leto LXVIII Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, tm inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 PoStnlna ptaSann V Ljubljani, v petek, Ane 6. septembra 1940. Štev. 204 a Cena 2 din y> VENEC Cek. račmn! Ljubljana it 10.690 ta 10.349 m ioaerate; Sarajevo »tv. 7563. Zagreb »tv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 UpravaiKopiU*-Jeva ulica štev. k A upravot 40-01, 4*4», 4*4«. 40 M. IMS — Uboj« mk daa sjatra] razca ponedeljka Im daeva p» praznika KRALJU PETRU II. OB ROJSTNEM DMEVU Priprava našega kralja na odgovorno vladarsko delo Danes je naš mladi kralj Peter II. dopolnil 17. leto. Večina mladeničev njegovih let v razdobju svojega življenja ni imela pred seboj tako težkih in odgovornih nalog kakor on, ki se je moral že v rani mladosti začeti pripravljati na to, da bo prevzel odgovorne vladarske posle. Od tedaj, ko se je leta 1934 po smrti svojega očeta kralja vrnil iz Anglije, je zra-stla pred njim ogromna naloga, pripraviti se kar najhitreje na vse, kar ga čaka kot vladarja. Kratek čas je zaradi neusmiljene usode ostal našemu mlademu vladarju za to pripravo. Ves dotedanji učni načrt se mu je spremenil, saj bo moral že prihodnje leto, ko bo dopolnil 18 let, obvladati vse razsežne panoge znanja, potrebnega kralju velike države. Zato je razumljivo, da smo ga vsi vsako leto z ljubeznijo spremljali v njegovih naporih pri ogromnem študiju. Občudovali smo njegovo vztrajnost in pridnost. Svoj gimnazijski študij je začel 7. marca 1935. Prva ura, ki jo je tedaj imel, je bila posvečena materne-mu jeziku. In kakor je bil pri prvi uri ves vnet za delo in učenje, tak je ostal ves čas, ko je obdeloval srednješolsko snov. Zato tudi občudovanja vredni uspehi niso izostali. V^ 4 letih in 4 mesecih je naš mladi kralj dokončal vseh 8 razredov gimnazije z odličnim uspehom, nakar je položil zrelostni izpit. Lani je, že v šestnajstem letu dosegel ta veliki mejnik v življenju slehernega izobrazujočega se mladeniča kot sad svojega skrbnega dela in žilave pridnosti. Le kratke počitnice so služile telesnemu in duševnemu oddihu, nakar je z isto pridnostjo in vztrajnostjo začel nadaljni študij. Posvetil se je vseučiliškemu študiju in vojaškim vedam. Posamezni predmeti, ki naj bi lih naš mladi kralj proučil v prvem šolskem letu, so bili zbrani tako, du bi sc čim bolje pripravil na vladarski posel in da bi se mu kar najljol.i razširila splošna izobrazba in obzorje. V lanskem šolskem letu so bili študijski predmeti razdeljeni v glavnem v tri skupine. V prvi skupini so bili predmeti za splošno vzgojo in izobrazbo, v drugi skupini predmeti iz pravnih in gospodarskih panog, v tretji pa najvažnejše vojaške vede. Razumljivo jc, da spored-no s vsem tem velikim duševnim delom, ki se mu je posvetil kralj, ni bilo zanemarjeno te- lesno zdravje in telesna okrepitev. V študijski program so bile vpletene tudi potrebne telesne vaje. Celotna duševna in telesna vzgoja našega kralja gre seveda po vestno pripravljenem in točno določenem načrtu, ki jamči, da bo mogel naš kral j pri svojem študiju imeti čim več uspeha. To velja posebno zato, ker vso vzgojo in učenje našega kralja z ljubezni polno skrbjo in vso vestnostjo vodi njegov vzvišeni stric, Nj. Kr, Vis. knez namestnik Pavle. Pa ne samo to, naš kralj svojega strica kneza namestnika ljubi, spoštuje in uboga. Ker je v stalnem in nepretrganem stiku s svojim stricem, se mu nudi nešteto priložnosti, da se okoristi z državniškimi izkustvi, ogromnim znanjem, visoko kulturo in umetniškim čutom kneza namestnika. Zato ni nič čudnega, če je v naši kraljevski hiši mladi kralj radost in dika vse kraljevske družine. Na vseučilišču Redni vseučiliški puk se je za našega kralja začel lani 30. oktobra in se je zaključil letos 3t. maja. Univerzitetne predmete predavajo Nj. Vel. kralju mladi in sposobni vseučiliški profesorji. Prvo mesto med raznimi predmeti zavzemajo seveda pravne in gospodarske panoge, tako je naš kralj študiral v prvem šolskemu letu zasebno pravo, splošno državno pravo, diplomatsko zgodovino in narodno gospodarstvo. Na ta način se je naš kralj seznanil z osnovnimi pravnimi pojmi, z zgodovino nastanka najvažnejših domačih in tujih zakonikov, s pravili, ki veljajo za osnove državljanskega življenja in življenja družin, s predpisi, ki se tičejo lastnine, pogodb in drugega. Iz državnega prava je naš kralj obdelal teorijo o državi kot pravno-politični ustanovi. Tako se je spoznal v. glavnem z vsemi osnovami države. Slišal je nauke o narodu, o oblasti in o državnih funkcijah. Prav tako je spoznal najrazličnejše državne oblike. S posebnim zanimanjem je zasledoval diplomatsko zgodovino, ki je hkrati zgodovina zunanje politike držav, Tu je dobil pregled političnih odnosov, ki so vodili v preteklosti sožitje med posameznimi državami. Pri študiju narodnih gospodarskih vprašani, pa se je kralju odpr o obsežno polje, ki obravnava osnovna načela smotrene organizacije narodnega gosjx>darstva in načela, po katerih v današnjem času tece mehanizem gospodarskega življenja. Pri tem seveda niso bile zanemarjene druge najvažnejše vede. Kralj je še naprej spremljal s pridnim učenjem narodno literaturo in jezik, prav tako se je še naprej učil tujih jezikov ter se poglabljal v študij anatomije in fiziologije človeka in najbistvenejših medicinskih ved. T, • Si.. J: :.. i« U|.;ll in IlUVCha lil liajuionvii^jj." ..... Pri študiju domačega jezika je bral in razlagat dela najbolj znanih in najboljših domačih pisateljev in jih analiziral na njihovo estetsko flUIV,lJl » 1" J1" MllU..^.. — — --,(...... in književno vrednost. Poleg tega se je posvečal še posebej nauku o pravilnosti in čistoči maternega jezika ter se vadil v pravilnem izgovoru in dovršenem pravopisu. Med tujimi jeziki je posvetil največ časa francoskemu in nemškemu jeziku. V obeh primerih se je učil literarne zgodovine in je s čitanjem najslavnejših pisateljev obeh narodov spoznaval bistvene lastnosti prvih in drugih. Prav tako ni zanemarjal vaj v konverzaciji. v prevajanju, čitanju in pisanju v obeh tujih jezikih. V vojaški suknji Od začetka oktobra lanskega leta nosi naš kralj vojaško uniformo — uniformo gojenca vojne akademije. Najprej je bil nekaj časa prostak, potem je nosil čin kaplarja, zatem podnarednika, danes pa je naš kralj že narednik. Vojaško uniformo nosi naš kralj zelo rad in često; pa mu tudi dobro pristoja. Z izrecnim veseljem in z veliko ljubeznijo se je posvetil študiju vojnih ved in že sedaj dokazuje, — ne samo uniformo in s tem, da jc začel služiti vojake prav tako kakor vsak drug državljan — da se zaveda, da je kralj vrhovni jKiveljnik vseh vojnih sil in zaradi tega tudi prvi vojak. V teoretičnem delu vojaških ved se je doslej spoznal z vojnim zemljepisjem in s taktiko in njenimi najbolj značilnimi zgodovinskimi primeri. Temeijito je obdelal obsežno snov utrjevanja, ki je zlasti v današnjem času z razvojem tehnike tako silno napredovala. Seveda pri tem ni zanemaril osnovnih vojaških ved in predpisov, kakor so pravila službe, uredba o vojni disciplini, vojni kazenski zakon itd. Poleg tega je sodeloval naš mladi kralj tudi pri praktičnih vajah na terenu, večkrat je obiskal vse rodove vojske in pregledal vse vrste edinic. S posebnim zanimanjem je zasledoval oborožitev naše vojske ter se zanimal za različna orožja, s katerimi je naša vojska opreml jena. Vse to je še bolj jx>d-žgalo njegovo ljubezen do vojske. Vse te ogromne snovi ni bilo lahko predelati. Njegovi učitelji in profesorji so poskrbeli, da so mu snov prinašali razumljivo, prepričljivo in smotreno. Pouk je bil vedno nazoren, marsikaj v obliki razgovorov in debat, drugič zopet v obliki vaj. Prav tako so bila izkoriščana vsa učna sredstva in učila, tako da je bil pouk čim bolj praktičen in nazoren. Vse to združeno z izredno pridnostjo in vztrajnostjo našega mladega kralja je rodilo tudi iepe uspehe. S koncem šolskega leta je nastopil Nj. Vel. kralj Peter II. zasluženi počitniški oddih. Največji del počitnic je kralj porabil za svoje priljubljene poletne športe. Ko je prišel na oddih v Slovenijo, je nekaj časa prebil na Brdu, kjer je bil gost svojega strica, Nj. Kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Za tem je nekaj tednov taboril s skupino svojih šolskih tovarišev na Mežaklji pod Triglavom. Tako se je v letošnjem poletju odpočil ter telesno in duhovno okrejiil za začetek noveua in zadnjega šolskega leta. V tem letu bo moral obdelati, zaključni del pravnih naukov in vojaških ved, , ki so mu potrebne za prevzem vladarske dolžnosti. Ako upoštevamo veliko pridnost in vztrajnost, ki jo je naš kralj pokazai v dosedanjem svojem delu. potem mirno lahko trdi: mo. da bo ob zaključku svojega študija pokazal iste uspehe kakor dosedaj. ?elimo mu, da bi ob koncu prihodnjega šoUkega leta bil popolnoma pripravljen in sposoben, da sprejme vzvišeni in odgovornosti jiolni posel vladarja in državnika. To želimo od srca mi si, ki ljubimo našega mladega kralja in nažn veliko in lepo Jugoslavija. Dne 8. t. m. se vr& v Kranju lUbrlnjškarezstiva Nad 40 tombol in 500 drugih dobitkov Letošnja proslava rojstnega dne mladega kralja Pefra se lepo sklada s slovesnostjo odkritja spomenika pokojnemu kralju Aleksandru, njegovemu očetu. Ko stopa kralj Peter II. v leto, ko bo kot vladar prijel za žezlo države, mu veličastna podoba hrabrega očeta predočuje vzor, ki mu bo svetil na vladarski poti v enem najbolj nemirnih časov na naši celini. Prestolnica Slovenije, v kateri se dviga ta veliki lik, pa jc danes počaščena po navzočnosti najvišjih predstavnikov našega vladarskega doma in vlade, okoli katere bo zbranega na tisoče in tisoče prestolu zvestega slovenskega ljudstva. In vse bo družila misel, za katero je živci in ji jc žrtvoval svoje življenje Aleksander I., čigar hrabra roka je zedinila v eno državo tri jugoslovanske narode ter postavila temelje njeni rasti, moči in važnemu mestu na jugovzhodu Evrope. Od očeta se bodo obračale misli in čustva na sina, od sina zopet na očeta. Goreče želje, da bi spremljal mladega vladarja blagoslov božji na poti do prestola pa vse dni njegovega vladarstva, bodo hkrati spomin na hrabrega očeta, ki je s trdno roko krmaril naš državni brod v prvih dveh desetletjih, ko je bila po krvavi razpravi na bojnih poljih Evrope izvojevana svoboda Srbov, Hrvatov in Slovencev, povezanih v eni neodvisni državi v skupnost usode, kakor jo bodo znali oblikovati po svojih bogatih zmožnostih. Da bi te narodne sile vsigdar složno sodelovale med seboj, jc bilo neumorno prizadevanje pokojnega kralja, ki mu ni bilo usojeno, da bi videl ta svoj vzor ustavno uresničen na podlagi sporazuma enakopravnih bratov. Pač pa bo to delo kronano pod vladarstvom sina, Petra Drugega, ko bo stavba državne skupnosti v tem smislu dograjena do zadnjega kamna; knezu-namestniku pn je zahvala Jugoslovanov za delo, s katerim je z največjo modrostjo pripravil taki srečni obliki državnega sožitja pot, zagotovljena v priznanju, ki ga postavlja med člani vladarskega doma karadjordje-vičev v zgodovini Jugoslovanov na eno najodličnejših inest. _ # Ko smo s takimi čustvi radosti, priznanja in hvaležnosti danes vsi vsaj v duhu zbrani s svojim mladim kraljem nn čelu okoli spomenika velikega pokojnega vladarja v Ljubljani, upodobljenega od slovenskega umetniškega genija, divja okoli nas od enega konca Evrope do drugega vojni vihar, kakor ga ne pomni zgodovina, dočim jo Bog, ki nam je dal v tem času modre voditelje naše mednarodne politike, vse do zdaj naši državi prizanesel s strahotno šibo vojske. Zato nas navdajajo tudi čustva skrajne odgovornosti nas vseh, ki nam narekuje dolžnost trdne medsebojne sloge, požrtvovalne discipliniranosti in popolne solidarnosti v neporušljivi vdanosti prestolu, vsemu vladarskemu domu in vsem onim, ki nosijo težko breme državnega vodstva v času, ko so na delu sile, ki se igrajo z mnogočem, kar je usodne važnosti za narode in države. Le tako bo mogoče ohraniti mir pa, če treba, tudi braniti neodvisnost in cejost države, v vsakem primeru pa ohraniti in še okrepiti spoštovanje vseh do nje ter ji zagotoviti pri oblikovanju novega reda na naši celini dostojno in važno mesto. Resna odločnost in modra preudarnost, ki sta ob taki nalogi, naloženi vsemu narodu, najpotrebnejši čednosti, temeljita v brezmejni veri in zaupanju pa ljubezni do narodne države, spričo katere so vse druge koristi ničeve ali malenkostne in se morajo brez zunanjega in notranjega ugovora ali kakršnih koli pridržkov podrediti njej, ki predstavlja našo skupnost in skupno povezanost kot oskovni zakon našega narodnega bitja. Slovenski narod pa v polni vzajemnosti s svojima bratovskima narodoma v državi danes zopet obnavlja svojo prisego brezpogojne zvestobe prestolu Karadjordjc-vicev, zvestobe svojemu mlademu kralju, ki toliko ljubi našo sveto zemljo! m MttMllltlttllllMMHIHIWWWM*MMMIIMHIMIMIW1tMI liiiimiiiimiiMitMmHti""""""1*1111* ............................................................. > Belgrada, ki je bilo za okrog 70.000 din cenejše od drugih ponudnikov. Za spomenik je bil izbran bu-kovački granit, ki ga lomijo v bližini Topole, kjer je dom Karadjordjevičev. Vlivanjo v bron je prevzela tvrdka Voždovac (lastnik Joremif) iz Belgrada. Načrte za podstavek in nadzorstvo nad gradbenimi deli pri podstavku pa je prevzel inž. arh. Herman Hus. Kakšen je spomenik Odbor je glede na to, da je bil denar nabran za likovni spomenik, dal prednost učinkoviti plastiki; prav zaradi tega je prišel v izvršitev tudi drugi nagrajeni načrt. Po mnenju razsodišča naj bi bil podsFavek čim bolj enostaven, da bi bil čim večji kontrast med likom in podstavkom, kar bi še bolj povzdignilo učinek lika samega. Pri poskusu z maketo se je izkazalo, da bo primernejši podstavek, ki bo visok le štiri metre. Med raznimi predlogi za reliefe na podstavku je bil končno sprejet predlog, naj ima podstavek le dva reliefa, od katerih je vsak dolg 4.20 m in visok 1.66 m. Eden od teh reliefov nam simbolično kaže vojno, drugi pa mir. Sprednja stran podstavka pa ima ob zgornjem robu napis »Aleksander I.< iz velikih bronastih in pozlačenih črk. Nekako v sredini sprednje strani podstavka pa je še močna granitna konzola, na katero bodo polagali vence, kasneje pa nanjo najbrž obesili za stalno bronast pozlačen venec. Bronasti spomenik sam kaže kralja Aleksandra na konju, Dolinar ga je zamislil kot kralja, vojaka in borca, ki gre v zmagoslavnem pohodu, potem ko mu je dal narod žezlo. znak oblasti. Konj z jezdecem je visok 6.8 m, konj sam pa je dolg od glave do repa 5.75 m, širok pa 1.60 m. Relief, ki simbolično kaže mir, ima tri skupine: srednja kaže ze-dinjenje jugoslovanskih narodov, leva skupina kaže novo življenje v svobodi, desna pa delo v skupnosti, v želji za boljšo bodočnost. Relief o vojni pa simbolično podaja misel, da teža vojne pada na slehernega in ne samo na poedince. Prikazuje strah mater za otroke, očeta s padlim sinom, srednja skupina pa kaže vojaka z mečem, pod katerim je padel nedolžen, pri čemer meč simbolizira tudi križ. Razumljivo je, da sta oba reliefa že glede na svojo snov odgovarjajoče obdelana; relief o miru je miren in ustaljen, relief o vojni pa ves razgiban. Spomenik sam ima 1.20 m debele železo-betonske temelje in je prav zanimivo, da ima tudi strelovod. Od bronastega spomenika vodijo skozi betonski podstavek debele bakrene žice pod temelje, kjer so privarjene na velike bakrene plošče. čez katere bo lahko električna energija strele uhajala v zemljo, ne da bi pri tem poškodovala spomenik. Spomenik gleda proti jugu, kar je pri vsaki tako veliki plastiki iz brona nujno potrebno, da ima tudi primerno svetlobo z leve in desne strani. Kako so delali spomenik Akademski kipar Lojze Dolinar je že od natečaja za spomenik kralju Pet'ru I. temeljito študiral podobo konja. Zato je v natečaj za likovni spomenik prišel pripravljen in prav zaradi tega tudi predložil tri različne osnutke. Ko pa je dobil lani naročilo, je najprej izdelal tretjinski model iz mavca, ki je bil visok okrog 2 m. Tega je izdelal še v svojem ateljeju v Belgradu, kamor se je že preselil 1. 1932. Za tem je začel izdelovati model v naravni velikosti iz gline. V ta namen je moral najprej'' zgraditi i ogromno leseno, barako, pod katero je mogel začeti s pripravami za velikanski modek Baraka sama j a . bila . 