  ponudbe se  sprejemajo  do  8. maja pod ■•&*> lantelist ISO11 na upravništvo »SIot. Naroda«.                                               1665
Stanovanje
4 sobe s postrtnskimi prostori, Ljubljana, Stari trg štev. 30, se poceni takoj ođda.                         1685
Poizvedbe pri hišnici.
Raiie rokavite
ww pravi francoski parfumi -»a
in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovostf.
Za obila naročila se priporoča                 895
Otilija Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta 12, v Mathianovi hiši.
CMcfa se z avgustom
obstoječe   iz 2   sob, kuhinje   in   Čum-nate v TTE3VS&I ulici it. 23.    1736
Sprejme se
piia Ua.
Kje,    pove     uprarniŠtvo    »SIov. Naroda«.                                             1723
I 500 liTon !
*'*m   piačaTr:,   ako   moj   unićevalec   korentn belzasn   Ria  Vaših  kurjih  očes,  brađavic.
Sotišćancev   ne   odstrani v 3 dneh brea boiečin, Cena   lončka  z   ga-rar.cijskim   pismcrn 1 K    3  lor.čki 2 50 K ^cr=eny, Esschiu (Sfissa) L,Post£, 12 736 O jrsko.                                     628
fn £iiyiytju
2 a    električni    obrat,   eden    4,   drugi Z> HP 300 voltov. eden popolnona nov, se  prodasta za  vsako   ceao   pri . Tmnk,        lo83
Ljubljana, Linhartova ulica štev.  8.
b^sp 9V3Ba^BaaBBaHBaaaHa^^B^aaT!||HaBaav^BaaaaaaaaB
Ldina primorska tovarila dvokol««
> „TRIBUNA"
■
Gorica, TržaSka nlica *t 26, prej piyovar    Ck»nnp.
Velika eksportna zaloga  dvokoles,  šivalnih
in   kmetnskih   strojev,   gramofonov,   orkc-
strijonov itd. itd.
^. BATJEL
Gorica, Stolna ulica  št. 2-4.
Prodaja na obroke.                Ceniki franko.
•awt>             pj                ^3            o
aK                    ^     M   O
^s  § S-1 a s;
Uf       O                   "* -mm      WU    ^JJ
—        ■         ^
Zaloga pohištva in tapetmsfcegra blaga. J^i^arstvo.
J*opolna spalna soba, orehov  ali hrastov Us
Jl 350'—.
J-amči ss  3<* solidno  dek Cene konkurenčne.
J. Pogačnik*  /Ljubljana,  Marije Jere^ije cesta št t3—18.
TA    RYRH/IAI Miik   DlHlflUi
H. SUTTNER
Mestni trg 25      Ljubljana 4.
Nlzke cene, solidna tat dobra postreiba. Lastaa protokoUraaa tovaraa nr v SvlcL
Tovarnlika zauunka wIK0". OUvbo  zastopstvo tovarne ur  „ZENITH11.
Jfikeln. moške ure od   X  V10 naprej
Srebnc   „     „   „     M   7*80    „
14K«T. ZLff       n     «9     w w —■     n
Damske ire             „     „  7*90    „
Hkar.zL damske ire „     „ 20*—   „
Srcbnt vcriiice    „     „  1*80    „
ttkar. zlate veriSce „     „ 20*—   „
Caflri zastiaj n i^itnlie pmto.
Dve MesečnL                1719
meblouoni sohi
skupno, se takoj Odđasti. Lahko tuđi ena soba z 2 posteljema.   Poizve se ▼
Križevnižki   ulici   St   II. nad,
Najcenejši naknp
otroških vozičkov
pri tvrdki
J. Pogačnik
rjubljaua, parije Terezije cesta M—ML
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
Leplokal
v Spodnji Siški,   ob glavni  cesti   pri-praven za vsako trgovino
se odda takoj v najenu
Poizve se pri g. Stirnu,  Spod. Slika it 21.                          1670
Restavratlia i kavarno
se Odda v večjem industrijskem trgu, kjer so tuđi c. kr. uradi, sredi trga tik cerkve z velikim lepim lokalom, keg-ljiščem, vrtom itd Istotam 80 Odda tuđi brivskl lokaL                       1/13
Ponudbe   na    upravništvo   »Slov. Naroda« pod „KaTftma/1713-
Stranka brez otrok  lito
stanovanje
za avgustov termin s 3 ali 4 sobami in drugimi pritiklinami. Vzame se le kje okrog gledališta ali ▼ kaki vili okrog liceja.                                      1415$
Ponudbe pofttni pređal 8S.
f    KazeaAo-pravdm rei
l                              i
f               z dne 23. maja 1873 Štev.     I
'                119  državne ga zakonika z     II
»                              dodanim                   s
a     mm mm  \
'                in drugimi zakoni in ukazi      1
i                kazenski postopek ladeva-      i
F                jočimL     ______                    I
i ifuriu tiPiaiu i Uinlai. I
Stran 8.