12 m dolga, llm široka in 11 m Visoka. Najprej je zgradil močno leseno ogrodje, ki naj bi nosilo in držalo model iz gline. Glino so nakopali na Viču in je vse skupaj prepeljali 50.000 kg v Belgrad. Ko je bilo leseno nosilno ogrodje končano, je lani v mesecih od aprila do avgusta izdeloval Dolinar glinasti model in ga tudi srečno končal 12. avgusta. Za tem so glinasti model pokrili z mavcem, tako da je bil ves model obdan s trdno skorjo. Ta mavčev oklep so prerezali, tako da so glinasti model lahko odkrili, nakar so izkopali glino. Nastal je votel jezdec s konjem in v velikanski prazni prostor, ki ga je oklepal mavčev odlitek, je šlo kar 15 ljudi. S pomočjo tega mavčevega negativa so nato vlili model v gipsu. Razumljivo je, da je bilo treba za ta model iz gipsa zopet napraviti posebno ogrodje, saj je bil mavčev odlitek spomenika votel. Odlitek modela v gipsu je bil izdelan lani konec avgusta. Livarna Voždovac je v začetku septembra mavčev odlitek najprej razrezala na 54 kosov in nato iz teh kosov izdelala potrebne livarske kalupe, v katere so kasneje vlili bron. V splošnem imajo bronasti sestavni deli spomenika okrog 1 centimeter debele stene. Livarna je hitela z vlivanjem in je v začetku decembra že imela odlitih vseh 54 sestavnih delov za spomenik. Vsi ti kosi so tehtali skupaj 6000 kg. Bron, ki so ga pri vlivanju porabili, pa jc bil vreden 300.000 din. 8. decembra so že prvič sestavili bronast spomenik, nakar so ga v livarni obdelovali še naprej. Precej dela je dala zlasti utrditev nog konja, saj so morale biti v notranjosti armirane z železom in urejene tako, da so jih lahko vezali v betonsko jedro spomenikovega podstavka. Ko je bilo glavno delo v Belgradu opravljeno — nadzoroval ga je seveda ves čas kipar Lojze Dolinar osebno — so razstavljeni spomenik prepeljali v Ljubljano in ga sestavili na podstavku. Špranje med posameznimi sestavnimi deli so delavci v Ljubljani temeljito zatolkli, tako da jih sploh ni videti. Končno so s posebnimi kislinami bleščeče se spojne črte med posameznimi deli premazali tako. da je tudi na teh črtah nastala potrebna patina in da je ves spomenik dobil enotno zunanjost. Koliko Je veljal spomenik Odbor za postavitev spomenika je takoj po 1. decembru 1934, ko je izdal proglas slovenskim rojakom, začel nabirati prispevke po vsej Sloveniji. Nabiralna akcija se je vlekla polna tri leta in dosegla doslej prav gotovo največji uspeh. Vsega Nadaljevanje na strani 3 spodaj Relief na spomeniku, ki predstavlja mit Relief na spomeniku, ki predstavlja vojsko Kako je Ljubljana dobila spomenik kralja Aleksandra I. Ko se je 9. oktobra leta 1934. v popoldanskih ttrah z bliskovito naglico raznesla po vsej državi grenka novica, da je padel v Marseilleu nas kralj Aleksander kot žrtev zločinske roke sredi dela za dobrobit naše države, je sleherni državljan občutil globoko bol in žalost. V vseh krajih so tedaj počastili spomin kralja, ki je padel sredi dela za mirno in srečno življenje vseh državljanov. Ta misel počastitve spomina kralja mučenika je povsod dobila tudi vidne izraze, tako v žalovanju, kakor tudi v žalnih slovesnostih. Kljub temu pa so vsi čutili, da se s tem še niso dovolj oddolžili delu in spominu pokojnega kralja in zato so kaj kmalu v najrazličnejših mestih države začeli delovati odbori za postavitev spomenikov kralju Aleksandru. Tudi v Ljubljaui se je osnoval Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru l. Zedinitelju. Že 1. decembra je ta odbor izdal proglas slovenskim rojakom. Odbor je imel namen zbirati po vsej Sloveniji prispevke, s katerimi naj bi se v Ljubljani postavil kralju Aleksandru mogočen spomenik, izraz hvaležnosti vseh Slovencev do pokojnega kralja. Prve priprave Da bi tedanji odbor imel čim večjo zaslombo v oblasteh in odločujočih činiteljih, so prevzeli pokroviteljstvo nad odborom tedanji minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Franc Novak in tedanji ban dravske banovine dr. Drago Maru-šič, kakor tudi knezoškof ljubljanski dr. Gregor Rožman, knezoškof mariborski dr. Ivan Jožef To-mažič, tedanji poveljnik dravske divizijske oblasti divizijski general Vladimir Cukavac, tedanji ljubljanski župan dr. Dinko Puc, tedanji mariborski župan dr. Franjo Lipold in pokojna Fraiija Tavčarjeva, častna dvorna dama. Osnoval se je tudi častni odbor, v katerem so bili najvidnejši predstavniki slovenskega političnega življenja, dalje predstavniki slovenskih avtonomnih mest, vseučilišča, sodišč, državnih uradov in raznih kulturnih organizacij. Glavno delo priprav za spomenik je prevzel ožji odbor, ki je v decembru leta 1934. imel za predsednika Ivana Hribarja, za podpredsednike pa Alfonza Lorgerja, dr. Vladimirja Ravniharja in dr. Frana Windischarja; za tajnike: dr. Janka Lo-karja in Josipa Pogačnika; za blagajnika inž. Ladislava Bevca; za odbornika inž. Matka Prelovška. Decembra leta 1937. se jc ožji odbor preosnoval in je postal predsednik dr. Josip Pipenbacher, podpredsednika pa dr. Janko Zirovnik in dr. Jože He-bein. Tajnik je ostal Josip Pogačnik, blagajnik pa inž. Ladislav Bevc, odborniki pa so bili Minka Govekarjeva, dr. Mirko Božič in Josip Rebek. Do-' bro leto je bil odbornik tudi Franc Štele, namesto katerega je pozneje vstopil inž. arh. Boris Kobe. Člani ožjega odbora so bili tudi člani širšega, oziroma nadzornega Odbora, ki je imel še mnogo drugih članov, kateri pa so se med poslovno dobo večkrat menjali. Za izbiro spomenika je bilo osnovano posebno razsodišče, v katerem so bili inženir Bevc Ladislav, dr. Gradnik Alojzij, inž. arh. Hus Herman, prof. Kos Gojmir Anton, skladatelj La-jovic Anton, slikar Maleš Miha, inž. arh. Platner Jože, inž. arh. Rohrmann Stanko, prof. dr. Štele Franc in upravnik Zorman Ivan. Štiri leta so iskali primeren prostor Odbor za postavitev spomenika ni imel le naloge zbirati darove, ampak pripraviti tudi vse potrebno za spomenik sam. Tako je bilo treba najprej poiskati primerno mesto za spomenik. Leta 1935. je odbor razpisal prosto konkurenco za najboljši in najprimernejši prostor, kjer naj bi se postavil spomenik. Pri tem natečaju še ni bilo obravnavano vprašanje, kakšen naj bo spomenik sam. Natečaj je uspel tako, da je bil kot najboljše mesto označen vrt pred univerzo. Kot drugo najboljše mesto je bil označen spodnji del Kongresnega trga, tretje mesto jo dosegel prostor pri vhodu v Tivoli, četrto mesto pa trg pred Narodnim domom. Spomeniški odbor se je končno odlečil za spodnji del Kongresnega trga, tako da bi spomenik stal nekako pred Filharmonijo in gledal proti nunski cerkvi. Tedaj jia je že pokazal na drugo rešitev prof. Plečnik, ki je opozoril na južni trg in na propilejc. Ob tej zamisli je nastala dolgotrajna debata, ki se je vlekln v leto 1938. in ves ta čas se vprašanje postavitve spomenika ni premaknilo naprej. Leta 1938. je razpisal odbor že drugi natečaj, ki je bil bolj internega značaja. Pri tem so nekateri člani združenja arhitektov morali obdelati že določeno nalogo, namreč regulacijo obeh tistih mest, ki ju je odbor smatral za najbolj primerni. Rešiti je bilo trebn postavitev ali na Kongresnem trgu odnosno pred univerzo, ali p pri vhodu v Tivoli. Pri tem natečaju je odbor najbolj zadovoljil osnutek arh. llusa Hermana, ki jc predlagal regulacijo vhoda v Tivoli in na tem tako preurejenem prostoru tudi postavitev spomenika. Natečaj za likovni spomenik Ko je odbor tako imel končnoveljavno izbrano mesto, je razpisal natečaj za likovni spomenik, ki naj bi stal ob vhodu v Tivoli. Natečaja za likovni spomenik se je udeležilo veliko število umetnikov in odbor je tudi napravil v Jakopičevem paviljonu posebno razstavo osnutkov za spomenik. Razsodišče je prvo mesto prisodilo osnutku kiparja Tincta Kosa, ki se je udeležil natečaja skupno z inž. arh. Mirom Kosom. Drugo mesto pa jo dobil osnutek akad. kiparja Lojzeta Dolinar,ja. 18. januarja 1939 se je širši odbor odločil za Dolinarjcv osnutek in mu tudi oddal naročilo. V februarju je sklenil odbor na pobudo mestne občine ljubljanske napraviti-maketo, ki naj bi predstavljala obris celega spomenika v naravni velikosti. Ta maketa je bila potrebna, da bi se moglo točno določiti mesto, kjer naj bi stal spomenik. Maketo je izdelala gledališka slikama. Glede na preizkus z maketo je bil spomenik premaknjen iz osi ob Aleksandrovi cesti v os pravoslavne cerkve, tako da bi v novi legi gledal proti jugu. Končno — Zvezda Medtem, ko so tekle vse priprave za dokončno izdelavo spomenika, so nastali novi pomisleki glede izbranega mesta. Prva težava je bila v regulaciji prostora, saj leži izbrani prostor med prometno cesto in želcznico. Na drugi strani pa jo ljubljanska javnost vedno odločneje zahtevala, naj se spomenik postavi v Zvezdi. Občina je sicer pristala na postavitev spomenika ob vhodu v Tivoli, vendar je zahtevala možnost, da se kasneje spomenik prestavi, če na svojem mestu ne bi prišel do pravega učinka. Spomeniški odbor je zalo občino naprosil, naj sama določi mesto, saj je hotel postaviti spomenik enkrat za vselej. Občina je delno regulirala park Zvezdo, kamor naj bi bil postavljen spomenik, na kar jc odbor tudi pristal. To se je zgodilo letos spoipladi in je bil Vidovdan že vnaprej določeni termin za odkritje spomenika. Ker pa se je zaradi pomanjkanja delovnih moči in zaradi stavke stav-binskega delavstva, kakor tudi povodnji v Srbiji vse delo za spomenik zavleklo, je padla odločitev, naj se spomenik slovesno odkrije 6. septembra. V začetku maja so začeli že v Zvezdi graditi betonski podstavek. V začetku julija so začeli podstavek že oblagati in prav tedaj so tudi vzidali v podstavek v svinec vrezano spominsko liHtino. V juliju so tudi začeli že z montažo bronastih sestavnih delov in okrog 10. avgusta so bila glavna montažna dela končana. Definitivna ureditev Zvezde bo mogoča šele potem, ko bo spomenik že stal in ko se bo jasno videlo, kaj je še treba preurediti. Oddaja posameznih del Sjiomeniški odbor je posamezna dela, potrebna za izdelavo spomenika, oddal na podlagi razpisa-najcenejšim ponudnikom. Za gradbena dela pri temeljih spomenika in betonskem jedru podstavka je bilo najugodnejši ponudnik podjetje »Slograd« iz Ljubljane, ki je dela tudi opravilo. Dobavo in obdelavo granitnega kamna za podstavek spomenika je dobilo podjetje Ingramesion iz Pogled na kraljev spomenik s podstavkom Foto Joško Sume, Ljubljana Stev. 204. »SLOVENECc, dne 6. septembra 1040. 5trao 3 Potek in organizacija današnjih slovesnosti Ob 8 bo policija izpraznila ves proator na Kongresnem trgu, nakar bo zaprla dohode iz sledečih ulicj iz Wolfove ulice pii trgovini 1. C. Mayer; iz Gerberjevega stopinšča ob Hribarjevem nabrežju; iz Gledališke atolbe tudi ob Hribarjevem nabrežju; iz Kratke ukce; iz Gosposke ulice na vogalu Dvornega trga pri trgovini Čeme; iz Vegove ulice pri Peternelovi ulici; iz Gradišča pri Dramskem gledališču; iz Selenburgove ulice pri Knafljevi ulici. Ob 8.30 do 10 zbiranje gostov, deputacij, organizacij itd., po sledečem razporedu: Dohod Po Woliovi ulici naj prihajajo: Častni bataljon z godbo,, Gasilska zajednica izpred Mestnega doma; Zveza Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov z Resljeve ceste; Prosvetna zveza s Poljanskega nasipa; Združenje rezervnih častnikov iz Mestnega trga; Prostovoljci iz Frančiškanske ulice; Legija Koroški in Maistrovih borcev g Cankarjevega nabrežja; Zveza rezervnih podčastnikov izpred Narodnega doma; Zveza bojevnikov; Avtomobili Zastopniki oblastev, deputacij itd. (z bekmi izkaznicami).. Po Gerberjevem stopnišču naj prihajajo; Deške ljudske šole; Pevci in vojaška godba 40. peh. polka in godba glasbenega društva »Sloge«; Westfalski otroci. Po Gledališki stolbi: Združene železničarske organizacije; Organizacije poštarjev in vse ostale organizacije v skupinah, ki niso naštete drugod (kulturne, gospodarske, humanitarne itd.). Po Gosposki ulici imajo dohodi Sokolstvo; Akademiki in akademske starešinske organizacije. Po Vegovi ulici se nameste: Meščanske, srednje, trgovske in učiteljske šole ter srednja tehnična šola. Po Gradišču imajo dohodi Dekliške ljudske šole. Občinstvo bo imelo dostop na slavnostni prostor, v kolikor ga ne bodo zavzele organizacije, šole itd., po Šelenburgovi ulici, po Vegovi ulici in po Gosposki ulici. Električna cestna železnica za časa zbiranja od 8.30 in za časa potekanja svečanosti ne bo vozila na progi Knalljeve ulice do Dramskega gledališča. Avtomobili bodo smeli pasirati zaporo v WoI-fovi ulici samo, če bodo označeni z odborovo izkaznico na sprednji šipi. Urejene skupine morajo strogo upoštevati cestni policijski red in korakati vedno_ po desni 6trani. Vodniki civilnih manjših skupin se morajo izkazati pri zaporah z odborovimi izkaznicami, ker sicer ne bodo mogle priti na slavnostni prostor. Zato naj vsaka taka skupina pravočasno dvigne potrebno izkaznico v odborovi pisarni. Izkaznice Za dostop na slavnostni prostor je izdal odbor sledeče izkaznice: 1. Belo za dostop na ožji slavnostni prostor v Zvezdi in sicer: z rdečo črto za skupine levo (vzhodno) spomenika, e modro črto za skupino desno (zapadno) spomenika. — 2. Rum en e izkaznica (Chamois) za rezervne oficirje, dobrovolj-ce in župane. — 3. Zelene izkaznice za vodnike manjših skupin in avtomobilov. — 4. Oranžne izkaznice za sodelujoče, novinarje, fotografe, filmske operaterje itd. Znaki Delovni odbor za odkritje in ožji odbor za postavitev spomenika nosijo na levem reverju suknje srebrni spominski znak z državno trobojnico, širši odbor znak brez trobojnice. Reditelji imajo na levem rokavu bel trak s črko »R« in številko; skupinski reditelji poleg tega ludi trak v državnih barvah. Fotografi in filmski operaterji, ki se 6mejo svobodno kretati po prostoru, imajo spominski znak in šesteroogelni trak s črko »F« na prednji strani in odborovim pečatom na drugi strani. Novinarji, ki 6e prav tako smejo neovirano kretati po prostoru, imajo spominski znak in trak bele barve z rdečo črko »N«. Razporeditev na oijem slavnostnem prostoru v Zvezdi Pred spomenikom stoji zastopnik Nj. Vel. kra' lja, Na desni strani spomenika (bele izkaznice s modro črto) se razporede: zastopniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti; Zastopniki uradov in ustanov; Zastopnik stanovskih korporacij in društev; Zastopniki akademških starešinstev. Na levi strani spomenika (bele izkaznice z rdečo črto) se postavijo: Odbor za postavitev spcme-nika; Zastopniki bojevniških, viteških, narodno - skupaj je bilo namreč nabranih za spomenik kralja Aleksandra r. Ljubljani okrog 1,600.000 din. Zanj: mivo in značilno je, da so pri tej zbirki sodelovali prav vsi sloji brez razlike, še bolj značilno pa, da so večino nabrane vsote s skromnimi darovi zbrali v glavnem mali ljudje, ki niso hoteli zaostati za premožnejšimi in ki so se vsak po svojih močeh hoteli oddolžiti spominu velikega kralja. Med najbolj požrtvovalnimi darovalci pa moramo na prvem mestu imenovati državno in samoupravno uredništvo, ki se je odzvalo vabilu odbora takoj in z največjim navdušenjem. Prav tako so seveda prispevale razne ustanove svoj delež k prispevkom za spomenik. Tudi številne organizacije in kulturna društva niso hotela zaostati. Marsikaj so žrtvovale tudi slovenske občine, pomemben dar pa je naklonila ljubljanska mestna občina. Nabrani denar je odbor za postavitev spomenika ves čas upravljal z vso vestnostjo in tudi pri oddaji posameznih del za spomenik je pazil, da pri postavitvi spomenika ni po nepotrebnem tratil denarja, kar dokazuje že dejstvo, da je vsa dela za izdelavo spomenika oddajal ponudnikom, ki so bili najcenejši. Vsega skupaj je po dosedanjih računih veljal spomenik okrog 1,300.000 din. pri čemer seveda niso vračunani stroški za razsežne priprave, potrebne za odkritje spomenika Na dan odkritja bo spomenik zagrnjen s šestimi velikanskimi jugoslovanskimi zastavami in ko bo dan znak, bodo potegnili zastave kvišku. Zastave bodo visele med štirimi visokimi drogovi v ozadju druga poleg druge, tako da bo ves prostor med štirimi visokimi jambori izpolnjen z visoko steno iz samih zastav. Hkrati bodo zastave najprimernejše ozadje za spomenik. S tem spomenikom. ki ne bo le v ponos tvorcem, ampak tudi beli Ljubljani, se bodo oddolžili vsi Slovenci spominu velikega kralja. obrambnih, humanitarnih in karitativnih organizacij; Zastopniki prosvetnih in kulturnih društev, akademskih, glasbenih, pevskih in šj>ortnih društev. Ob južni trati na desni strani spomenika stoje vojni prostovoljci, za njimi rezervni oficirji v civilu, Koroški in Maistrovi borci, rezervni podčastniki in Zveza bojevnikov. Ob južni trati na levi strani spomenika stoje aktivni in bivš« župani slovenskih občin (z rumeno izkaznico) Pred njimi so westfalski otroci. Na trati sami pa aktivni oficirji v uniformi. Ob robu slavnostne ceste proti spomeniku se v dvoredih postavijo nosilci vencev in sicer: zapadno v civilu, vzhodno v uniform«. Zastave in prapori stoje pred in pa med drogovi za vence po načelu, da so to samo zastave in prapori nadrejenih (zvez, žup, oblastnih uprav itd.), ne pa tudi podrejenih enot Zastave teh so pri odgovarjajoči skupini. 20 zastav Prosvetne zveze se postavi na polovico ob desnem in levem krilu svoje skupine. Po zaključeni svečanosti odidejo vse zastave k svojim skupinam na Kongresnem trgu, ali kjer so te skupine pač že postavljene. Narodne noše zavzemajo stezo ob Kongresnem trgu, t. j. od Filharmonije do Nunske cerkve. Narodne noše naj 6e po možnosti pridružijo urejenim fku-ptnam narodnih noš, kjer bo posameznikom dovoljen prehod samo proti izkaznici. Ljudske šole: a) deške ljudske šole zavzemajo vse steze vzhodne polovice Zvezde (evet. tudi prapor). Vrstni red in razmestitev bo taka, kakor bodo prihajale šole in sicer počenši na diagonalni stezi izpred Filharmonije proti Wolfovi ulici; b) dekliške ljudske šole se bodo razmeščale, tako kakor bodo prihajale in sicer počenši na diagonalno stezo, ki vodi od Uršulink proti Wolfovi ulici. Razpored na Kongresnem trgu (Središče v osi spomenika.) Osem metrov od vnanjega roba Zvezde je postavljen častni bataljon v predpisani formaciji s polkovno zastavo in godbo, s čelom proti spomeniku. Polkovna zastava je v osi spomenika. Za častnim bataljonom se postavi zapadno in vzhodno osi slavnostnega proitora v skupni širini 25 m gasilska zajednica, sokolstvo vzhodno od njih, zveza fantovskih odsekov pa zapadno. Zapadno od bataljona so postavljeni v globino enako močni častni oddelki z zastavo zveze, fantovskih odsekov, gasilcev in Sokolov do spomenika sv. Trojice. Vzhodno od častnega bataljona so v razdalji 4 metrov od južnega vnanjega roba Zvezde razvrščene združene železničarske organizacije, organizacije poštarjev in ostale organizacije v skupinah, ki so prijavile svojo udeležbo in še niso naštete drugod, in sicer v vrstnem redu njih prihoda. To so kulturne, narodno obrambne, ženske, karitativne, stanovske, humanitarne itd. Družina pokojnega kralja Aleksandra nekaj mesecev pred umorom. Po Vegovi ulici s čelom eporedno z lekarno J Bahovec 6e postavijo: vse meščanske, srednje, tr- | govske in učiteljske šole, kakor tudi tehnična srednja šola. Razvrstijo se od desnega krila z vrstnim redem kakor bodo prihajale. Občinstvo: Ko bodo urejene vse skupine, bo preostali prostor po navodilih rediteljev moglo napolniti občinstvo, ki je dotlej prišlo le do zapor in sicer iz smeri Selenburgove in Gosposke ulice. Razhod 1. Se izprazni ožji slavnostni prostor. S tem v zvezi odpeljejo avtomobili po Wolfovi ulici. 2. Odkorakajo ljudske šile iz Zvezde: a) na vzhodnem delu po Gerberjevem stopnišču na Hribarjevo nabrežje, b) Na zapadnem delu po Gradišču na Erjavčevo cesto. Hkrati se razide dijaštvo po Vegovi ulici proti Napoleonovem trgu. 3. Častni bataljon z godbo odide v smeri proti Wolfovi ulici. 