JHJ»1«M MAROP«, šme ». mmjm 10*4.
101 Stev.
'Modna trgovina
v Ljubljani     . StrHarjeva ulica si. 7.
Solidno blago. Niike cene. Vzorci poitnine prosto.
mru ubi
l_^___—^——■^^^■bssssbssssssss^j
:: Konfekcija ::
za dame in deklice
Mim, moda* blago, sukno, platno, fanttaro, prcproge, ierpe, mio, ptotL
i                                                                                                       -
Razglas.
Podpisano županstvo objavlja tem potom                                    ^98
9a se odda prczi9ava, kakor poprava obcinskih vojašnic v Kobariiu, iražbcnim potom.
Nacrti in vsa druga pojasnila so na ogled v občinski pisarni do 13. maja 11., med dopoldanskimi uradnimi urami.
Delo je cenjeno na 40.000 K.
Pismene ponudbe je vložiti  do 15. mala t. 1. s 5°,0 varščino na županstvo Kobarid.
Županstvo trga Kobarid
dne 30. aprila 1914.
Miklavec
župan.
Slavnemu   občinstvu   vljudno   naznanjam,   da   bodem   letos   o
prilik- 251etnice obstoja svoje tvrdke prodajal
kakor nre, veriiice, obeske, prstane, ===== nbane 1.1. d. =====
po  znatno  znlžanlh  cenah.
Cdina zaloga najboliših nr z Ustao znamko „3 U 7".
Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela.
LUD. ČERNE
juvelir in trgovec
LJUBLJANA,   Wolfowa    ulica   štev.   3.
Im tipki ial
Se Offlda na najbol *em prostoru v veiikem industrijslcem trgu P^nudh-s na upr. »Slov Nar.«  pod wef. 50/1714*.
Proda se skoro novo
KOLO.
Poizve   se   v   upravništvu   j»>S1ov-Naroda«.                                             1735
ivanMagdić
krojač prve vrste ▲
Ljubljana i     340^S|
MM cesta 120 S
{đasproti kavarne 9Snrop&f) | :: se priporoča. ::
liga lita M
ŽiM Mglrrtl nin i zalial. — Puratila a sprejemajo 1b tpfto Mm.
Priporočase         A J    •   mmal^i^ solidna tvrdka  ITlOCini   ^CIIOH
damskih   in  otroških   slamnikov  v   najnovejSih oblikah,   vseh   vrst   in   raznih   športnih   čepio.
*/t M»v>\l*m /^A*-rI  Ljubljana,
/f^arija Vjjoiil ttmmm.1.
)      Opreme moškega perila.
Specialna trgovina
za najboljše penlo za gospode po meri
lastnica Jadviga Sare
Ljubljana     Selenburgova ulica 5     Ljubljana
Vedno novosti v barvastem zefiru^ batistu in panama blagu, žepnih rut, noijavic, kntvat, ovratnikov in manšet.
Opreme movkega perila.
Trgovina s ipecerijsklai blagom.
Trgovina z moko In deželniml pridelU.
]ta frobno in na debelo.              As   SARABONj   Ljubljana«              J(a črobno in na debelo.
Apetita.                                  Saratica.                               Fachinška.                             Karlovarski vrelci.               Rogaika slatina.                  Vichy.
Fran Jožefova.                      Šternov.                                 Francovowarski Natalijin     KroncSorfskl Štef. vrel.        Donati-vrciec.                      Wiidunžki Helenin vretec,
Friedrichschalska.                Zaječiška fSeidscbitzer).             vrelec.                                 Levšco, (močna in lažja.)           S^yria-vreiac«                        Darkavska jodova sol.
Kerkules.                               Billnftka slatina.                   Giesshflbclska slatina.        Marijlnovapski vpslec.         Rancegno.                        9    Karlovovarska    vrelčeva
Kunyadi Janoševa.                Bonifacijev vpelee.                Gleichenbep^ki vrelcl.          Prehlavska slatina.              SalYator.                      1697         sol v  kristaliii alt v prašku.
paiina.                                    Contrex^vllle.                       Cuberska Srebrenica.          RatlinskS zdravllni vrelec.     5efiter (kraljevski).                    Mattonljeva močvirska
Rakosrvjeva  palma.              Emika  Kranchen.                 Kallska jodova voda.           RadSnskS  GEzelin vrelec.      Vita-VPelce,                            SOl.
Velika praiama za kavo In ailin za dlšava
z eleiitričnim obratoir.                 j
Zaloga špirita In vsakovrstnlh žganlb pijač.
Zanesljivo blago!      Nizke cene!
Bazna zaned|Ivo idoče nra, krasno veriiice,
oboskOp   nkane,   ovratno   verižlce   In   vsa
i7io          ______    draga primarna darUa sa             ■
BIRM©
knptt najcene{e la najbolje
pri
Prtiernova unca 1,
r:*$F^¥t-**fj&*£U^   ^^^    V-^W   -*^f'-'-