4. Vse ostale organizacije izpraznijo čim hitreje Kongresni trg po odredbi in navodilih redi-teliskega zbora, ki bodo dana po zvočnikih: a) Sokoli odidejo po izpraznitvi Vegove ulice na Napoleonov trg, kjer se razidejo; b) gasilci odkorakajo po Wolfovi ulici—Stritarjevi ulici—Krekov trg, kjer se razidejo; c) zveza fantovskih odsekov in dekliških krožkov po Gosposki ulici—Novem trgu—Pod trančo na Cankarjevo nabrežje—razhod; d) združeni železničarji po Wolfovi ulici— Marijin trg — razhod; e) organizacije poštarjev po Gledališki stolbi na Hribarjevo nabrežje — razhod; g) vse ostale skupine, ki so nameščene na Kongresnem trgu, se razidejo na kraju samem. Toda tudi ti morajo v interesu reda in uposta-vitve prometa čimpreje in po najkrajši poti zapustiti Kongresni trg. Reševalne postaje bodo razmeščene takole: v kinu Matici, v lekarni Bahovec, pri Uršulinkah in v veži Zvezde. Poleg tega bosta poslovali dve krožni ambulanti. Reševalni avto bo na dvorišču realne gimnazije v Vegovi ulici. Posebna navodila in odredbe 1. Vodje skupin, delegacij, posamezniki in sploh vsi udeleženci se morajo brezpogojno pokoravati odredbam in navodilom rediteljstva. 2. Delegacije in posamezniki z venci naj imajo pripravljen listek s točno označbo, kdo poklanja venec — naveden naj bo tudi kraj — in ta listek naj oddajo pred položitvijo venca nadzorstvu, ki bo poslovalo pri polaganju vencev. 3. Delegacije in posamezniki, ki žele poslati vence na slavnostni prostor, naj jih pošljejo v času od 7.30 do 8 pred vhod v restavracijski vrt Zvezde, kjer jih bo reditelj čuval do prihoda delegacije na slavnostni prostor. Najkasneje do 10 morajo biti vsi venci prevzeti in uvrščeni na slavnostnem prostoru. 4. Posamezniki in delegacije, ki nameravajo uporabiti avtomobil za dovoz na slavnostni prostor, si morajo brezpogojno preskrbeti označbeno izkaznico za avtomobil. Avtomobili brez te izkaznice bodo ustavljeni pri zapori v Wolfovi ulici, nakar že zdaj opozarjamo. 5. Vodniki društev in organizacij, ki se udeleže odkritja v posebnih skupinah, morajo imeti izkaznice odbora, sicer ne bodo mogli na slavnostni prostor. Te izkaznice si morajo vodniki skupin nemudoma preskrbeti v pisarni odbora Kongresni trg 1 /II »Zvezda«. 6. Zastavonoše osrednjih društvenih enot, katerim je določeno mesto ob spomeniku, morajo priti na slavnostni prostor s svojo skupino odnosno delegacijo in odidejo šele po navodilih rediteljev k spomeniku. Zato se morajo prizadeti zastavonoše javiti reditelju. * Danes ob 16 veliki koncert pred poslopjem Glasbene Matice v Vegovi ulici. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice, od 15 dalje pa pred vhodi na koncertni prostor. Razgovor z ustvarjalcem kraljevega spomenika kiparjem Lojzetom Dolinarjem Ko danes odkriva Ljubljana in v njej vsa Slovenija svoj največji spomenik pokojnemu kralju Aleksandru Zedinitelju, ne bo udeležence poklo-nitvenih slavnosti navduševal samo velikanski spomenik, temveč se bo tudi marsikdo vprašal: kdo • je ta, ki je vtelesil v te velikanske kamnite skale in blesteči bron idejo vseh Slovencev v ta kraljevski simbol večne zveze Zedinjenja s Hrvati in Srbi v eni državi pod Karadjordieviči, in kako je mogel ustvariti tako veličasten spomenik? In vem, da bo vsak ponosen na to. da je ta mojster Ljubljančan, sin slovenske matere, umetnik Lojze Dolinar, danes 46 letni kipar, ki pa živi v naši državni prestolnici v Belgradu. Ker sem zvedel, da je prišel na odkritje svojega največjega spomenika v Ljubljano, svoje rojstno mesto, sem ga poiskal v eni ljubljanskih kavarn in navezal z njim pogovor o današnjem slavju slovenske državnotvorne misli in slavju njegovega največjega umetniškega uspeha. In ta misel je bila tudi izhodišče najinega pogovora, namenjenega Sloven-čevim bralcem za slavnostni dan. »Kakšno je vaše razpoloženje po končani postavitvi spomenika in kako ste zadovoljni s prostorom, kjer stoji?« »Da rečem odkrito: po vsakem umetniškem delu prevzame umetnika samega neka depresija. In tako sem občutil tudi jaz, ko sem delo končal in ga gledal v svojem ateljeju, oziroma v svoji, posebno zanj zgrajeni delavnici, Vse do včeraj me je skrbelo, kako bo vplival spomenik v novem okolju, kajti doslej sem ga gledal 1». v zaprtem prostoru in si nisem mogel predstavljati, kako bo in če bo skladno harmoniral po svojih dimenzijah z novo urejeno Zvezdo. Vse moje računanje je bilo samo ugibanje. Nestrpno sem čakal trenutka, ko ga bom videl tam, kamor je namenjen in kjer bo ostal. Ko je odbor včeraj dopoldne za trenutek, namenjen presoji učinka in fotografiranju spomenika za časopisje, odkril spomenik v moji prisotnosti, moram reči, da sem s postavitvijo spomenika na tem prostoru, kjer je sedaj, izredno zadovoljen ter da je v popolni skladnosti z vso okolico. Ogledal sem si ga od vseh strani in izjaviti moram, da je vse v popolnem redu. Milo me je presenetilo, da je ljubljanski občini uspelo, tako urediti Zvezdo, ki se je starim Ljubljančanom zdela nedotakljiva, ki pa je sedaj toliko pridobila na lepoti in pomembnosti. Ko bodo v ozadju spomenika postavili še Plečnikove Pro-pileje, ki so v že sprejetem načrtu mestnega gradbenega oddelka, bo spomenik samo še pridobil na monumentalnosti in prostoru ter bi bilo samo želeti, da se činj preje Južni trg uredi in postavijo Propileje, kakor so zasnovane.« »Iz katere osnovne ideje je postal val spomenik kralja Aleksandra?« Spomenik kralja sem zamislil v velikih dimenzijah kot nekaj veličastnega, ki naj gledalca im-presionira s svojo zunanjo obliko kakor tudi notranjo silo. Tako sem si zamislil ta velikanski spomenik, ki naj že po veličini ponazori veliko idejo zedinjenja, po notranji vsebini pa triumpf zrna-gujočega kralja, ki je po zmagoviti vojski z dostojanstvenim mirom vladal in zedinjeval v eni državi Slovence, Srbe in Hrvate. Kar se mene osebno tiče, sem delal spomenik z notranjim navdušenjem, kajti, kakor vam je znano, sem izšel iz predvojnih »preporodovcev«, ki smo že v Avstriji živeli in delali za idejo zedinjenja, kate- rega tvorcu naj sedaj postavim spomenik. Tako je delo za ta spomenik pomenilo mojo notranjo sprostitev. Če vse drugo abstrahiramo, je bil pokojni kralj nesebičen heroj Zedinjenja, bojevnik, ki je šel to svojo idejo z vso voljo in jo tudi ovekovečil s svojim delom. Zato sem hotel postaviti kralja-vojaka, borca, zmagovalca v triumfalnem pohodu, ko ga je narod ogrnil s kraljevim plaščem in mu dal v roke žezlo svobode. Zato sem se tudi odločil, da vrežem v reliefe na vsaki strani dva glavna dogodka zmagujočega vladarja: vojno in mir, zmago in vlado, vojaka m državnika. Ta ideja me je navdihovala ves čas snovanja načrtov, kakor tudi oblikovanja v današnje dimenzije. In če bo narod doživel ob njem isto, sem dosegel svoj ustvarjajoči namen.« »Gospod umetnik, zakaj ste si izbrali ravno konja in kralja kot jezdeca, da ponazorite to idejo?« »Vem, da so bili in mord* še so nekateri proti uporabljanju kraljev samo na konju, toda iz moje ideje v triumfalnem pohodu stopajočtga kralja, vojaka in zmagovalca, med narod, je samo po sebi nujno nastala ta oblika. Že v antiki in od renesanse dalje se oblikuje dostojanstvo suverena-vo-jaka, zmagovalca, na konju ter je vsak umetnik vesel, če ima priliko izkusiti se tudi v velikih dimenzijah s starimi mojstri in vendar podati vse na svoj način in v svoji ideji. Zmagujoči trium-fator ne more iti peš, to je logično, in iz te logike je nastal kral|evi jezdec. Tudi sem ga zaradi majestetičnosti postavil nekoliko više na piedestal, kakor je kralj vzvišen nad maso, toda vendarle ga nisem postavil v oblake, na visoke stebre, temveč v bližino, v sredo naroda. Zato dobi spomenik svojo pravo veljavo, če je ljudstvo, narod okrog njega. Spomenik mora biti zvezan z narodom in zato bi moral stati po ideji sicer na prometnih središčih. Morda bi bili primernejši kraj zato na Aleksandrovi cesti, toda kakor smo se prepričali z maketami, sedanja oblika tamkajšnjega trga pred železniškim prehodom ne ustreza zamisli spomenika, in bi se tudi težko dobila skladnost z okolico tako različrih stavb. Zato je dobra rešitev Zvezda s Kongresnim trgom, pripravnim* za manifestacije, Propileje in za njim nov trg in prehod pa bo tudi to zvezo z narodom samo še monumentaliziral in poživil. Za to torej sem postavil kralja na tradicionalnega konja in mislim, da je ideja s tem pridobila, dasi ne zanikam tudi drugačnih rešitev. Saj je ena takih rešitev dobila celo prvo nagrado.« »Kako ste delali svoj spomenik in koliko časa?« »Delal sem ga dobro leto, to je: z osnutki, načrti, enotretjinskimi modeli, potem z delovanjem v sedanji obliki v ilovici, nato prelivanjem v mavec in končno v bron. Vse leto nisem delal drugih stvari. Kako je tehnično potekalo to delo in koliko raznega gradiva sem porabil za tak ko-los in v kakšni vrednosti, ter tudi to, da sem moral graditi posebno barako za zasilni atelje, kjer sem lahko sestavljal tako velike oblika, ki 60 potem razpadle v 54 kosov — o vsem tem so že pisali vaši časopisi, tako »Umetnost«, ali pa šele bodo, kajti od vseh strani so me že naprosili poročevalci o tehničnih podatkih. Vas bo morda bolj zanimalo to, da sem delal po živih modelih, da sem žrebce modeliral v belgrajski okolici, ali pa mi jih je dajala na razpolago vojaška oblast. Kroj uniforme, kakršno je nosil pokojni kralj, mi je preskrbel adjutant Nj. Veličanstva kraljice Marije polkovnik Pogačnik, pa tudi za jezdeca mi je požiral človek, ki je bil precej podoben pokojnemu kralju. Še med modeliranjem so prihajali v atelje razni generali ter primerjali telesno podobnost oblikovanca Tako je torej tudi od te strani spomenik dokumentaričen. Toda cene mu ne daje ta dokumentaričnost, temveč sila, ki je v njem in kolikor jo ie. Delal nisem zgolj človeške podobe, temveč oblikoval sem njegovo idejo, idejo Zedinjenia. katere nosilec je bil pokojni kralj.« »Kakšno mesto zavzema ljubljanski kraljevi spomenik v vrsti Vaših javnih spomenikov?« »Na vsak način mu dajem prvenstvo pred vsem, kar sem kdaj napravil za javni spomenik. Postavil sem že veliko javnih spomenikov, tako že v Ljubljani, na pr. spomenik kralju Petru pred magistratom, Kreku pri Sv. Križu, Napoleonov relief pri obelisku, herme-skladateljev pred Glasbeno Matico, figure na nebotičniku, Pokojninskem zavodu, Mojzesa na novi knjižnici itd., velik spomenik v Skoplju, v Belgradu več postav za Agrarno banko, Železniško ministrstvo, spomenike Davidoviču v Pančevu, Lju-biši v Budvi, Aleksandru v Visokem, dr. Kasapino-viču v Pančevu itd. Največje so bile doslej skupine na zadužbini Sime Igumanova in sina na Terazijah. Toda ljubljanski kraljevi spomenik je največji in najmonumentalnejši izmed vseh mojih del. Lahko trdim, da je kot konjska plastika, ena največjih ne samo pri nas, kjer je ni take, pa tudi na Balkanu ali še kje drugje. Tudi Avguštcnčičev Pitaudski ni tako velik, in tudi ne Meštrovičeva Indijanca, ki stojita v Ameriki, in sta me navdušila aa konjsko plastiko. Vesel 6em, da stoji ta veliki spomenik v srcu Slovenije, v mojem rojstnem mestu, na meji naše države, kjer naj vedno glasno kliče vsem, ki pridejo v Jugoslavijo, o veličini državnega zedinjenja«. »Sedaj pa, dovolite, da vprašam še nekaj, kar se ne tiče spomenika, temveč Vas, kot slovenskega umetnika: Ali mislite kaj na razstavo svojih del v Ljubljani?« »Seveda mislim. Toda sedaj sem vsaj 6 let neprestano bil zaposlen s postavljanjem javnih spomenikov ter nisem mogel misliti na razstavo svojih manjših del. Sedaj pa že ma znašajo 11 letal. Nemški letalci so včeraj silno napadali. Prvi naval je prišel nad južnovzhodiio Anglijo, toda tamkaj so ga srečali angleški lovci in ga razpodili. Popoldne je prišel napad, ki je hotel doseči ustje reke Temze in priti do Londona. Angleški lovci so tudi tega odbili. V popoldanskih urah pa je prihajal val za valom. Ko so eni bombniki odleteli, so prileteli drugi. Tako je trajalo do pozne noči. Nemška letala so napadala predvsem letališča in jih vsa preluknjala z bombnimi žreli. Toda angleška obramba je bila hitra in vsa žrela so bila v najkrajšem času spet zasuta in izglajena, tako da so angleška letala mogla brez ovire pristajali, se napojiti z bencinom in spet odleteli. Ponoči so nemški bombniki spet prihajali v nepretrganem toku nekako do polnoči in so nekatere bombe padle tudi na London. Na eno mesto v južnovzhodni Angliji so nemški bombniki v petih minutah vsuli kar 40 bomb. Bombe so na mnogih krajih napravile škodo iu povzročile ludi smrtne žrtve. London, 5. septembra. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo je izdalo tole uradno sporočilo: Takoj ko je sinoči zašlo sonce, je sovražnik izvedel celo vrsto napadov na razne kraje države. Napadi so trajali skoraj vso noč. Bombe so bile vržene na številne mostove. Bile so mnoge žrtve ter so nekateri ranam podlegli. Zažigalne bombe so povzročile celo vrsto požarov, ki so bili pa takoj pogašeni. V mnogih krajih so bile poškodovane zasebne hiše. Največ škode je bilo v dveh mestih na jugovzhodu. London, 5. sept. AA. Reuter: Strokovnjak za letalska vprašanja agencije Reuter piše. da prevladuje splošno mnenje merodajnih krogov, da se sovražniku navzlic srditosti in upornosti napadov ni posrečilo niti od daleč ovirati operacij angleškega letalstva tako. kot si je sovražnik zamišljal. Angleška lovska letala še naprej napadajo sovražne letalske skupine nad Rokavom in Južnovzhod-nim primorjem ter se ne omejujejo samo na pa-trolno službo v londonski pokrajini. Prva obrambna črta, ki jo predstavljajo angleška lovska letala, je enako močna kot prej. To se je pokazalo tudi minuli teden, ko je večje število nemških lovcev spremljalo nemške bombnike. Na on nemški bombnik pride sedaj pot nemških lovskih letal-sprem-Ijevalcev. Zaradi tega so se izgube lovskih letal zvišale, toda angleški piloti zato nič manj ne vznemirjajo sovražnih bombnikov in lovcev. London, 5. sept. t. Reuter. Letalsko ministrstvo sporoča, da so pri dopoldanskih napadih sestrelili devet sovražnih letal V Londonu so bombe napravile manjšo škodo. Bombe so padale tudi na pokrajino VValles, kjer je na eni točki škoda večja. Žrtev pa ni bilo nobenih. Dopoldne se samo tri angleška letala niso vrnila. lapad na Berlin Angieži zažigajo gozdove Berlin. 3 septembra. AA. DNB. Angleška letala so izvršila v minuli noči napad na znamenito zdravilišče Kissingesu Vrženih je bilo več bomb, ki so zadele neko stanovanjsko hišo. Nastal je požar in več oseb je bilo laže ranjenih. V Kissingenu 6e nahaja sedaj več bolnikov na zdravljenju. Ponoči je bil nenadoma dan zpak za alarm in takoj nato so se slišale močne eksplozije, na strehi nekega poslopja, v kateri je bilo mnogo bolnikov, je nastal požar, ki so ga po velikem naporu pogasili. Berlin, 5. septembra. AA. DNB. Uradno sporočajo, da so angleška letala ponoči ponovno poskušala prebiti se skozi obrambno mrežo Berlina, da pa so bili ti poskusi odbili Eno letalo je bilo sestreljeno. Samo redkim letalom se je posrečilo prebiti se ter leteti nad mestom Na dveh krajih 60 bila vržene štiri bombe. Ena bemba je padla v zoološki vrt ter ubila nekega stražnika, druga bomba je padla na neko vojaško skladišče v severazapadnem predmestju, ne da bi napravila večjo škodo, tretja bemba pa je padla na neko poslopje v jugozapadnem pred- Trimrski mi zavodi v Uubijanf, Kongresni trg 2 Telefon 29-86 V Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno od 8—12 in 15—18'30. Tečaj si je zavoljo svoje solidnosti in odličnih učnih uspehov pridobil izvrsten sloves. — Pravica javnosti. Učnina zmerna, revni dijaki prejmejo popust. Vsa podrobna pojasnila in prospekte daje vodstvo. mestju ter je to poslopje deloma poškodovano. Na neko mestece jugovzhodno od Berlina je padla bomba na neko delavsko hišo. Ubit je bil en delavec, drugi pa laže ranjen. London, 5 septembra, AA. Reuter. Oddelek za informacije angleškega letalskega ministrstva sporo-' ča, da je bil v torek zvečer na Berlin peti nočni napad v zadnjih devet dneh. Ob tej priliki so angleški bombniki napadli vrsto vojaških naprav. Večkrat je bila bombardirana električna centrala v predmestju Berlina, v plinarni pa, ki je bila istota-ko bombardirana, se je pojavil velik požar. Druga skupina angleških bombnikov jc bombardirala tovarno za orožte, v kateri so nastale po požaru eksplozije. Bcmbe eo bile vržene tudi na glavne železniške proge v okolici Berlina. Ob polnoči so angleški bombniki bombardirali železniške proge v neposredni bližini prestolnice ter okolico Berlina, med drugim Griinevvald. Namen tega bombardiranja je bil povzročiti požare v tovarnah orožja, ki so 6krite v gozdovih okoli Berlina. Nadaljna skupina Italijansko vojno poročilo omenja srdite fceje med angleškimi vojnimi tedgami in italijanskimi ietaii pri Dodekaneškšh otokih a B M a H 14 italijanska poročila Nekje v Italiji, 5. sept. AA. Štefani: Poročilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 90 se glasi: Naše letalstvo je srdito bombardiralo 32 angleških torpednih rušilcev, ki so pluli pred alžirsko obalo. Letala so zadela dve kri/arki z bombami velikega kalibra, na neki drugi križarki so pa opazila velik ogenj. Dn? 3. t. m. so letala opazilu velik sovražnikov konvoj, ki so ga spremljale ,vojne ladje. Da jk> vsaki ceni zagotove varnost plovbe tega konvoja, so sovražnikove vojne ladje in letala skušala včeraj na vse zgodaj na pesti naša letalska in pomorska oporišča nn Egejskem morjn. Sovražnikova letala so zadela na tleli dve naši letali Napad je izvedla tudi neka pomorska skupina, ki je bombardirala Scnrpnnto 111 prizadejala manjšo škodo nu civilnih hišah in ranila več civilistov, Naša lovska letala in protiletalske baterije so napad takoj znvrnMa Zbili smo scrirm „ovr.»sn;tr!y;ti letni. Posadke treh Iptal — osem mož — smo ujeli. Ko smo sovražnika odbili, so naša letaja prešln v protinapad. Od sedmih zjutraj do 17.30 smo petkrat po vrsti bombardirali skupine so- vražnikovih larlif. Kljub delovanju protiletalskih baterij in sovražnikovih lovcev smo poškodovali sovražnikove ladje in zbili pet sovražnikovih letal. Dve italijanski letali se nista vrnili, na drugih letalih pa je bilo nekaj ranjenih V Severni Afriki je bila zelo velika živahnost obeh letalstev, Sovražnikovi napadi so prizadejali manjšo škodo Knn oseba je ubita, ranjenih pa je bilo 12. Pri teh napadih sino zbili 4 sovražnikova letala, dve med njimi protiletalsko topništvo. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča. V Vzhodni Afriki smo pri sovražnikovem letalskem napadu na letališču Javelo zbili neko letalo vrste »Hmden«, drugo smo pa najbrž tudi zbili. Nn Rdečem morju je neka naša skupina bombnikov nevarno poškodovala neko angleško ladjo. fingleška poročila Aden, 5. sept. AA. Reuter: Včeraj popoldne je sovražnik napadel z letali Aden. Vrgel je nekaj bomb. Žrtev ni, škode prav tako ne. % vagona 5.000 kg moke vagon 10.000 kg premoga, 200 kg riža, 2.000 kg krompirja, sod olja, sod masti, zaboj sladkorja, 5 klafter drva P! LJ m S več moških in damskih koles ter več 100 visoko vrednih dobitkov 8 ■ ■ ■ ■ B ■ 8 ■ ■ ■ 8 ■ ■ 2 motorni kolesi i ■ ■ angleških bombnikov je osredotočila svoj napad na naprave petrolejske rafinerije v Magdeburgu. Drugi bombniki so metali bombe na številne gozdove, kjer Nemci skrivajo svoja vojna skladišča. Bombe so povzročile požare po gozdovih. London, 5. sept. t. Londonsko letalsko ministrstvo sporoča, da so angleški bombniki sinoči bombardirali letalsko tovarno pri Berlinu, tovarne za umetna gonilna goriva (bencin) v Stettinu ter vojaške naprave, skrite v Schwarzwaldu in po drugih gozdovih. Bombe so povzročile eksplozije in požare. Dvoje letal se ni vrnilo domov. Dva angleška rušilca potopljena London, 5. sept. t. Reuter: Admiraliteta sporoča, da sta bila dva angleška rušilca »Ivanhoec in »Esk« potopljena bodisi od nemške mine, bodisi od nemškega torpeda. Nemško uradno sporočilo trdi, da je bilo v zadnjih dneh potopljenih pet angleških rušilcev. To ni resnično. Potopljena sta bila samo dva imenovana rušilca, eden »Express< je bil poškodovan, a se nahaja v varnem pristanu. Nemške potopljene ladje Stoclcliohn, 5. septembra. AA. Reuter: Neka britanska podmornica je v ponedeljek zvečer tor-pedirala v Kattegatu nemško trasportno ladjo »Ma-rion< (12.000 ton). Rešenih je samo 300 ljudi, utonilo pa je, kakor sodijo, 3000 ljudi. Dalje izjavljajo, da so Angleži torpedirali že pred 14 dnevi neko drugo transportno ladjo manjše tonaže in neznanega imena. Ladja z otroškimi begunci Newyork, 5. sept. t. Associated Press: Ladja z otroškimi begunci, ki je bila v nedeljo torpedi- rana, se po zasebnih poročilih »Newyork Tlmesa« imenuje »Volendam« (15.000 ton) ter je last nizo-zemsko-ameriške oceanske potniške družbe. Poročilo pravi, da se ladja k sreči ni potopila, ampak so jo zavlekli v neko luko v severni Angliji. Jadralna letala — tajno nemško orožje London, 6. sept. t. V »News Chronicle« piše strokovnjak za letalska vprašanja Ronald Walker o možnosti, da bi se Nemčija poslužila jadralnih (brezmotornih) letal pri izkrcanju svojih čet r r angleška tla. Pisec pravi, da bi Jadralno letalo navadnega obsega moglo nositi po deset mož. Prevozno letalo vrste »Junkers B2t bi moglo vleči za seboj vsaj dvoje jadralnih letal. Dve sto »Junker-jev« torej lahko potegne s seboj čež Rokavski zaliv 400 jadralnih letal s skupno 4000 možmi. Prevozno letalo samo bi mož s seboj ne jemalo v svojem lastnem trupu iz sledečih razlogov. Motorji brnijo in takoj opozarjajo nase sovražno protiletalsko obrambo. Jadralna letala plovejo tiho in v ranih jutranjih urah bt se mala jadralna vojska mogla približati angleški obali brez vsakega ropota in bi jo bilo pri tem zelo težko opaziti. Prevozno, letalo t>i potemtakem vleklo jadralna letala za seboj nekaj časa nad Rokavskim prelivom, toda kakih 8 do 10 km pred obalo bi jih odvezalo in bi sama, ako bi bila odvezana vsaj 3000 m visoko, lahko zaplavala tja do angleške obalp, kjer bi bila naloga krmarja samo ta. da najde točko, ki mu je bila v naprej določena za pristanek, in pristane. Jadralna letala, ki pristajajo'z .'brzino 40; km na uro, bi'S6' 'mogla posaditi na tla tudi tam, kamor se motorno- letalo' neumore, vsesti. Pisec na koncu članka meni. da angleška obramba računa tudi s to možnostjo. Poteg tega pa bi bila jadralna letala sorazmerno lahek cilj za protiletalske topove. Kolesarska dirka »okrog Srbije« Kragujevac, 5. septembra, m. Dirka okrog Srbije se približuje koncu. Danes so kolesarji tekmovali na sedmi etapi za nagrado »Vremena« na progi Niš—Kragujevac, ki je dolga 142 km. Tekmovalci, ki so utrujeni od dosedanjih težkih voženj, so vozili v skupini do Kragujevca. Šele tik pred mestom se je posrečilo Pavloviču odtrgati se od skupine in je prvi dospel v Kragujevac ter si priboril nagrado »Vremena« — zlato uro. V današnji vožnji se je slabo plasiral Podmilščak, ter se je pomaknil v splošnem plasmanu s tretjega na peto meslo. V 7. etapi so prva tri mesta za- vzeli Belgrajčani. 1. Pavlovič 5.53.05, 2. Drljačič 5.59.55, 3. Vojnov istočasno, Peternelj istočasno, 6. CJrabner istočasno, Gartner istočasno. Podmilščak pa je na 13 mestu in je prispel v 6.14.12. Po današnji etapi v splošnem plasmanu vodi še vedno Peternelj v času 48.59.53. 2. Gartner 49.11.02. 3. Da-vidovič 49.36.58, 4. Veljkovič 49.43.47, 5. Podmilščak 49.44.52. Jutri bodo tekmovali na progi Kragujevac— Belgrad ki je dolaa 122 km. Ker ima Janez Peternelj še 37.3 boljši čas kol najboljši Zagrebčan DavidoviČ, je' še Vedno Peternelj siguren favorit. Slovenski narod" in naša prastarsa BI »Slovenski narod«, ki se je dosedaj odlikoval najbolj na polju mednarodne politike in diplomacije, na katerem ga ne prekaša niti slavni Nostra-damus. se je sedaj polakomnil tudi bogoslovne vede, na kateri je že ob prvem zamahu dosegel rekord. V nekem članku od 5. septembra na četrti strani, v katerem se »Narod« ognjevito poteguje za pravoslavce, češ da na Žalah pravoslavni mrliči nimajo tistega in toliko mesta, ki jim po njihovem številu pripada, ker se smejo »pred svojo poslednjo potjo odpočiti samo v kapelici prastaršev Adama in Eve«, beremo doslovno naslednje: »Prav zanimive so ugotovitve ob otvoritvi, da se bodo v kapelici naših prastaršev Adama in Eve poleg riinokatoličanov lahko odpočili tudi pripadniki katere koli druge vere. Ob tej kapelici se pojavlja najprej vprašanje, od kdaj sta sploh Adam in Eva postala svetnika, kakor so ju označili na sami kapelici, saj je vendar že iz sv.etega pisma znano, da sta bila zaradi areha — ker sta začela ves človeški rod —■ izgnana iz raja. V Ljubljani so jima menda za izjemo na Žalah priznali svetništvo.« Torej — pravoslavni mrliči so, če smemo »Narodu« verjeti lahko po pravici užaljeni, ker 3e smejo pred svojo zadnjo potjo odpočiti edino le v kapeli, ki je posvečena našima prastaršema Adamu in Evi... Kakšna sramota in krivica za naše someščane pravoslavne vere. ki 60 vendar kristjani! Adam in Eva namreč, kakor to bogo-slovcl v »Narodovem« uredništvu vedo čisto zagotovo, nista nobena svetnika, marveč največja grešnika, kar jih je bilo kdaj na svetu, 6aj sta začela človeški rod, zaradi česar ju ie Bog izgnal iz rajal To bi bilo res hudo, če bi bilo temu res lako in sam papež bi moral nnstnpiti proti mero-dajnim katoliškim laktorjem v Ljubljani, ki so Adama in Evo proglasili za svetnika. Saj »Narod« ve iz svetega pisma samega, da sta bila iz raja izključena zato. ker sta rodila otroke oziroma množila človeški rod in se s tem najhuje pregrešila... »Narodove« bogoslovne kapacitete lorej ne vedo da je v svetem pismu rečeno in da to vedo iz katekizma že malčki v prvem razredu ljudske šole, da je sam Bos našima prastaršema zapovedal, da množila človeški rod. in da nista bila za kazen izgnana iz raja in rajskesa stanja nn zemlji zaradi lega. ker sin »začela ves človeški rod«, ampak zaradi tega, ker sta bila Bogu nepokorna in tako nista bila več v skladu s svojim Stvarnikom, ki jim je prepovedal sadove drevesa, katerih se ne bi smela dotakniti. Krščanski bogoslovci, med njimi posebno globoko tudi uče-niki vzhodne cerkve, ki jih pravoslavci nad vse časte, so o tem veliko razmišljali, toda sv. Gregorja nacianškega sv. Vasilija in sv. Janeza Zla-tousta je zdaj daleč prekosil »Slovenski narod«, ki ima množitev človeštva za največji greh in zaradi tega svojega ogorčenja nad tem osnovnim prirodnim zakonom popolnoma prezira prepričanje oziroma nauk vesoljne cerkve — na katoliškem zapadu in na pravoslavnem vzhodu — da sta naša prastarsa Adam in Eva, ki sta se svojega greha (pa ne tega, ki ga jim tako bridko očita »Narod«) pokesala, svetnika in imata svoj god v vsakem krščanskem koledarju. Veliko imenitnih mož in žena je nosilo in nosi ime Adama in Eve v krščanski cerkvi in tudi pravoslavne dežele se ju ne sramujejo in ju časte. Pa kaj! Treba je, da se informirajo pri »Narodu«; ta iz Samega svetega pisma ve, dn je Cerkev v zmoti in da bi se ljudje. Če nočejo biti deležni greha naših prastaršev, sploh ne smeli množiti, vsaj od zdaj naprej ne! In res je bila v stari Rusiji sekta tako imenovanih skopcev, ki je tako učila; morebiti ima »Narod« to svojo teologijo od tam. Stvar bi ne bila vredna tolikega pojasnila, če ne bi bila tako zabavna. Katoličani in pravoslavci so zelo uživali, bravši najnovejše podvige »Naroda« na težkem poprišču bogoslovja. »Toli list« bo izgubil vse naročnike, če bo »Narod« nadaljeval s tako zelo zabavnimi razpravami. Z Bleda Bled, 5. septembra. Snoči se je pripeljal na Bled minister za telesno vzgojo ljudstva g. Pantič. Popoldne je bil sprejet v avdijenci pri knezu namestniku Pavlu na Brdu. Minister Pantič si je včeraj ogledal Ljubljanski velesejem. Danes popoldne je minister Pantič napravil izlet v Bohinj. Popoldne pa je odpotoval v Belgrad. Osebne novice Belgrad, 5. sept. m. S kraljevim ukazom je postavljen dr. Franc Ambrožič, učitelj verouka V. skup., na II. drž. realno gimn. v Ljubljani. Upokojen je Franc Perko, inšp, V. skup', pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Z odlokom poštnega ministra je na prošnjo premeščen v ptt, sekcijo V Novem mestu, Franc Bergant, doslej v Metliki. Diktatura objavljena v Romuniji General Antonescu je dobil diktatorska polnomočja in sr je kralj pridržal samo nekatere predpravice Bukarešta, 5. sept. t. Transeonti. Davi je bil podpisan in takoj razglašen kraljevski ukaz, s katerim se ukinja ustava, ki ie bila sprejeta z ljudskim glasovanjem v februarju leta 1938. Parlament je z istim ukazom razpuščen. Vsa pooblastila za upravljanje države pa dobi'osebno ministrski predsednik general Antonescu, ki postane s tem diktator Romunije. Kralj si je pridržal samo naslednje pravice: 1. vrhovno poveljstvo oborožene sile; 2. pravico do kovanja nacionalnega denarja; 3. pravico pomilostitve na smrt obsojenih; 4. pravico podeljevanja obstoječih redov in ustanavljanja novih; 5. potrjevanje diplomatičnih zastopnikov tujih držav, kakor tudi imenovanje poslanikov Romunije pri tujih državah; 6. sklepanje mednarodnih pogodb kateregakoli značaja. Vse ostale pravice opravlja predsednik vlade posredno ali neposredno. Posredno, to sc pravi s sopodpisom kralja, sme spreminjati zakone in uvajati nove, imenovati ministre in državne podtajnike, medtem ko so vsi ostali državni posli neposredno v območju pravic, ki jih pooblastila dajejo predsedniku vlade. Z zgoraj imenovanim kraljevim ukazom je postala Romunija avtoritarna država. Na čelu ji je general Antonescu, medtem ko stopa kralj v ozadje kot oddaljena najvišja avtoriteta za odločitve, ki tičejo usode romunske države. V dnevna vprašanja vladanja pa se ne meša več. Sprva je kralj nameraval generala Antonesca imenovati za predsednika vlade v okviru stare ustave, toda ker je Železna garda odklonila sodelovanje, je general Antonescu od kralja zahteval polna pooblastila, ki so sedaj takšne narave, da bo Železna garda, s katero generala Antonesca vežejo globoke simpatije, čeprav osebno ni bil njen član, sodelovala v vladi. General Antonescu je obvestil nemškega in italijanskega poslanika, da bo lojalno in v polnem obsegu izvedel razsodbo Italije in Nemčije v sporu z Madžarsko in da bo Transilvanija v odrejenem času odstopljena Madžarski. Oklic generala Antonesca Bukarešta, 5. sept. A A. Štefani: Novi predsednik vlade general Antonescu je objavil oglas na romunski narod. V proglasu pravi: da izpre-inemba ministrstva ne pomeni samo izpremembe vlade, ampak tudi ustvaritev novega režima, čigar naloga bo rešitev države in naroda pred nevarnostmi, ki jima groze, in ozdravitev ran, ki. jih je dobil romunski narod. V času, ko se izpreminja podoba sveta, se mora tudi romunski narod preobraziti in združiti vse svoje sile v skupno korist. Proglas končuje z besedami, da bo nova vlada popolnoma nacionalistična in da bo preosnovala državo. Demonstracije po Romuniji Curih, 5. sept. b. Iz Bukarešte poročajo, da je general Antonescu poslal nalog vsem generalnim poveljnikom mest v Erdelju, naj v primeru potrebe tudi s silo zlomijo odpor proti madžarskim četam, ki so pričele danes ob 7 zjutraj korakati v Erdelj. Posebne čete so bile odposlane v Cluj in Temešvar. V Bukarešto so namreč prispele novice, da so demonstranti porušili številne zgradbe ter napadli tudi zgradbo italijanskega konzulata. Zaradi tega so bile postavljene pred nemški in italijanskim poslaništvom močn» straže, prebivalstvu pa je prepovedano prihajati v bližino teh zgradb. Vsi kinematografi, restavracije in drugi javni lokali morajo biti ob 10 zaprti. Demonstracije v Romuniji so bile mnogo hujše kakor se je prvotno mislilo in je bilo samo v Kon-stanci ubitih 45 oseb, 70 pa ranjenih. Borba s prevratniki je trajala celih 6 ur. Več sto oseb je bilo arteranih. V Brašovu ima Železna garda v svojih rokah še vedno nekaj javnih zgradb, lz ostalih krajev pa prihajajo pomirjevalna poročila, da so demonstracije prenehale. Bukarešta je polna vojaštva. Madžari zasedajo Erdelje pod vodstvom regenta Horthyja samega Budimpešta, 5. sept. AA. DNB: Davi ob 7 so madžarski oddelki začeli korakati v odstopljene kraje severnega Erdelja. Madžarsko vojaštvo zavzema po določenem programu kraje v vseh odsekih, razen pri Nagy Aradu. Budimpešta, 5. sept. AA. MTI: Snoči se je regent Horthy odpeljal iz Godoloja s posebnim vlakom na mejo, odkoder je nadaljeval vožnjo z avtomobilom, nato je pa slovesno na koniu vkorakal v Satmarnemeti. Regenta so spremljali vojni minister Barka, šel generalnega štaba general Welt, predsednik vlade Te!eky in drugi ministri. Grčifa-ltaliia Svarila rimskega radia Rim, 5. septembra, t. Rimski radio je spet naslovil nekaj svarilnih besed na naslov Grčije. Govornik je dejal, da je »po dunajski razsodbi edina država, ki povzroča nemire in motnje na jugovzhodu Evrope sedaj samo še Grčija«. Nato omenja govornik, da je Grčija vpoklicala rezervne častnike ter pristavlja, da naj Grčija nikar ne izgubi svoje razsodnosti in hi storila prav. če bi ne dovolila, da bi jo njeni impulsi gnali predaleč. Churchill o položaju Predsednik angleške vlade razlaga pogodbo z Ameriko in izraža upanje, da bo Anglija napade vzdržala jemo manjših prask na hišah, je bilo v avgustu London, 5. septembra t. Reuter. V Spodnjem domu je danes ministrski predsednik C h u r c h 111 govoril o pogodbi med Anglije in Združenimi državamiSeverne Amerike, ki je »zgodovinski dogodek«, kot se je izrazil, m ki bo dala poguma vsem prijateljem Angh)e po vsem svetu. Toda napačno bi bilo, če bi kdo v besedilo te pogodbe polagal več vsebine, kakor jo |e resnično. Sporazum je bil samo vnanji izraz vol|e do medsebojne podpore dveh prijateljskih narodov, in sicer v duhu medsebojnih simpatij, medsebojnega zaupanja in dobre volje. Samo neuki ljud,e bodo trdili, da pomeni prevoz 50 ameriških rušilcev pod angleško zastavo kršitev mednarodnega prava. Nemci tega niso veseli. Gotovo bodo Američanom hoteli sedaj to plačati, če bodo le mogli. On sam je zadovoljen, da so bile ameriške obrambne črte potisnjena sedaj daleč ven na atlantski ocean, tako da bodo Združene države sedaj mogle vsako nastopajočo nevarnost zgrabiti pravočasno za vrat, ko bo še stotine km daleč od njihove domovine Admiraliteta pa izjavlja, da je zelo vesela, da )e dobila teh 50 rušilcev, ki bodo prav prisil, ker bodo izpolnili praznino do trenutka, ko bo nas pomorski gradbeni načrt dosežen. Prihodke leto bomo mnogo bolj močni, kakor letos, čeprav smo že sedaj močni dovolj, da opravimo delo, .ki ga imamo pod rokami. Ameriški rušilo bodo tako) nastopili službo. Romunija O dogodkih v Romuniji je Churchill dejal, je bil on že vedno prepričan, da mora Romunija južno Dobrudžo vrniti Bolgarom. Tudi nikdar ni bil prav srečen, kadar je mislil na to, kaj so pri zadnjem miru počeli z Madžarsko. Toda angleška vlada ne priznava nobenih ozemeljskih sprememb, ki se ali se bodo pripetile med vojno, razen, ako prizadete stranke same prostovoljno takšne spremembe priznajo in jih sprejmejo. Nikdo namreč ne ve, kako daleč se bo Hitlerjev imperij še raztegnil, predno bo te vojne konec. Prepričan pa je, da bo izginil prav tako hitro, kakor je nastal. Letalski boji Churchill je nato prišel v svojem govoru k letalskim bojem in dejal, da bitke v zraku neprestano trajajo dalje. Mesec avgust je bil silno bojevit mesec. Toda niti ena, niti druga stran še ni pokazala svoje polne moči. Nemci so se zelo potrudili, da bi dosegli nadoblast v zraku in so gotovo uporabili večji del svoje polne sile, kakor ga je uporabila Anglija za svojo dosedanjo obrambo. Nemški poskusi nadvladati angleško letalstvo in protiletalsko obrambo so bili za Nemčijo dragi. Izgube se smejo ceniti s 3 proti 1 pri izgubah letal, s 6 proti 1 pri izgubah pilotov. Toda Anglija mora biti na vse pripravljena, na mnogo hujše boje v mesecu septembru, kajti nasprotnik zelo čuti potrebo, da mora biti vojna čim prej odločena. Ce ima nasprotnik v letalstvu tako visoke številke, kot smo jim jih do sedaj priznavali, je rekel Churchill, potem bo v položaju, da svoje napade v septembru še mnogo stopnjuje. Toda, |e nadal|eval Churchill, v letalskih poveljstvih vlada trdno zaupanje, da bo angleško letalstvo moglo spreleti se večje napade. Angleško letalstvo namreč je danes močnejše, kot je bilo v juliju in je danes mnogo bližje nemškim številkam, kot je bilo pričakovati. Nemčija trdi, da je v juliju in avgustu uničila 1921 angleških letal. Resnica je, da je angleško letalstvo v teh mesecih izgubilo točno 558 letal. Število izgubljenih pilotov pa je hvala Bogu še mnogo nižje. Ne verjamem, je rekel Churchill, da bi nemški voditelji sami verjeli številkam ki jih ob|av-ljajo. Sedanja bitka se je razvila drugače kakor smo računali pred vojno, je nadaljeval Churchill. Se 150.000 bolniških postelj, ki so bile pripravljene, )e praznih v vojaških bolnišnicah Letalski napadi sami pa so mnogo manj hudi, kot pa je bila Anglija pripravljena, da jih prenaša in je še vedno pripravljena, da jih prenaša. V letalskih bojih v avgustu je izgubilo življenje 1075 civilnih oseb, porušenih 800 hiš tako, da jih ne bo mogoče p praviti. V Angliji pa imamo 13 milijonov hiš. Prizadeta škoda je mnogo nižja od cenitve prizadetih vojaških odborov, ki so imeli nalogo, da predvidijo posledice bombardiranj. Nato je Churchill objavil davčne olajšave za tiste, ki so trpeli škodo zaradi letalskih napadov. Vsem tistim, ki zaslužijo do 400 funtov (funt ima danes okrog 200 din) na leto, ako so oženjeni, ali do 250 funtov ako so sami, bo država povrnila škodo do polnega obsega, ako bo potrebno. Ako gre za dobre živce, bo angleški narod, ki je svoje živce utrjeval v svobodi, še dolgo vzdržal, daljše kakor oni, ki so jih vežbali pod pritiskom mehanične pokornosti. »Nevarnost še ni mimo« Nato je Churchill dal nekaj novih navodil glede tuljenja siren in razsvetljave mest ob prihodu sovražnih letal, ter v nadaljevanju svojega govora menil, da naj nikdo ne misli, da je nevarnost nemškega izkrcanja že mimo. Vojni minister ima prav, če svari narod, naj bo pripravljen na najhujše. Churchill se ne priključuje tistim, ki pravijo, da bo Anglija po 15. septembru že varna pred izkrcanjem sovražnika. Megla in viharji, ki pridejo, bodo že spremenili mnoge pogoje za vojskovanje, toda naj nikdo ne popusti v svoji pazljivosti. Ne prikrivam pa, da je angleška obramba domače zemlje zelo napredovala in se izpopolnila. »V Sredozemskem morju bodo v kratkem hudi boji« Tudi v Sredozemskem morju je Anglija svojo moč podvojila. Pred par dnevi še le je bilo število vojnih ladij v vzhodnem Sredozemskem morju podvojeno z najmočnejšimi in najnovejšimi pomorskimi edinicami, ki so bile poslane tja. Babi« tega prevoza vojnih ladij ni vznemirjala. Nekai teh ladij se je ustavilo pri Malti, kamor so bile poslane nekatere potrebščine tem junakom, ki že tako dolgo vzdržujejo na otokih Toda pričakovati je treba hudih bojev v kratkem na področju bližnjega dela vzhodnega Sredozemlja. Anglija je pripravljena, da svojo moč tamkaj ohrani nezmanjšano, ne samo to, marveč da jo ohrani tudi nad vsem Sredozemskim morjem in ne samo na vzhodu. Tako bo Anglija vzdržala naprej, pa naj tulijo takšni ali takšni viharji okrog nje. Letalski napad med govorom London, 5. septembra. AA. (Reuter.) Sirene, ki so alarmirale prebivalstvo zaradi letalskega napada, so se slišale v londonskih ulicah v trenutku, ko so v spodnji zbornici poslanci postavljali običajia vprašanja ministrom. Seja se je nadaljevala, le galerije so izpraznili. Samo lordi in diplomati ostali na svojih prostorih. Kmalu nato je stopil v dvorano Churchill, da bo govoril o novem položaju Njegov prihod je pozdravilo ploskanje. Malo pozneje je predsednik zbornice sporočil, da se zaradi nevarnosti seja prekine. Po kratki prekinitvi se je seja nadaljevala in je predsednik vlade povzel besedo, da poda svojo izjavo. V tej izjavi je Churchill omenil tudi ameriške rušilce. ki ijh dobi Velika Britanija. Posebno je podčrtal, da bodo rušilci takoj dodeljeni aktivni službi. Govor lorda Halifaxa London. 5. septembra, t. (Reuter.) V lordski zbornici je istočasno kakor Churchill v spodnjem domu govoril zunanji minister lord Halifax, ki je pri opisovanju položaja med diuglm dejal, da je romunska vlada uveljavila ukrepe, ki so bili angleški trgovini škodljivi. Anglija je Romuniji povedala, da bo Anglija zaradi tega zadrževala romunske ladje tako dolgo, dokler bodo ti ukrepi trajali. Nato se je Romunija, je dejal Halifax, uaiu c ... „„..„ .„.- -........ -- - vrgla v naročje Nemčije in Italije ter zavrgla an- nekaj malega" več pa' je "bilo *ranjenih" Ako ne šte-gleška jamstva. V zelo kratkem času je na bli- skovit in grenak način spoznala, kaj je s tem dosegla. Sedaj ima jamstva od Nemčije in Italije in bo kmalu videla, koliko so vredna. Govoreč o Grčiji je dejal Halifax, da ne verjame italijanskim obtožbam proti Grčiji. Grožnje so grški narod ustrahovale, toda grška vlada je ostala mirna in je kljub vsemu trdno odločena, da bo •ostala nevtralna, čeprav se zaveda, da morda n e bo več dolgo, ko ho morala hranili neodvisnost in neokrnjenost grške domovine. V tem primeru ho angleška vlada Grčiji nudila vso podporo, ki jo ima na razpolago. Nato je Ilalifax omenil velike diplomatične razvoje izven Evrope. Razvoji so zelo hitri. Angleška vlada je sprejela poročila o nekih japonskih zahtevah, poslanih francoski I n d o k i n i. Angleški poslanik v Tokiu je bil naprošen, naj opozori japonsko vlado, da ima Ainglija interes na tem. da ostanejo razmere na pnpsloru Indokine nespremenjene. Nato jo govoril l||lifax o pogodbi,« Ameriko in pri tej priložnosti ofnenil, da je tudi ameriški državni tajnik HulI izjavil, da ameriška vlada z veliko pozornostjo gleda na indokitajski prostor. Ljubljana na predvečer kraljevega rojstnega dne 7.e v prvih večernih urah sc ie slika Ljubljane izredno spremenila Vse ulice so oživele in poznalo se je že da ie prišlo v Ljubljano veliko število udeležencev, ki bodo navzoči pri slovesnem odkritju. Ob Dol 7 so se tudi zaprle trgovine, istočasne pa so zagrmeli topovski streli z Gradu prvi znak za začetek slovesnega večera Ko se je stemnilo, so neštete izložbe žarele v siju mnogih luči in povsod so vzbujale pozornosti prekrasne izložbe, posvečene našemu mlademu kraliu in spominu njegovega velikega očeta Ob S zvečer je 7 Grada >adcviela mogočna fanfara 2ele?ničarska godba Sloga« ie pod vodstvom svoiega dirigenta g Heri Svetela odigrala slavnostno hnlato ki jo je skomooniral g Svetel sam Z Gradu ie bi! tudi izredno lep nogled na slovesno razsvetljeno Ljubliano Rožniško cerkev ie razsvetljeval vekk kres Poseben učinek ie dosegla palača »Slavija« z okusno osvetlitvijo svoiega venca Naiboh slovesno pa jc bil razsvetljen Kongresni trg 7. Zvezdo Učinkovito je bilo razsvetljeno posloo-je Kazine najleipSn pa ie bila mogočna fasad i osvetljene nunske ceikve Z Gradu ja žarel tudi veliki napis »Čuvajte Jugoslavijo«. Pred magistratom pa sta na visokih kandelabrih gorela dva vel;( udeležili zastopniki vseh' civilnih in vojaških oblasti, diplomatski zbor in drugi- Daljnosežni odmevi angleško-ameriške pogodbe Hearstov tisk meni, »da je kocka že padla in da je USA že v vojni« Newyork. 5. septembra, t. »Associated Press«: Listi znane Hearstove skupine objavljajo po vsej Ameriki članek, v katerem piše H e a f s I sam med drugim naslednje o posledicah, ki jih bo imela j)ogodba med Anglijo in Združenimi državami o odstopu angleških oporišč ter o predaji 50 rušilcev Angliji: »Ljudstvo, zavedaj se, da si sedaj že v vojni. Korak je storjen. Kocka je padla! Roosevelt jc vendar dosegel svoje in jc svoj cilj očividno dosegel v polili meri. Samo navadni in nerazsodni ljudje še nočejo vojne, toda le i« ozkosrčnih «zi-,-ov. Toda uprav ti ljudje jo bodo morali izvoje-vati, namreč vojno, čeprav je ne žele. Vprašanje je sedaj samo še. kak« bosta obe velesili, ki jih moramo menda odslej že imenovati sovražne, namreč Nemčija in Italija storili, da sc Ameriki zahvalita za njen usodni korak. Kakšni protiukrepi bodo prišli. Zelo verjetno je. da moram« v bližnji bodočnosti pričakovati vojaško obrambno in napadalno zvezo med Japonsko in velesilami osišča Rim-Berlin. Potem pa bomo lahko rekli, da je vojna postala svetovna. To pomeni pogodba med Rooseveltoni in Anglijo. Nič več in nič manj! Washingtnn. 5. septembra. A A. Štefani: Po konferenci vodilnih osebnosti senata in parlamenta, ki je bila v Beli hiši je senator Barkley izjavil novinarjem, da Roosevelt ne namerava kupovati novih letalskih in pomorskih oporišč. Dejal je, da bo najprej organizirano oporišče na B c r m u d i h. Vlada predvideva, da bo potrebno jiorabiti 200 milijonov dolarjev za ureditev novih oporišč, vendar vlada ne bo takoj zahtevala tega kredita. Ameriške ladje pri angleških otokih Bermudi Newyork, 5. • septembra. A A. Reuter: Mislijo, da bo ameriška križarka »Saint Lewis«, s katero se vozi admiral Greensned z generalom Dever-som, zastopnikom ameriške mornarice in vojske, prispela danes na Bermude. Admiral in general bosta konferirala z zastopniki krajevnih oblasti zastran ureditve obrambnega oporišča, ki ga je Velika Britanija dala Združenim državam v zakup. špansko mnenje: Amerika hoče pozneje igrati vlogo mirovnega posrednika Madrid, 5. septembra. AA. DNB. Španski tisk se dotika angleško-ameriškega sporazuma in pravi da je namen sporazuma okrepitev premoči Združenih držav. .»Informationes« pravijo, da želijo Združene države zagospodariti nad vsem ameriškim kontineittom, da bi pozneje lahko ime- le vlogo mirovnega razsodnika. List pravi, da je stremljenje Združenih držav za gospodarskim imperializmom podobno stremljenju Anglije. »Pueblo« ugotavlja, ila je položaj Anglije obupen, kor se sicer ne hi odločila odstopiti svo.ja oporišča Združenim državam. Japonska sluti, da bo »Amerika prej ali pozneje stopila v vojno« Tokio, 5. septembra. AA. DNB: »Komijuri Šimhun« objavlja članek o predaji ameriških rušilcev Angliji in pravi, da ta ukrep ne bo zbolj-šal vojaškega položaja Anglije. List pravi, da bodo Združene države, ki so izročile Angliji svoje rušilce in prevzele zn to nekatera oporišča, prej ali pozneje stopile v vojno, ker Anglija želi, da bi se Združene države zapletle v evropski spopad. V vsakem pogledu pa je angleško-ame-riški sporazum dokaz angleške slabosti. »Koku-min Šimbun« pravi da pomeni ameriško-aneleški . sporazum poizkus okrepitve ameriškega vpliva na Tihem morju, zato nastajajo za Japonsko nove dolžnosti. Washingtnn, 5. septembra. AA. Reuter: V zvezi s jioročili, ki so se pojavila v tisku o ultimatu Japonske oblastvom francoske Indokine. jo ameriški zunanji minister HulI. izjavil, da pripisuje vlada Združenih držav lomu dogodku velik pomen. Ako bi dogodki dokazali resničnost teh poročil, bo njihov vpliv na ameriško javno mnenje zelo neugoden. HulI je izjavil predstavnikom tiska, da je ameriška vlada večkrat dala jasno vedeti, da želi. da se ohrani sedanje stanje gledo francoske Indokine in holandske Indije. Tokio, 5. sept. AA. DNB: Bivši namestnik zunanjega ministra Mačumira je imenovan za izrednega poslanika v francoski Indokini in v nizozemski Indiji. Tokio, 5. sept. AA. DNB: Japonski cesar je sprejel v avdijenci maršala kneza Kanina, načelnika generalnega štaba. Francija prekinila z Anglijo vse diplomatske odnošaje London, 5. sept. b. Francoska vlada v Vichyju je danes uradno obvestila londonsko vlado, da prekinja z njo diplomatske odnošaje. Francoska vlada o svoji odločitvi ni dala nobenega pojasnila. Zagrebška vremenska napoved: Krajevna pooblači tev. Zemunska vrem. napoved: Toplejše, pretežno jasno in lepo vreme, le v gorskih krajih in v zahodni polovici utegne biti malo več oblačnosti. Zaposlenost našega delavstva Po podatkih OUZD v Zagrebu se je od maja do junija meseca letos število zavarovancev v vsej državi zvišalo za 6423 na 760.900, dočim je v primeri z lanskim junijem število zavarovancev naraslo za 9729. Razdelitev števila zavarovancev po posameznih področjih v naši državi je naslednja: januar februar marec april maj junij Slovenija 101.117 102.373 108.498 116.955 11S.701 119.310 Hrvatska ostala drž. vsa drž. 651.044 666.148 704.824 743.680 754.567 209.133 213.577 226.150 237.926 236.697 237.391 340.794 349.998 370.176 388.709 399.169 404.289 760.990 Po strokah je v primeri z lanskim letom zabeleženo povečanje pri gradbi železnic, cest in vodnih zgradb, v kovinski in strojni industriji ter v tobačni industriji in papirni industriji. Zmanjšanje zaposlenosti izkazuje industrija kamenja in zemlje, nadalje predelovanje lesa, industrija hranil in pijač, itd. Povprečna zavarovana mezda je narasla v vsej državi od maja na junij za 0.49 na 26.76 din, dočim znaša v primeri z lanskim povečanjem 2.81 din. Po posameznih področjih je bila povprečna dnevna zavarovana mezda naslednja (v oklepajih podatki za lansko leto): Slovenija Hrvatska ostala drž. vsa država, januar 26.23 26.40 23.17 24.68 (23.70) februar 26.65 26.61 23.54 25.00 (23.62) marec 27.19 26.85 24.01 25.41 (23.72) april 27.81 27.22 24.36 25.82 (23.94) maj 28.17 27.76 24.81 26.27 (24.07 junij 28.77 28.12 25.37 26.76 (23.95) Skupna zavarovana mezda je znašala junija meseca v Sloveniji 85.82, v Hrvatski 166.88, v ostali državi 256.39, v vsq državi 509.09 milij. din, dočim je znašala maja meseca letos samo 495.48, junija meseca lami pa 449.78 milij. din. Živahno vrvenje na velesejmu Velesejemski vhod v Šiški nasproti »Uniona« je danes ves dan odprt. V pričakovanju današnjega slavnostnega dne je bil včerajšnji obisk velesejma zelo velik. Obiskovalci so prišli na sejmišče iz vseh delov države. Razstavljala prodajajo nad vse pričakovanje živahno in to prav v vseh razstavljenih predmetih. Velika posebnost letošnje jesenske razstave so vozovi naših mengeških in jarških kolarjev, ki razstavljajo med že znanimi zapravljivčki in mesarskimi ter drugimi vozovi tudi še športne, lovske in različne druge vozove s polno in zračno pnevmatiko. Gornji kovinski deli teh voz so vsi po-kromani, spodnji črno lakirani, kot to zahteva običaj in sedanji čas. Ves za te vozove porabljeni les je naš lepi svetli jesen, le zapravljivčkove stranice so iz mahagoniziranega bresta. Seveda se naši zvesti kolarji tudi s kupčijami prav zahvalijo. Naši obrtniki na velesejmu Pod okriljem Urada za j>ospeševanje obrti kr. banske uprave pozdravljamo na velesejmu že dolgo vrsto let naše prijatelje obrtnike, saj je njihovo delo tako tesno povezano z našimi vsakdanjimi potrebami. Zvesti so nam in dobri, kot je dobro in solidno delo njihovih rok, ki je le redko izvršeno s strojno pomočjo. Izdelke našega pletarstva najdeš do malega v slehernem domu: otroške koške, tako lahke in zračne, iztepalnike, stole in udobne vrtne garniture, vse iz domače vrbe, kot nam jo prikazuje šibje v vseh debelinah in dolžinah. Za finejša dela se poslužujejo pletarji peddig-trstike. Pridobivajo jo iz rotang-palme ovijalke, Izdelki iz te indijske trstike so izredno trpežni in lepi, seveda so dražji, kakor oni iz vrbe. Že dvajset let razstavlja pletar-ske jzdelke- U(Merkurja« dr. Franc Windisrher, ravnatelj TPD dr. Vinko Vrhunec, ravnatelj »Pra-štedlone« dr. Djtika Vrbamč, direktor »Poštne hranilnice« dr. Vladimir Vidmar, stavbenik Miroslav Zupan In lastnik »Daj-dama« Julij Zupan, lista pokroviteljskega odbora še ni popolna. V upravnem odboru kluba so: predsednik Filip Šibenik, 1. podpredsednik Leopold Pavlič. II. podpredsednik Kazimir Budna, tajnik Anton Me-hle, blagajnika Vencelj Bizjak in Mirko Tozon, predsednik star. odbora Albin Turk. tehniški referent Nedeljko Buljevič, gospodar Ivan Savs, klu-bovi zdravniki dr. Prodan, dr Arko in dr. Hafner ter odborniki: Branko Turna. Rafko Kor.etič, Lado Maccoratti, Mirko Jančigaj. Miro Martelanc, podpolkovnik Hrast, major Stefanovič, Štefan Vlaj, Ivan Boc, Vladimir Pesek, Anton Škofic, Bogdan Mihelič in Stane Deržaj. V nadzorstvenem Odboru so: dr. Janko KSstl, Franc Koruza in Janez Kušnr, v častnem razsodišču pa: dr. Zližek, dr. Kuhelj, Karel Sircelj, Stane Ga-šperič in Hinko Fajdiga. Naša plavalna reprezentanca za Madžarsko Naša plavalna reprezentanca, ki nastopi proti Madžarom v Segedinu je takole sestavljena: 100 m prosto Pelhan, 400 m prosto Žižek, 4 krat 200 m Defilipis. Pelhan, Curtini in Žižek, 3 krat 100 m mešano Ciganovič, Cerer, Defilipis, 100 m hrbtno Ciganovič. 200 m prsno Cerer, in vvaterpolo: Miho-vilovič, Giovaneli, Saniardžič. Dinkovič, Ciganovič Pavičič in Curtini. Manjkata Grkinič in Boris Polič, ki sta nujno zadržana, a merodajni upajo, da se bo dalo tudi zanju na kak način urediti, da bosta nastopila v naši reprezentanci. Katastrofalen poraz je doživel finski nogomet preteklo nedeljo v Lipskem. kjer je nemška reprezentanca odpravila finsko z rezultatom 13 :0. 35.000 gledalcev je prisostvovalo tej gigantski borbi med nemškim in finskim nogometom, ki je končal s tako visoko zmago Nemcev (prvi polčas 8:0). Nemška nadmoč je bila takšna kakor menda še nikoli in samo enkrat so dosegli Nemci tako visoko zmago in sicer pred 28 leti na olimpijskem nogometnem turnirju v Stockholmu, kjer je dne 1. julija leta 1912 Rusija podlegla z rezultatom 16 : 0. SK Amater v Trbovljah je za nedeljsko tekmo med SK Ljubljano in njim izdal na svoje prijatelje in pristaše naslednji poziv: »V nedeljo, dne 8. t. m. bo stal naš klub pred svojo najtežjo naloao v letošnjem tekmovanju v slovenski ligi. Športni klub »Ljubljana«, dosedanji predstavnik slovenskega nogometa v državni ligi, bo naš nasprotnik. Naša športna dolžnost nam veleva, da sprejmemo SK Ljubljano, naš dolgoletni prijateljski klub čim bolj prisrčno in dostojno. Pridite na tekmo, da podprete borbo naših fantov z bodrilnimi klici: Pla-vil Kna-pi! Naprej do zmage! Velik table-tenis turnir za prvenstvo Celja in Savinjske doline. Agilna table-tenis sekcija SK Celja priredi velik table-tenis turnir za prvenstvo Celja in Savinjske doline, ki ho v nedeljo, 8. septembra v Celju, v dvorani hotela Uniona. Kakor je razvidno iz dosedaj prispelih prijav, bo to eden največjih turnirjev v Sloveniji. Prijavili se namreč niso samo najboljši slovenski igralci, temveč tudi elita hrvatskega namiznega tenisa. Ne smemo pa pozabiti naših vrlih Celjanov, ki se bodo gotovo potrudili, da se čim častneje odrežejo in da po možnosti priredijo iznenadenja. Kakor se vidi, bo borba za oba prehodna ookala nad vse huda in upamo, da 3e bo tudi cenj. občinstvo odzvalo povabilu v čim večjem številu, da bodo prireditelji vsaj kolikor toliko krili velike stroške. Mars: Železničar (Maribor) V nedeljo ob 4 popoldne bo odigrana na igrišču Ljubljane druga ligaška prvenstvena tekma. Marsu so jjotrebne točke, prav tako pa tudi Železničarju ker sta oba s prav tesnim rezultatom prepustila zmago nad nasprotniki. Zaradi tega prtjioročamo športnemu občinstvu, da si to tekmo tudi ogleda. Ko ziniti tožit zori ial°8i m vesei*e svinjskega hmeljarja ■K E Sonce se s poslednjimi žarki upirn v hmelj-ske drogove in smeje se jioslušu zaljubljene esmi obiravk, ki jih pojejo v vseh narečjih, la ozarah se pojavi voz z značilnimi koši za hmelj. »Meriti, meriti,« se zasliši klic z ozar. Obiravke pograbijo vsaka svojo vrečo in hite k vozu, kajti neprijetno je čukanje in prerivanje. Vsaka hoče biti prva na vrsti. Vrste se: Francka, Roziku, Olga. »Dva mernika, dva in pol, dva in vrh še. manjka!« »Kako, vrh?« Da, vrh!« pravi gospodar. Kisel obruz napravi obiravka in ne reče nič. kajti ni si dobro biti v jezi z gospodarjem; gleda ti potem na vsako rožo, če je prav obrana, vsak list hoče, da je izbran in še ti grozi, da l>o prinesel drugič lahto s selx>j, in du bodo na njej morale iz-irati hmelj od listja. Merjenje je končano. Oglasi se otožna pesem oliiravk, ki vzdihujejo na svojski način po svojih ljubih, ki so ostali tam pri Ptuju, Ormožu na Bizeljskem, v Šmarju ali celo na Hrvaškem... * »Dober večer! Odkod ste pa vi?« »S totiga becirka smo!« »Po koliko pa plačajo?« Po 2 dinarja. »Malo je, drugod plačajo še manj.« Tako se vrste pogovori s podobnimi vprašanji. Da, težak je položaj obiravcev, a še težji bo letos jiolo/.aj hmeljarjev. Hmelja je dovolj, kvaliteta dobra, kupcev pn ni od nikoder. Po časopisih je vse polno novic o strašnih bojih in vsem mogočem, le tega kar išče hmeljar — novic o prodaji hmelja — ni. »Knko bomo plačali dolgove?« se vprašujejo hmeljarji.* Kako bomo kupili moko?« se vprašujejo gospodinje. Res, to je vprašanje. Kako kupiti najnujnejše življenjske potrebščine, če hmelj ne pojde v denar. Dve tretjini Sav. doline je zasajene 3 hmeljem, manjka pa žitnih polj. Saj niti obiravcev ne bo mogoče plačati. Poglejmo samo koliko stane obdelovanje nasada na 1 ha (2400 drogov). Obrestovanje a 6% napravite glavnice: t. od zemljišča din 1800 ; 2. od 2400 drogov trajajočih 8 let a din 4, od letnih din 1200, din 70; 3, od obdelov. orodja, brizganje zoper pe-ronosporo din 1 (K); 4. razne davščine in organizacije din 200; 5. gnojila din 400 ; 6 obdelovanje din 1400, '(. obiranje din 1200; 8. sušenje din 900 : 9, amortizacija investicij din 300; 10. nepredvideno din KM) Skupai din 6172, kar znaša na t kg dobrih din 14. Povprečna cena zadnjih let je din 22 za I kilogram. Tako znaša zaslužek hmeljarja za 1 kg okoli din 8, Torej hmeljar zasluži ob normalnih prilikah in letinah še precej dobro. Letos bo pn, kakor vse kaže zgubil ogromno. Seveda je še možnost, da se hmelj še dobro proda, a vendar za sedaj to ne ka/e« Vsa pomorska pota so zaprta, izvažanje jc nemogoče. Vse mogoče so že ukrenili za izvoz, vendar je v zadnjem trenutku še najvarnejša pot skozi Grčijo zn-prtu in S tem tudi odvzeto vsako upanje hmeljarju. Druga leta ob tem času je bilo že polovico pridelka prodanega. »Judi« so se vozili iz kraja v kraj, ponujali bajne cene za »pelin«, kakor hmeljarji letos nazivajo hmelj, in bili povsod dobro sprejeti Denar in z njim blagostanje so prinašali v deželo. Letos tega ni, Vsu žalostni hodijo hmeljarji drug do drugega in razgovor se suče samo okrog slabih časov. Letos ni slišati besed: To bom kupil, ampak: To bom prodal, da bom kupil moke, da bom dal kruha družini. Mogli bo v Sav. dolini reči letos, da je docela pasivna. Seveda nastane vprašanje, zakaj ne pokupijo hmelja domače pivovarne. Res je. zakaj ga ne pokupijo. Toda s tem jp težava. Domače pivovarne potrebujejo za svojo produkcijo piva le neznatnih 20% vsega pridelka v državi. Drugih 80% mora v inozemstvo. Poskušala je Zbornica /a TOl. poskušala je Hmeljarska zadruga, o din 2 in niunj, ko so bile shrambe prazne, ko ni bila redka hiša kjer so otroci znmai. zahtevali kruha. ln naj l>o prihodnje leto zopet tako? In naj lw> tako zopet tretje leto Savinjska dolina bo postala dolina pomanjkanja kakor druge pu-sivne pokrajine v Sloveniji. Še nekaj časa in hmelj bo obran, posušen in spravljen v vreče, kjer bo čakal časa, ko se ga bo kdo usmilil in prodal po sramotno nizki ceni. če ga bo sploh mogel prodati, kajti hmelj postane v letih slabe konjukture le predmet čudno grenkega vonja in okusa, ki ga ni mogoče porabiti v nobeno rentabilno svrho. In še to l>oli Savinjskega hmeljarja, ko mu v teh težkih časih na vseh mogočih krajih opisujejo njegovo namišljeno bogastvo in težke denarje. Knko to žge hmeljarja, kako hudo m ii je! Saj ni hujšega, knkor v nesreči se spominjati srečnih dn: in zopet ni hujšega kakor poslušati neutemeljene govorice o bogastvu nekoga, ki ve, da bo na zimo stradal, tla ho poslušal le tožbe svojih otrok, da tudi sam ne bo imel kaj jesti. Seveda je pa še možnost, da se bodo razmere naposled le uredile in bo hmelj prodan po sprejemljivi ceni. Tokrat bodo odpadle od vsakega posameznega hmeljarja moreče skrbi, zopet se ho oglasila v srcu njegovem pesem o srečnih dneh, zopet bo ponosno in samozavestno korakal skozi leto Zopet bo v Žalcu vrelo kot nu mravljišču, zopet bo pozdrav prisrčen. In takrat lx> tudi dolina sama zndobila prijaznejši obraz, zakaj nrlio samo bo veselo veselih ljudi in žalost in skrb bosta nepoznana gosta. Danes premiera najaktualnešega češkega filma Senzaciona1ni boji med špioni za nov torpedo — skrajno napeti bliskoviti vršeči se prizori l TORPEDO 48 Predstave danes v petek ob 15., 17., 19. in 21, uri ; jutri v soboto ob 16, 19. in 21. uri KINO UNION tel. 22-21 U „Ohnova življenja v znamenja srpa in kladiva Pred kratkim se je vrnilo iz vzhodne, po So-vjetih zasedene Poljske kakih 20 italijanskih državljanov, ki so se pečali s poljedelstvom, po ruskem vdoru v te kraje pa so se vrnili v domovino. Vodja te skupinice je pripovedoval te-le zanimive okolnosti novega sovjetskega režima: »Boljševiki so prišli 17. septembra. Bila jih je cela armada. Cele dneve in noči se je valilo po ulicah tosoče tankov, vsi v smeri proti madžarski in romunski meji. Čete so bile dobro oblečene in oborožene. Nobenih nasilstev niso delali in ne ropali po trgovinah in zasebnih hišah. Edino, ker ie vplivalo na nas, je bila njihova brezmejna po-zrešnost. Pokupili in pojedli so vse, kar jim je prišlo pod roke. Nekateri so snedli do 20 žemelj, mesa pa en kilogram. Zdelo se je, da so sploh nenasitni. Vendar so vse lepo plačali. Reklo bi se lahko celo, da so razmetavali z denarjem. Plačevali so z novimi bankovci; noben trgovec ni poznal njihovega izvora in prave vrednosti. Cnte so se končno pomaknile naprej, samo majhni garnizon je ostal. Vojaški guverner je prevzel v upravo vodstvo in je takoj imenoval ljudskega komisarja. Novi časi so napočili.« »Zemeljski raj?« »V začetki) je vse kazalo tako. Nikomur niso tiiti lasu skrivili. Vojaki so prosili za tobak in si zvijali cigarete. Radi so se mešali v pogovore. Vče-sih so nas zelo osupnili. Pripovedovali so, da bodo šli še daleč, daleč, dokler ne bodo zasedli vse Evrope. Bili so pohlevni in dobrodušni. O Moskvi so pravili, da je najlepše in največje mesto sveta. Vse, kar so videli, je vzbujalo vedno večje začudenje pri njih. Naša obleka, čevlji, da celo otroci. Pojedli so velikanske množine kruha. Za mnoge stvari so radovedno spraševali: kaj je to? Večina še celo življenje ni videla citrone, mnogi pa tudi za nas najnavadnejših stvari ne, kot jajc, mleka, sirovega masla in sira. Tako je preteklo nekaj dni. Potem pa sc ie pričela velika žatoigra. Vsa zasebna lastnina je bila proglašena za nezakonito. Zgolj nekaj malega od polj so lahko majhni kmetje obdržali. Večja posestva in vso veleposest so konfiscirali. Sovjetska policija — GPU je istočasno zaprla vse poljske in ukrajinske nacionaliste. Okrog 23.COO oseb so pridržali, jih porazdelili v skupine in odpeljali. Nihče ne ve, kam so jih odvlekli. Nato so naredili ljudsko glasovanje. Glasovali so v ločenih celicah na posebnih listkih. Vsak listek je imel svojo številko, da se je vedelo, kako je vsak »tajno« glasoval. Udeležba je bila obvezna. Uspeh tega glasovanja je bila »enodušna« zahteva za vključitev V Sovjetsko zvezo. Sovjetske oblasti in vojaštvo so vzeli za stanovanja domove onih, ki so jih pregnali. Sovjetski režim je začel delovati... Kmalu so spremenili denar. Nameslo poljskega zlota velja odslej sovjetski rubelj. Najprej si sicer lahko plačal z obojim denarjem, potem pa le z rubljem. Temu je sledilo splošno zvišanje plač. Delavec, ki je dobival doslej dva zlola in četrt, je prejemal odslej 3—4 rublje na dan. »Obnova življenja« je začela" svojo pot. Nekega lepega dne so bile trgovine zaprte. Nobena pekarna, nobena mesarija, nobena trgovina s sadjem in zelenjavo ni več prodajala življenjskih potrebščin. Vse trgovine tekstilnega blaga, obutve in manufakturne trgovine sc bile zaprte in zapečatene. Ceniki in reklame so zginile. Na splošno spraševanje, kaj vendar to pomeni, so odgovorili, da so oblasti vse blago, ki je na razpolago, zaplenile. Napovedali so v kratkem tri državne trgovine. To število so pozneje povečali na pet. Le redke stvari si mogel tam dobitj. Ljudstvo je moralo začeti postajati v neskončno dolgih vrstah in često po cele ure čakali, dokler ga navsezadnje praznih rok ne odslove s tolažbo, naj le jutri zopet pride. Delavec, ki je lahko prej kupil za svojih. 2.25 zloti poldrug kilogram mesa. je na žalost odkril, da mu sedanji štirje rubljt niti za škatljico vžigalic ne zadoščajo. Cene^ so se 86 rubljev, kilogram kruha, ki si ga prej dobil a 20—25 grošev, je stal sedaj 2.6 rublja. Dnevni zaslužek je postal brezpomemben. Najmanjše potrebščine so požrle velikanske vsote, ki jih noben delavec ni zmogel. Pomanjkanje biaga je povzročilo takšen dvig cen, da se sploh misliti ne da. Za ponošeno obleko si lahko dobil 1000 rubljev, pa kaj si si s tem pomagal, ko pa bi ta denar lahko že za dostojno kosilo izdal, če bi se hotel pošteno najesti. Država je odvzela vso živo živino. Vole, krave, svinje, ovce, da celo kokoši, gosi, race, pse in mačke'so zaznamovali s srpom in kladivom in jim dali številke. Življenje je postalo neznosno. Lakota z revščino je zavladala v mestu in na deželi. Prebivalstvo je bilo zmešano in obupano. Raz hiše pa so plapolale vsepovsod rdeče zastave kot znak »veselja in obnove«. Po nekaj mesecih »življenjski obnove« si našel povsod le sovražnike sovjetskega režima. Prej s slepoto udarjeni komunisti so sedaj vsi spregledali. Celo Judje, ki so upali, da si bodo v sovjetskem režimu lažje »opomogli« niso skrivali sovražnega razpoloženja do novega režima. Najbolj pa je bil udarjen mali človek, delavec in kmet, ki so mu prej največ obetali. Življenje se mu je spremenilo v pravo pasje življenje. Uprava našega mesta je bila stoodstotno ruška. Noben domačin delavec ali meščan ni dobil ne sedeža ne glasu v mestni upravi. Najslabše se je zgodilo prejšnjim največjim komunističnim kričačem. Vse so enostavno prijeli in odpeljali v pregnanstvo. Pod novo upravo so se kmalu poslabšale zdravstvene razmere. Mnogi ruski vojaki so bili jetični, pa tudi druge nalezljive bolezni so privlekli med nas. Ulic ni več nihče čistil. Odpadki so ležali po cestah in gnili. Na srečo je sneg dolgo pokrival vso to nesnago. Kljub vsej revščini so začeli tlačiti ljudstvo še z davčnim vijakom. Kogar so osumili, da bi se dalo od njega še kaj odnesti, je dobil brez kakega posebnega povoda ukaz, naj plača večjo vsoto denarja. Če so nesrečniki v stiski vse pobrali, ali se jim je posrečilo dobiti pri prijateljih posojilo za plačilo zahtevane vsote, so jim oblasti rekle: »Ce sle lahko toliko plačali, ste brez dvoma bogati in lahko plačate dvojni znesek«. Ko je nekdo prosil, naj mu dovolijo plačilo v obrokih, so mu rekli: »Dobro, tri roke ti damo; prvi ti zapade ob dvanajstih, drugi ob pol eni, tretji ob eni.« Petinisedemdesetodstotno katoliško prebivalstvo našega mesta se je v teh trdih dneh izkušnje tru-itioma zatekalo v cerkev. Nobene namreč niso zaprli. Da bi rdeči oblastniki to dosegli, so odredili novo ljudsko glasovanje. Takrat pa so se vračunali. S pogumom obupancev je celotno prebivalstvo glasovalo proti. Tako so ostale cerkve odprte. Drugače se je Zgodilo s šolami. Te so enostavno razkristjanilii Križ, znamenje vere, • so zamenjali s Stalinovo sliko ... Mera trpljenja je prekipela. Naša italijanska kolonija je sklenila, da se na vsak način vrne v domovino. Ko smo sedeli v vladu, namenjenemu proti romunski meji, se je postavil pred nas neki rdeč vojak in nam glasno zaklical: »Naši komisarji nam pripovedujejo, da smo marširali, da bi druge osvobodili. Kakšna šala je vendar to!« Mi že dolgo čakamo, da bi vendar že enkrat drugi prišli nas osvobodit.« Grad Pobrežje pri Adlešičih (K nedeljskemu festivalu v Beli Krajini) munt beograjski jesenshl vzorčni sejem od T. do 16. septembra 1940 NA SEJMU BODO ZASTOPANE SLEDEČE STROKE; Tekstilna proizvodnja, usnje, papir, pohištvo, glasbeni inštrumenti, kovina, stroji, motorji, naprave, elektrotehnika, optika, radio, poljedelski stroji, stavbarstvo, kemija, steklo, porcelan, galanterija, prehrana, alkoholne pijače, knjige, propaganda in reklama. 50% popusta na Zelczntcah in ladjah Popust velja pri odhodu od 2. pa do vključno 16. septembra, n pri povratku od 7. pa do vključno 21. septembra. Pri odhodu je treba kupiti celo vozovnico in rumeno izkaznico za znižano vožnjo, ki jo je treba dati potrditi na sejmu. Ta daje potniku pravico do povratka z isto, karto, ki jo je treba shraniti. Pojasnila: Uprava beograjskega sejma, Beograd, Sajinište. Poštni predal: 538. Telefoni: 28-526 in 28-802 Vsoho vstopnico le numerlrono. - Po zohlluthu selmn bodo »slovnice Irenone hahor w loterlli lo oblshovoici bodo lahKo dobili lepe noarade. — Seznam nagrad bo ubiavllen pozneje. V Celju popolna II. realna gimnazija Celje, 5. septembra. Prejeli smo telefonsko sporočilo, da je s kraljevim ukazom ustanovljena v Celju za novo šolsko loto 1940-41 jiojiolna II drž, real gimnazija v Celju. Pouk učencev dveh realnih gimnazij in šp klasične gimnazije v treh vzporednih razredih bo v istem poslopju, ki so ga zgradili |>red 20 leti /a 300 dijakov. Za enkrat še ni znano, kako bodo urrdili pouk. Ustanovitev II jiopolne gimnazije pozdravlja mo! Sedaj je nujna rešitev perečega vprašanja gradnje novega poslopja. 4 letni fantek zažgal hišo in zgorel Janče, 4. septembra. Na Jančem v občini Trebeljevo živi v vasi Gaberje občinski sluga Valentin Marolt z malo hišico pa veliko družlnico 7 otrok. Najstarejši otrok je star šele 13 let. Njegovo posestvece je tako majhno, da more rediti le eno kravo in enega prašiča V torek 3 t, m. je Marolt pomagal kositi pri svojem sosedu, doma pa je žena kuhala kosilo zase in otroke. Med jedjo pa je bil 4 letni sinček Ivančck nekaj poreden, zato ga je mama kaznovala. Po jedi je mali odhlačal nad izbo, kjer so pod streho imeli spravljeno seno in kjer so kokoši tudi nesle j#jca. Mali je prinesel izpod strehe 2 jajčka, ju pokazal m£.mi ter poredno dejal: »Mama, tile dve jajčki sem dobil pod streho, pa ju ne bom dal tebi, ket si me natepla.« Mati jc ravno imela v roki velik škaf, ki je z njim šla po vodo na studenec, ki je kakih 50 korakov stran od hiše. Zato ni nič odgovorila češ da se bosta glede jajčkov že potem zmenila. Ko se jc vračala s škafom vode na glavi, je zaslišala. kako pod streho hiše nekaj prasketa. Tako se je prestrašila, da ji je padci škaf na tla Medtem se je začelo izpod strehe vedno bolj kaditi, otroci so zagnali vik, nakar je na vso sapo .prinitel oče, ki je slišal vpitie in videl dim. Njego\o prvo vprašanje je bilo: »Kje pa so otroci?« Mati je povedala, da so vsi skupaj, le Ivančka ni nikjer videti. Oče je v strašni slutnii planil pod streho, kjer pa sta ga dušeč dim ter stra.šna vročina vrgla nazaj. Prihiteli so ljudje, reševali živino in pohištvo in to tudi rešili. Hiša pa )e zgorela z vso krmo in živežem Ko so gasilci razdirali streho ter razmetavali goreče seno, so v senu našli popolnoma sežgano trupelce malega Ivančka. Zdi se, da je mali fantek zlezel spet pod streho ter si tamkaj v senu hotel skuhati tista dva jajčka. Ogenj pa «i je najbrž v s* nji otroški preprostosti zanetil s kakim ogorkom, ki ga je bil vzel spodaj v kuhinji, ko je mama š'a po vodo. Uboga družina je res hudo prizadeta. Savinjski kmetje prijeli vlomilca Jevšjaka Celje, 5. septembra. V Gotovljah pri Žalcu se je posrečilo ujeti zelo nevarnega postopača in vlomilca, 23 letnega Jevšjaka Albina, pristojnega v Rudnik pri Ljubljani. Pred dnevi se je pojavil v Gotovljah pri Žalcu in izrabil odsotnost Vaševe družine. Okrog pol 5. se je splazil skozi odprto okno v Vaševo hišo. Ob pol 5. ga je zasačila gospodinja, ki je prišla z njive, kjer so obirali hmelj. Na vprašanje, kaj stiče po hiši, je odgovoril, da išče kruha. Še predno se je Jevšjak osvobodil strahu, odnosno pomiril, je Vaševa poklicala na pomoč druge obiralce in mu preprečila pobeg. Ob>ralci so mu pregledali žepe. Napolnil jih je že z nekaterimi malenkostmi iz omare. Vlomilca so poklicani orožniki takoj odpeljali na orožnlško postajo v Žalec, kjer so mu še natančneje izprašali vest. Pri obširnem zasliševanju je priznal celo vrsto vlomov. Jevšak Albin je bil že trikrat kaznovan zaradi vlomnih tatvin. L. 1936. j* vir mil pri Češnovarju v Ljubljani in ukradel 60 000 din. Orožniki so ga včeraj dopoldne izročili celjskemu sodišču. Smrtna nesreča v rudniku Pečovniku V rudniku v Pečovniku je zasulo 29 letnega rudarja Rudolfa Stanjka iz Kamenščka pri Ljutomeru, stanujočega v Zagradu pri Celju. V odkopu št. 7 premogokopnika v Pečovniku sta bila zaposlena od 2 zjutraj Hosner Albin iz Zagrada in Stanjko Rudolf, Imenovana sta polagala opaž po tleh v odkopu. Pri tem delu jima je tudi pomagal vozač Kruleč Štelan. Hosner Albin in Stanj-ko Rudolf sta opaž s krajniki položila po dve dolžini po 4 m. Odkop je bil normalen in ni bilo opaziti nikakega pritiska in tudi ne nevarnosti. Hosner Albin je bil popolnoma prepričan, da ni nobene nevarnosti izpod podvlake na sredini, zato je šel izpodmikat drugo stojko, obenem pa je opozoril svojeoa tovariša Stanjka Rudolfa, naj pazi. Stanjko je stal okrog 1 n? od Hosnerja proti izhodu proti desni strani. Hosner je udaril • »•-kiro po stojki. Stojka je počila, da se je milil strop in da je Hosner komaj pravočasno odskočil. Tudi Stanjko je odskočil, pri tem pa je padel ma obraz, tako ni ušel plasti, ki se je zrušila in ga pokopala. Zrušila se je okrog 3 m debela plast v dolžini 13 m. Delavci so po dolgem kopanju potegnili mrtvega rudarja izpod ruševin. Pokojni, ki si je s pridnostjo postavil majhno hišico v Zagradu, zapušča vdovo in 21ctnega otroka. Jutri v petek ob 4. popoldne ga bo vse delavstvo spremilo s (Svetilkami na okoliško pokopališče. Naj * Iliru , p oči val Stran 8 »SLOVENECc, dne 6. septembra 19tO. ^Aafine novite Koledar Petek. 6. so|)t.: Caharija, prerok; Peregrin. Sobota, 7. sept.: Marko in tovariši, mučenci. Novi grobovi -J- V Ljubljani je umrl v sredo, 4. t, m. Kelhar Jakob. Pogreb bo v petek ob 5 popoldne iz zavetišča sv Jožeta, Vidovdanska cesta 9 v Dravlje. Naj počiva v miru! * — Za duhovnike bodo v Domu sv. Ignacija, Zrinjskega cesta 9, Ljubljana, duhovne vaje od 10. do 20. septembra in od 23. do 27. septembra. Pri obeh tečajih je še dosti prostora. Priglasite se! — Vodstvo doma. — Sv. maše na planinah. Aljažev klub v Ljubljani obvešča, da bo v nedeljo, 8. t. m. služba božja na naslednjih postojankah: na Kredarici ob 8, Krvavcu ob 9, Uskovnici oh 8. Kureščku ob 10, Kofcah ob 10, Pokljuki 10.13 Kamniški Bistrici ob 9. V Kamniški Bistrici ho ta dan žegnanje. — Drugo zborovanje slovenskih zgodovinarjev se bo pričelo v soboto, dne 7. septembra na Ptujski gori ob enajstih dopoldne. V slabem vremenu bo zborovanje v Mesričevi dvorani, pri lepem vremenu pa na trati za cerkvijo. — Za praktične poklice se usposobite v Ro-bidovem enoletnem trgovskem tečaju s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ulica 15. Tu dobite že v enem šolskem letu strokovno in splošno gospodarsko izobrazbo, ki je potrebna za kvalificirano delo v pisarnah ali za vodstvo lastnih podjetij in trgovin. Ugodnosti: rodbinske doklade, dijaške vozne karte ild. (za dijake, ki imajo malo maturo). Pojasnila in prospekte daje vodstvo: Trnovska ulica 15, telefon 40-48. f(xks74/85. pO cblŽGVi * Zagorska železnica obnovljena. Kakor znano, je zagorska proga na Hrvatskem proti Varaždinu zelo slaba in vlaki tamkaj le počasi vozijo. Zdaj so del proge med Zaprešičem in Budinščino docela obnovili, zaradi česar bodo tam poslej vlaki vozili s hitrostjo 70 kin na uro. Ce se to res zgodi, bodo vsaki od Zagreba do Varaždina vozili le še dve uri in pol. * Jadrnica se je potopila. Te dni se je pred kotorskim zalivom parnik »Albanija«, ki je last Zetske plovbe, zaletel v motorno jadrnico »Slavijo«, ki je prihajala od Korčule. Sunek je bil tako silen, da se je »Slavija* takoj potopila. Posadko so srečno rešili. Tamkaj, kjer se je jadrnica potopila, je niorje le 6 metrov globoko, tako da jambori še mole iz vode. Jadrnico bodo dvignili. _ Stoilinarske bankovce z napisom »Narodna, banka Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z datumom izdaje od 30. novembra 1920 nekateri odklanjajo. ker se v zadnjem času razširjajo vesti, da so ti bankovci zastareli in vzeti iz prometa. Da se onemogoči izkoričanje nepoučenega prebivalstva, o|K>zarja Narodna banka vso javnost, da omenjeni bankovci niso vzeti iz prometa in so enako kakor dinarski bankovci z napisom »Narodna banka Kraljevine Jugoslavije«, izdani 1. decembra 1929, še vedno zakonito plačilno sredstvo. ■Vlili fVA n n Gt,ZASTOPSTVO ZUNDAPP o.tuiEK K V A L I JE T M I ? I.JUB.L3 ANA MOTO C V TAVČARJEVA 11 VSAK MODEL DOBITE TAKOJ _ Sprememba delovnega časa pošt, telegrafov in telefonov. Po novem pravilniku o delovnem času pošt, telegrafov in telefonov, ki je bil objavljen v Službenih novinah št. 15 od 26, avgusta 1940 in istega dne tudi stopil v veljavo, opozarja ravnate!istvo pošte, telegrafa in telefona občinstvo na sledeče spremembe: Ob nedeljah in praznikih, ki so kot taki priznani z zakonom, vrše pošte v prometu s strankami saino le službe: 1. sprejem pisemskih pošiljk, 2. izročanje časopisov, 3 izročanje pisemskih pošiljk naročnikom postnih predalov, 4 telegrafsko in telefonsko službo v dosedanjem obsegu. Odpade torej blagajniška in paketna služba. Občinstvo v Ljubljani se še posebej opozarja na to, da poštne podružnice v Ljubljani štev. 3. 4. 5, G, 8 in 9 ob nedeljah in priznanih praznikih sploh ne poslujejo. V teh dnevih naj se občinstvo poslužuje glavne poste, kolodvorske pošte in pošte 7 v Šiški. ZDRAVILIŠČE w RADIO-THERMA LAŠKO Uspešno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, gihta, ishiasa, ženskih bolezni, arterioskleroze itd. ZniZane pavšalne cene. Zahtevajte prospekt«! * Volkovi so ga raztrgali. Iz Banjeluke v Bosni poročajo, da so v nekem gozdu blizu Donjega Va-kuia našli raztrgano truplo 35 letnega Mladena Gusiča, krnela iz vasi Skakavac. Takoj je bila sklicana komisija. Sodijo, da so Gusiča napadli in raztrgali volkovi, vendar tudi zločin ni izključen. Zato so oblasti zajx>čele natančno preiskavo. * Policaju so ukradli motorno kolo predrzni zagrebški tatovi. Toda zagrebški policijski stražnik Tučan je šel takoj na delo za svojim motornim kolesom, ki ga je izsledil v Posavskih bregih v hiši nekega kmeta. Kolo je bilo skrito v slami. Kmet je Tučanu povedal, da mu je kolo dal shraniti neki Stjepan Micudaj, kateri je baje kolo kupil od neznanca za 1500 dinarjev, dasi je bilo kolo vredno 6000 din. Motorno kolo je bilo seveda takoj zaplenjeno. * Lov na medvede so priredili te dni kmetje v okolici Travnika v Bosni pod planino Vlašič in planino Borčevič. Ta planina ima polno divjih hrušk, ki jih imajo medvedje zelo radi. Ker pa letos divje hruške niso dobroo brodile, je medvedom začelo primanjkovati hrane. Zato so začeli trgati drobnico in delati škodo na njivah. Kmetje so imeli pri prvem lovu ta uspeh, da je kmet Selim Delič ustrelil dva velika medveda. Zdaj kmetje zahtevajo od oblasti, naj se napravi večji pogon, da se medvedja nadloga patre. * Svinja reševala svoje mladiče iz gorečega svinjaka. V vasi Blinski kut, blizu Siska je i^astal požar. Med drugim je gorel tudi hlev, kjer je bila stara svinja s 6 mladiči. Ko je s strehe že začela padati opeka, je svinja pobegnila iz hleva ter valila za seboj mladiče. Ko je svinja pribežala na dvorišče, je opazila, da so trije mladiči ostali v hlevu. Čeprav je bil hlev že ves v plamenu, je svinja planila nazaj ter nosila iz hleva mladiča za mladičem. Vsakokrat, kadar je prišla žival iz hleva, je padala nanjo žerjavica. Žival pa se je zunaj povaljala jx> tleh in brž spet odhitela v hlev po drugega mladiča. * Bombaža primanjkuje, kar je vzrok krizi v naši tkalski industriji. Srbski listi naglaša jo, da bi bilo j»ri nas mogoče najmanj >0.000 hektarjev zasaditi z bombažem. Na Bolgarskem imajo b.(MX> ha bombaževih nasadov, na Grškem pa celo 80.000 ha. Srbski listi tudi na-glušujo, da bi bilo tudi ovčjerejo pri nas bolj negovati, da bi večino volne lahko doma pridelali. r. , , o * Subotici primanjkuje drv. Doslej je Svir 1 Kitica z drugimi kraji dobivala potrebna drva v krajih, ki leže v sedanji banovini Hrvatski. Letos pa je banska oblast na Hrvatskem prepovedala vsak izvoz drv. Tnko so Vojvodinci ostali brez drv za zimo. zlasti pa Subotica, ki jih [Mitrebuje vsega sknpnj več ko 2.000 vagonov. Zdaj je bonsko oblast v Zagrebu dovolila Subotici 25 vagonov drv. kur pa bo le zn šole, medtem ko drugo jvrebivalstvo ni še preskrbljeno. Ko bi Subotica dobila dovoljenje, i da bi iz svojih gozdov smela izsekuti 1000 va- gonov drv, kar je odvisno od gozdnega ministra, ji bo manjkalo še vedno kakih 1000 vagonov. * Namesto v zapor v opazovalnico. Pred nekaj časa je odvetnik v Žablju v Vojvodini samega sebe ovadil državnemu tožilstvu, češ, da jc kot upravnik žabaljske hranilnice po-neveril 80.000 dinarjev. V ovadbi je mož zahteval, naj ga takoj denejo v preiskovalni za-|x>r. Moža so res prijeli in ga najprej izročili zdravnikom, da jiregledajo njegove možgane. In so zdravniki res ugotovili, da se pri možu kažejo znamenja duševne zmedenosti. Zato niso mogli^ ugoditi njegovi zahtevi, noj ga denejo v /apor, marveč so ga poslali v novosad-ski sanatorij, kjer ga bodo zdravili in opazovali. * 25 letni jubilej kmetovih opank. V slavonski vasi Jaruge ob Savi živi 75 let stari Ivo Živkovič, ki je sila ponosen na svoj jubilej. Ne gre pa pri tem jubileju za njegovo jfurošt, marveč za starost n jegovih opank, ki'jih nosi že 25 let, pa so še vedno kakor nove. To se jiravi, Živkovič nosi svoje pred 25 leti kupljene o|)iinke le ob najbolj slovesnih prilikah, drugače jia jih ima skrbno shranjene. Pravi, da upa še mnogo let v teh opankah obhajati tudi njihovega zlatega jubileja — svoje 100 letnice. * Trije detektivi dobe 53.000 dinarjev nagrade. Pred "nekaj dnevi je bilo vlomljeno v blagajno lx>gate tvrdke. Bela Bucliwuld v Osijeku, kjer je vlomilec odnesel 650.000 dinarjev. Lastnik je razpisal nagrado, da dobi tisti, ki bi ujel vlomilca. 10% denarja, kur ga bo vlomilec še imel. Zdaj so trije zagrebški detektivi prijeli znanega vlomilca Škoriča, ki so pri njem našli še 550.000 dinarjev, škarič je priznal, da je on tisti, ki je vlomil pri Bucwaldu, Buch\vald je prišel v Zagreb ter prinesel 53.0(10 dinarjev, ki si jih bodo delili (rije zagrebški detektivi Dan, Kolundžič in Krčelič. Trbovlje Romanje na Sv, Planino. Naši delavci poro-majo v nedeljo, 8. septembra na Sv .Planino. Delavske skupine iz Zasavja pridejo s prvimi jutranjimi vlaki in bo ob pol 9 skupen odhod izpred Društvenega doma. Pri sv. maši, ki bo ob 10, bo sodeloval delavski pevski zbor. Po sv. maši bo pred cerkvijo zborovanje o potrebah sedanjega časa in o novem stanovskem družabnem redu. Vabi se vse dobro misleče delavstvo, da se udeleži tega romanja in strne k skupni borbi za pravice delavskega stanu. GHRI5T0FDU UČNI ZflVOO Ljubljana, Domobranska c. 15 (telefon 43-82) EN0LEIH11001M Vpisovanje se vrši vsak dan dopoldne in popoldne med običajnimi uradnimi urami (tudi v nedeljo) Podrobne informacije daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Na razpolago novi ilustrirani prospekti. Največje in najmodernejše trgovsko učilišče te Trste. Ljubljana, 6 septembra Radio Ljubljana Petek, 6. sept.: 7 Jutranji pozdrav — 7.15 Najioveili in poročila — 7.15 Pisfrn venček veselih zvokov (plošče) — Praznovanje rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.: 9 30 Prenos zahvalne službe božje iz stolnice — 10 Odkritje spomenika kralju Aleksundru I. (prenos iz Zvezde) — 12 Naša glasba (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Sve- . čani koncert jugoslov. glasbe (Radij, orkester) 14 Poročila — t4.IO Tedenski pregled Tnjsko-proinetne zveze — 19 Napovedi in jioročila — 10.20 Nac ura — 19.40 Objave — 20 Za planince — 20.10 Ženska ura: Ali naj se za javna vprašanja zanima tudi ženska? (Angela Vode) 20.30 Akademski pevski kvintet — 21.15 Slov. zvoki (Radij, orkester) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Pisana šaru (plošče). Drugi programi Petek, 6. septembra: Belgrad: 20.20 Simf. konc. Zagreb: Prenos. — Bratislava-, 19.40 Operetna glasba. — Praga: 19.25 Pevski koncert — Soiija: 19,50 Massenetijeva opera »Manon«. — Beromiinsteri 20.45 »Princesa iz Trapccunta« buffo-opera. — Budimpešta: 19.50 Puccinijeva opera »Tosca«. - Stock-holm-Hoerby: 2140 Kabaret — Rim-Florenca: 22 Violončelo konc. — Trst-Milan: 21.40 Izbrana gl. — Sottens: 19.15 Pisan drobiž. Lekarne : .i ».: ; .. >.-•',' ' • ro i: i "i 11 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Kralj Peter II. kot letalec KINO KODELJEVO — Telefon 41-64 Otvoritev sezone šlsatjerfevI Greta Garbo — Charles Boyer v monumentalneni zgodovinskem lilmu: Grofica Walewska Danes ob 14-30, 17'30 in 20-30 uri, jutri ter v nedeljo Prvi film v katerem bomo .poslušali pesmi v domačem jeziku Hotel Sacher Sibilla S m i t i — W i 11y B i r g e 1 Film brezskrbnega predvojnega Dunaja Avtomobilisti in motociklisti poidejo v nedeljo v Metliko Ljubljanski Touringklub razpisuje ocenjevalno vožnjo Ocenjevalne vožnje so se pri nas že malo udomačile. Ocenjevalne vožnje so priljubljena družabna prireditev avtomobilstov in motociklistov in dajejo izglede na dober uspeh vsakemu udeležencu ne glede na to, ali ima močan ali slaboten stroj, ne glede na to, ali je dirkač ali le turni vozač Prav zanimivo je, da dosežejo pri ocenjevalnih vožnjah najboljše ocene večinoma praktični vozači, ki niso stremeli nikdar za posebnimi brzinskimi rekordi. V pisarni Touring kluba na Tyrševi 11 je zelo živahno Vedno znova prihajajo prijave, ki se jJ« vzorno in smotrno urejeno ter nad vse poučno razstavo pasivno obrambe. Vse te, zlasti pa tudi šolsko mladino in dijaštvo, ki se zdaj vrača v ljubljanske Sole, pa se posebej opozarjamo tudi na film o pasivni obrambi ob letalskih napadih, ki ga je izdelal vojni geografski institut v Belgradu. Ta film je odlično posnet in kar najbolj nazorno prikazuje, kako se moramo ravnati oh letalskih napadih. Mestni zaščitni urad, ki mu je uspelo dobiti ta film na razpolago le za nekaj dni, e oddal zdaj vrtenje tega filma tvrdki »Radio jjubljana«, ki je v ta namen postavila pred vele-sejmskim paviljonom »K« enega svojih najboljših projekcijskih aparatov, tako da so slike čiste in ostre. FIlm vrte vsak večer od 20 dalje nepretrgoma po večkrat zapovrstjo na prostem pred paviljonom >Kt. Ogled filma v letalskih napadih, kakor tudi razstava o pasivni obrambi v paviljonu »J« je brezplačen. I Pri »aprtju, motnji ▼ prebavi — vzemite zjutraj Se na prazen želodec en kozarec naravne »FRA NZ-JOSEF< grenčice. 1 Glas staršev. Obvestilo v Vašem cenjenem listu, da ni umestno od strani učiteljstva izvajati pritisk na učence, kje naj kupujejo svoje šolsko 'Otrebščine, je bilo res potrebno in hvalevredno. Tudi ni prav, če nekateri učitelji kar diktirajo učencem, naj prinesejo v šolo 30 in še več dinar-, ev za šolske potrebščine, češ, da jim bodo sami preskrbeli, kar potrebujejo za šoio. Stojimo na stališču, da se otrokom naroči, katere vrste zvezke in knjig morajo imeti, nakup naj se prepusti nam staršem, aer je v teh težkih časih nam revnim staršem ros težko naenkrat plačati take zneske za šolske potrebščine. 1 Ugledna tvrdka J. C. Mayer v Ljubljani je z ozirom na naraščajočo draginjo podelila svojim uslužbencem večji znesek za nabavo življenjskih potrebščin. Uslužbenci se tvrdki za uvidevnost najlepše zahvaljujejol 1 Utopljenka v Ljubljanici. Včeraj dopoldne je našla žena delavca Julka Marinko v Gruberjevem prekopu na Kodeljevem truplo utopljenke. Obveščena je bila ljubljanska policija, ki je ugotovila, da Je utopljenka 37 lelna Antonija Zgonc, rojena v Itorovnici. Zgonc Antonija je živela v Ljubljani in bila pridna poatrežnica. Včeraj zvečer pa je šla s svojega stanovanja na Rimski cesti. Vse kaže, da je v duševni zmedenosti napravila samomor. 1 Pozabljena je bila v telefonski celici na Krekovem trgu v Ljubljani denarnica. V njej je bilo okrog 100 din, nekaj zlatnine ter vojaški dokument. Dotična oseba, ki ima denarnico, se naproša, da jo odda upravi »Slovenca« v Kopitarjevi ulici št. 6. Denar lahko obdrži za nagrado. 1 Večerni kuharski tečaj, ki ga priredi ženski odsek Šempeterske prosvete, se bo pričel 15. septembra. Prigla6—21 Mestni dom, I. nadstropje (desno). ZFO Mladci iz Ljubljane ln okolice) Pojutrišnjem, v nedeljo, 8. t. m. popoldne bo na Rakovniku v Ljubljani velika mladinska procesija za mir, ki jo bo vodil sam prevzv. g. škof. dr. Gregorij Rožman. Pozivamo mladce ljubljanskih in okoliških odsekov, naj se procesije polnoštevdno udeleže. Pridite v civilu z znaki! S seboj prinesite zastavice in prapore! Zbirališče bo na Rakovniku na srednjem zavodskem dvorišču ob 3 popoldne. Voditelji naraščaja, poskrbite za polnoštevilno udeleibol — Predsedstvo ljubljanske podzveze ZFO. MARIBOR m Smrt v cvetju mladosti. Družino mariborskega odvetnika g. dr. Škapina je zadel hud udarec. Umrla jim je hčerka Boženka, slušateljica in cand. filozofije. Pogreb mlade pokojnice bo danes 6, septembra ob 17. na mestno pokopališče na Pobrežja, Sv. maša zadušnica bo v soboto ob 7. zjutraj v mariborski stolnici. Naj ji sveti večna luči Težko prizadeti družini najiskrenejše sožaljel m Združenje obrtnikov slikarskih in sorodnih strok naznanja, da je bil na sestanku dne 2. sept. sprejet dodatek k sporazumu, po katerem se urne mezne zvišajo za 50 par pri vseh pomočniških kategorijah. Prvič se imajo zvišane mezde izplačati v soboto 7, t, m. Združenje, poziva vse mojstre, da se točno ravnajo po tem sklepu. m Županstvo občine Pobreije poziva vse hišne posestnike na Pobrežju in Teznem, da danes, na rojstni dan Nj, Vel. kralja, raz svejih hiš izobesijo zastave. m Smrtna kosa. V Trubarjevi ulici št. 11, je umrla 37letna kandidatinja filozofije gdč. Božiča Skapin. V bolnišnici ja umrl 411etni delavec Franc Pešl. Nai m Predstojništvo mestne policije poziva vse v miru počivata, sorodnikom naše sožaljel lastnike motornih vozil, da v slučaju preureditve svojega vozila na kako drugo pogonsko sredstvo (metan, lesno oglje, nafta) o tem v roku 3 dni obvestijo predstojništvo policije soba št. 4. One, ki ne bi prijavili take 6premembe glede pogonskega sredstva v predpisanem roku bodo zAdele zelo stroge kazni po čl 243 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice v zvezi s § 44 vojaškega kazenskega zakonika. m Vse za šolo v Clrilovi! m Neznanka odložila otroka. Dne 2. X. m. so v Ješenci ob cesti našli 11 mesecev starega otroka ženskega spola Otrok je bil že ves sestradan. Pri njem so našli listek, na katerem neznana mati sporoča, da je otroka hotela oddati v kak zavod, pa ga nikjer niso hoteli Sprejeti. Dalje pravi, da si išče službe in da bo prvi prisluženi denar poslala za oskrbo otroka. Otroka je sprejela posestnica Rozalija Mom pod svojo streho, dokler oblast z njim ne bo kaj ukrenila. m Zapuščenega prevžltkarja oalli mrtvega na cesti. Mrtvega so našli na cesti, kakih 80 m od svojega doma vdoveft in prevžitkarja Ivana Frasa iz Cogetincev. Mož se je proti večeru vračal proti domu. Ker v svoji hiši stanuje popolnoma sam, ga ponoči nikdo ni pogrešal, zjutraj pa so ga našli mrtvega. Ker ni na njem najti nobenih sledov nasilja, mislijo, da ga je zadela kap. m Zdravniško službo za nujno pomoč zavarovancem OUZD in njih svojcem ima danes zdravnik dr. Ivan Turin, Linhartova ulica 1*3, v nedeljo pa dr. Martin Horvat, splošna bolnišnica, kirurgični oddelek, Tržaška cesta 13. m Opozorilo avtomobilistom in motociklistom. Opozarjamo vse avtomobiliste in motocikliste na II, belokranjski festival slovenskih narodnih običajev, ki bo v Metliki v nedeljo, dne 8. septembra od 3. do 5. popoldne. Po prireditvi narodno slav-1 lje ob guslah, kolu in janjcu itd Cesta preko Podplata, Podčetrtka, Sv. Petra pod Sv. Gorami, Bi-zeliskega, Brežic, Kostanjevice in Novega mesta je v dobrem stanju ter nudi izredne pokrajinske krasote. Nadaljne informacije in prospekti pri Putniku. m SK Kranj zopet v Mariboru. V nedeljo gostuje v Mariboru proti SK Mariboru nogometni klub SK Kranj. Tekma se bo odigrala ob 15.30 popoldne na igrišču SK Žele; ničarja. m (^arinski dohodki v mesecu avgustu. Mari borska carinarnica je na carinskih dohodkih v me mecu avgustu prejela: pri uvozu 8,228.322, pri ižvozu 899.326.75 dinarjev. Carinski depoziti so znašali 51.704.35 dinarjev. Dohodki so znašali za dva milijona manj kakor v prejšnjem mesecu. m Po zakonn o zaščiti države in to oo čl. 3, to je zaradi dolgega jezika je bil Alojz Horvat lz Janževega vrha obsojen na 1 leto in 6 mesecev robije in na izgubo častnih pravic za 3 lela. Celjske novice c t Druškovič Jožef. V Kozjem je umrl po kratki bolezni znani posestnik in bivši trgovec g. Druškovič Jožef. Pokojni je oče šoferja celjskega pokojnika avtobusnega podjetja g. Driiškoviča. K večnemu počitku bodo položili pokojnika ob 4 popoldne na domačem pokopališču. Naj v miru počiva, svojcem izrekamo iskreno sožalje! c Promenadni koncert bo danes priredila vojaška godba celjskega 39. pp. od 11 do 12 pred celjskim kolodvorom. c Zanimivo prvenstveno nogometno tekmo bodo od igrali igralci SK Celja in Atletikov v nedeljo, dne 8, septembra,_ c Kolodvorsko restavracijo je prevzel Slovenec g. Krelj Silvester, rodom iz škofje Loke. G. Krelja poznamo Celjani že iz let njegovega službovanja v Celju. c Po uradni ugotovitvi je zadnja povodenj napravila v vojniški občini 60.000 din škode. Posebno je poškodovala cesto v Rovah, katero bo cestni odbor kmalu obnovil. c II. spominski turnir dr. A. Schvvaba v Celju. V torek se je začel drugi spominski turnir dr. Antona Scliwaba. Udeležuje se ga 18 igralcev. • c Katastersko upravo bodo dobili v Gor-njemgradu. c 60 letnico je obha jal v Cel ju direktor Rudarske šole g. inž. Kornelij Ferjančič. Čestitamo I c Uboj v Zrečah. V celjski bolnišnici je podlegel poškodbam 30 letni hapec Ivan Be-nedejčič iz Zreč, katerega je zabodel neznan moški v neki gostilni. št. Ilj v Slov. gor Fantovski odsek in Dekliški krožek naše zavedne obmejne šentiljske trdnjave, priredita v nedeljo, dne 8. septembra 1940 popoldne ob pol treh v dvorani Slovenskega doma slavnostno altademijo v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II, Na sporedu 60 telovadne točke, deset izbranih simboličnih vaj in pevske točke. Vsi naši zavedni Šentiljčani itak dobro vedo da bodo v nedeljo c 6vojo navzočnostjo samo pri akademiji F. O. in D. K. in nikjer drugje dali duika svojemu narodnemu čutu in izrazili neomajno ljubezen mlademu kralju! V6i iskreno vabljeni! Ptuj KUPITI /f zvezke, svinčnike, barvice, peresa navadna in nalivna, risalna orodia po res ugodnih cenah le v trgovini HUirman Ljubljana ■ nmifiall« Kopitarjeva ulica 2 Motnje pri ptujski električni razsvetljavi. Ko se je leta 1923 ustanovila v Ptuju Zadružna elektrarna, ki je izvršila elektrifikacijo mesta, 6e je inštalirala istočasno od strani mestne občine ptujske javna cestna razsvetljava. Vsled pomanjkanja potrebnih kreditov pa mestna občina te javne razsvetljave ni vzdrževala tako, kakor bi bilo to za brezhibno razsvetljavo potrebno. Zato ni čudno, če se posebno v zadnjih časih dogajajo pogoste motnje, tako da ostajajo včasih kar večji deli mesta brez cestne razsvetljave. Krivda temu so že prepereli vodi, katere bo treba v kratkem ča6u obnoviti. Zato apeliramo na upravo mestne občine, da 6tori vse potrebno, da se ta nedostatek čimprej popravi, kajti sicer bodo stroški vedno večji. Delavsko versko zborovanje na Oljki Celje, G. septembra. Versko delavsko zborovanje na Gori Oljki bo mogočna manifestacija našega katoliškega slovenskega delavstva in nameščenstva iz industrijskih krajev Savinjske doline. Kljub vpoklicu številnih Članov ZZD se je prijavilo lepo število romarjev, ki bodo pohiteli k Sv. Križu na lepo Goro Oljko. Naj ne izostane na romanju niti eden naš delavec in naš nameščenec, vsi ste iskreno vabljeni na Goro Oljko. Na romanje vabimo tudi prijatelje ZZD in naše bratske organizacije. Spored romanja: Ob pol 11 sveta maša s pridigo. Opravil jo bo ljubljanski misijonar g. Gregor Jože. l'o sveti maši bo pred cerkvijo versko zborovanje, na katerem bosta spregovorila g. profesor Bitenc Mirko in g. Končan. Voditelje podružnic prosi vodstvo romanja v Celju, da opozore vse svoje članstvo, da prinese s seboj po možnosti ljudske pesmarice. Med sveto mašo bo namreč igrala salezijanska godba iz Celja same znane Marijine pesmi, ki naj bi jih pelo vse delavstvo. Na koncu zborovanja bomo zapeli himno »Povsod Bogat, kar naj posamezne podružnice vadijo doma. Iz Celja bo odšla skupina ob tričetrt na osem zjutraj in se odpeljala do Šmartnega ob Paki, od lod na Goro Oljko. Vračali 6e bomo po poti na Polzelo. Iz Julijske Krajine Lokovec nad Čepovanom. Smo visoko v eorah in naš svet je močno kraški, apnenčast. Nimamo velikih polj in razsežnih senožeti in travnikov. Zato so naši poljedelski pridelki bolj skromni in nas le s težavo preživljajo. Če so pa slabe letine, potem je pa šo večja reva. Tudi letos nas je zadelo. Imeli smo točo, ki je velik del naše raztresene duhovnije močno oklestila. Tolkla je pn tudi po 1'uštalah in se zgubila proti Lažna m. Kljub temu se pa ne vdajamo nialodušju, saj smo vajeni delati in tudi potrpeti. Ker naše poljedelsko prilike niso tako ugodne kakor pri naših sosedih, so si ž.e naši predniki zamislili postranski zaslužek, ki nam nadomesti kar nam apnenčasta in skalnata zemlja ne more dati. Ta naš postranski , zaslužek je kovaštvo. Skoraj v vsaki naši hiši imamo kovaški meh in v dolgih jesenskih in zimskih večerih kujemo, da se v resnici krešejo iskre. Naša kovaška obrt, ki smo jo podedovali že od pradedov. je široko znana in na elasu. »Lo-kovški žeblji« in »lokovške nožičke« slove v vsej deželi. Pred svetovno vojno, ko nam je Župniko-val pokojni g. Klanjšček, ki je bil znan praktičen pobornik umnega kmetijstva in gospodarstva sploh, smo imeli celo svojo »Kovaško zadrugo«, ki je delala tudi za vojaštvo. Pa tudi po vojni smo Imeli že večje posamezne dobave za armado. Glavni naš izdelek so žeblji za težke, zlasti hribovske čevlje. Teh žebljev je več vrst in, če treba, jih delamo tudi po vzorcu. Poleg žebljev kujemo nože sekire, klepišča, kladiva in slično železno orodje, okujemo kolesa in vozove. Kratko: z našimi mehovi in z našimi nakovali skujemo vse. česar potrebuje kmečki človek, naše ročno kovane žeblje pa nosi tudi mestna gospoda, kadar v težkih hribovskih cevi jih išče kralkočas ja po naših prelepih gorah. To domačo kovaško delo, ki ga izvršuje skoraj vsaka družina, v nekaterih hišah pa srori tudi po več ognjev, donaša naši vasi prav čeden jx>strflnski zaslužek. Skoda, da je sedaj železo tako poskočilo v ceni in ca jo povrh še težavno dobiti. Kovaško delo Je težko, ustvarja sajasa grla in hudi žejo. Lokovčani so zato prijatelji dobre kapljice in ker jim kovaštvo nese, si ga lahko včasih privoščijo. Sosedje jim natolcujejo, Lokovčani se pa trdo branijo: »Vi ga ne pijete. ker ga ne morete! Ko mi pozimi delamo, vi lenarite po pečeh in nimate ne denarja in ne prenesete vina!« Resnici na ljubo pa moramo l>ovedati, da smo Lokovčani sicer nekoliko trdi, kakor naše skale in naše delo. vendar pa pošteni in za vse dobro vneti. Letošnje leto so naši fantje sebi v ponos in župni cerkvi v okras naročili tri zastave, od katerih je vsaka stala nad tisoč lir. Kralj Peter II. se vadi, kako ravnati s tankom ati V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjski oglasi 2 dla Oebelo tiskane naslovne besede se raCunaJo dvojno. Najmanj)! znesek za mali oglas 15 din. — Malt oglasi se plaiujajo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega »načaja se računa enokolonska. 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Pekovski mojster samski, Išče nameščenja. Ponudbo na poclr. »Slov.« v Celju pod »Mojster« št. 534. (a Izurjena prodajalka z malo maturo in zavr-šnlm izpitom gremlalne šole Išče zaposlitve. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Vestna«. (a Absolventka trg. tečaja Išče mesto za brezplačno prakso. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Nastop takoj« št. 13362. (a Mlad fant z dežele Išče mesto slugo ali sllč-no; gre kamor koli. Naslov : Mesojedcc Matija. Predoljo št. 16, p. Grosuplje. (a Boljše dekle 26 let. zmožna kuhanja, išče službo samo k boljšim ljudem, najraje na Jesenice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dela vajena« št. 13355. (a Manufakturist s prakso, pošten, želi namestitve takoj. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Reference prlma« št. 13352. Zaslužek Za 10 dinarjev Vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, ki jih boste lahko izdelovali doma. Stalen zaslužek -tudi v teh kritičnih časih ! Lindlč, Ljubljana, predal 245-c. (r Učenca sprejme večja trgovina v lepem trgu na štajerskem. Starost 14—16 let. Oskrba v hiši. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Nastop takoj« št. 13294. (v llužbodobe Dva kleparska pomočnika sprejmem takoj. - Martin Kovač ml., Žalec. Več čevljar, pomočnikov za mešana dela sprejmem takoj. Kolnlčar Franc -Duplje 72, Gorenjsko, (b Kuharico zmožno tudi vseh drugih hišnih del, sprejmem. — Vprašati Sv. Petra cesta št. 34. (b Krojaškega pomočnika dobrega, sprejme z vso oskrbo takoj Sodja Lovro v Rožni dolini, C. 11-31. Brusača in polirerja kovin sprejmem v stalno službo. Josip Otorepec -Za Gradom 9, Ljubljana. Slikarske pomočnike in pleskarske, zanesljive In dobro izvežbane, takoj sprejme Mihael Dobrave, Celje, Glavni trg 16. (b šteparico sprejme takoj za stalno: Alfonz Zarnik, Gajova 9, Ljubljana. (b Poštena sobarica ki zna tudi prati ln delati na vrtu, dobi službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena« št. 13337. začetnico, tudi za gospodinjska dela, sprejmem takoj. Trata 14, p. St. Vid nad Ljubljano, bližina tovarne »štora«. (b Vajenec so želi Izučiti trgovine v Ljubljani, najraje manu-fakture. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Vajcncc« št. 13363. (v Mlajše dekle Išče službo za hišna dela ln pomoč v gospodinjstvu. Perne Kristina, Zg. Ga-mcljne 34, št. Vid n. LJ. Samostojna gospodinja išče službo. Naslov pove uprava »Slov.« v Trbovljah. Mlad zakonski par brez otrok, išče takoj , stalno službo KravarJa, Dolgoletna spričevala. — Zena razume kuhati. Naslov : Feliks Mir, št. Peter Savinjska dolina. Služkinja vajena samostojne kuhe in vseh gospodinjskih del išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna« 13.011. ( Kuharica Dekle meščansko šolo se želi Izučiti v trgovini, tudi na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nerazva-jena« št. 13052. (v) Kupimo Ponudite rabljene vreče! Velike vreče od moke -majhne od moke, otrobov, solne, od kave, rlža. sladkorja. Firma Adler Josip, Sombor. (h Kopalne kadi umivalnike, stranišča, vodovodne cevi itd., dobite najceneje pri. P. Majdič »Merkur«, Kranj. - Razstavlja na velesejmu pred paviljonom »E«. Otroški voziček globok, novejši model — kupim. Ponudbe z naved bo cene upravi »Slov.« pod »2S1-4«. (k Vodovodni instalaterji kupijo ves vodno-instala-cijskt material najceneje pri P. Majdič, »Merkur«, v Kranju. Razstavlja na velesejmu pred paviljo nom »E«. (d Pouk Višješolka uspešno poučuje vse predmete nižje šole. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Sigurnost« št. 12777. Abiturient Hišo z vrtom rentabilno — prodam v Ljubljani. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 13326. Išče lnstrukclje za vse predmete klasične gimnazije. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Uspeh« 13.002. (u Nemščine perfekten industrijski uradnik, trgovsko izobražen, kavcije zmožen, želi poldnevno aH priložnostno zaposle-nje. Dopise upravi »SI.« pod »Upokojen« št. 13108. Na velesejmu ne razstavljamo, vendar Vam dobavimo automobil po Vaši želji in okusu takoj iz skladišča v Ljubljani _ ®ŠH0DR - E. Rosa Ljubljana, Poljanska 69 - Tel. 25-41 samostojna gospodinja -srednjih let, vešča vseh del, išče službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vestna - poštena« 13.006. 40 leten mož Inteligenten, Išče mesto hotelskega sluge. Gre tudi k boljši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.942. (a Kupuje: Prodaja: HRANILNE KNJIŽICE bank in hranilnic ter VREDNOSTNE PAPIRJE po najugodnejših cenah BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Naročajte in širite »Slovenca« ! 100 dobrih delavcev takoj sprejmem v Pod-vlncl pri Ptuju. Mavrlč Anton, mestni stavbenik, Ljubljana. Službo organista in ceitanifca razpisuje župni urad v Preddvoru. Prošnje s spričevali do 20. t. m. Akordante za žaganje in vezanje drv - kolobarjev - sprejmemo. Parna žaga Rog, Podstenlca, p. Toplice pri Novem mestu. Trgovsko pomočnico sprejmem v večjo trgovino na deželi. Popolnoma vešča manutakture In špecerlje. Nastop takoj. -Ponudbe na podr. Slov.« v Celju pod »Nastop takoj« št. 13358. (b Krojaškega pomočnika za konfekcijsko delo takoj sprejme Franc Pelko st., Novo mesto. (a Krojaškega pomočnika za damska in moška boljša dela sprejme takoj -Joško Pavli, Aljaževa 4, Jesenice. (b Steklarskega pomočnika ali vseh del že dobro iz-vežbanega vajenca takoj sprejmem za večmesečno delo. Za dobrega in zanesljivega delavca ostane služba stalna. Plača po dogovoru. Vprašati pri Ferd. lllebš, steklarstvo, i (hI Šafarja II Pohištvo Vsakovrstno pohištvo I Ugoden nakup Krasno posestvo v Savinjski dolini tik ban. ceste, 40 oralov - prvorazredni hmeljski nasadi, sadono-snlkl, travniki, doraščeni ln mladi gozdovi, vse spojeno s hišo in gospodar, poslopji, takoj naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Pojasnila daje -Anton Vidovič, Sv. Peter v Sav. dolini. (P dobavlja te vedno po starih cenah v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka »OPRAVA« Celovška cesta 60. Sprejemajo naročila. Opravo za spec. trgovino kupim. Ponudbe na podr. »Slovenca« Kranj pod 6t. 734. (h Mreže za postelje Izdeluje tn sprejema rabljene « popravilo najceneje Aloja Andlovlc, Gregorčičeva ulica St. i (pri Gradišču). Kupujte pri našib inserentih! Dijaki Dijake sprejmem na stanovanje. Sv. Petra c. 46, Pukel-steln. (D Iščem za osmošolca stanovanje z vso oskrbo pri dobri krščanski družini. Tudi skupaj z dru giroi dijaki. Oferte podr. »Slovenca« Trbovlje. resnega, srednjih let — sprejme veleposestvo bil zu Celja. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »šafar« -št. 13338. (b Stanovanja Kranj. ODDAJO: Dvosobno stanovanje ln dve enosobni stanovanji s kopalnicami, v novi hiši, oddam s 1. novembrom, poleg tramvaja. — Naslov: Gledališka ulica št. 10-IV, pri Krlžman. Dijaka-srednješolca sprejmem na stanovanje ln hrano. Sončna soba -uporaba kopalnice - pod strogim nadzorstvom. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 12871. (D Osmošolec prav dober, reven, Išče stanovanje In event. tudi hrano za inštrukcijo. Inštrulra vse predmete klas. gimn., zlasti jezike Ponudbe upravi »Slov.« pod »Uspešna lnštrukcl ja« št. 13196. Naročite Posestvo pri železnici na Dolenjskem z veliko stanovanjsko hišo (elektrika, vodovod) prodam za 450.000 din. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Rentabilno 10'/i« št. 13327. 50 Zemljišče primerno za stavbo, 10 minut od postaje Sevnica, naprodaj. Vprašati: Matevž Komljanc, železničar, Sevnica. (p Parcelo 4000 m", pripravno za manjšo industrijo ln letovišče, bližina Ljubljane, ugodno prodam. Zakraj-šek, Miklošičeva 34. Kupim v Ljubljani ali najbližji okolici eno-aH dvodružlnsko hišo. — Ponudbe upravi »Slov.« pod 12.936. (P Majhno posestvo na katerem se nahaja stanovanjsko poslopje z gostilno ln trgovino vsem pripadajočim Inventarjem, naprodaj. - Pri merno tudi za upokojenca. Naslov v upravi »SI.« pod št. 12509. Vnajevn ODDAJO: Razstavno vitrino primerno za drobno blago, v centru Ljubljane, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13311. (n ODDAJO: Opremljeno sobo in kabinet za dve, event. za tri osebe, s popolno oskrbo aH tudi brez hrane oddam. Topla ln mrzla voda v sobi, souporaba telefona ln kopalnice. Gllnce, Cesta IV., št. 4 -telefon 31-78. (s dtroAo&to 9 UUMO MOOtVUNO MUMJ1 pa i IGN.VOK UU BUAMA. TAVCMUtUk » Klotaste in svilene halje velika Izbira. Cene solidne. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. Kolesa, motorjil Za časa velesejma veliko znižane cene. Remec, Dolenjska cesta G. (1)! »Kreko« perilo moške In fantovske srajce, spodnje hlače itd. dobite še vedno po Izredno nizkih cenah. »Kreko«. Tavčarjeva 3. Tyrševa 81 Izrabite priliko! Partija prvovrstnih šivalnih strojev (konkurzne-ga nakupa) poceni naprodaj pri »Promet« nasproti Križanske cerkve; Kislo zelje, repo sarmo, novo. prvovrstno^ po brezkonkurenčnl ceni« dobavljam vsako množino. Homan, Ljubljana -Sv. Petra cesta 81, tel. St 86-38. (1 Konjsko meso naprodaj na Sv. Petra nasipu 29, pri Zmajskem mostu; istotam kupimo konje za meso po najvišji dnevni ceni. Za obilen obisk se priporoča -Pušnik Rudolf, konjski mesar, Ljubljana. (1 Dobro uvedeno trgovino v podeželskem mestu za^ radi prezaposlenosti pro4 dam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Kurivo« št. 18149. (1 Ves gradbeni material ter pribor za vodovodno instalacijo dobite najceneje pri P. Majdič, »Merkur«, trg. z železnino In sanitet. potrebščinami v Kranju. — Oglejte si razstavo na velesejmu, pred paviljonom »E«. mm koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 9 telefon 20-59 Postrelba brezhibna najboljši dijaški Ust ša Zvezda«. .Na-1 Elegantne vedno nove vzorce blaga za prevleko pohištva kupite v trgovini SEVER, Marijin trg 2 Alphonse Dandet: 33 Jakec Prevedel Fišer Franc »Doma je!c se je deček razveselil, ko je videl od daleč, da so vsa okna v vili odprla in da so vhodna vrata razmaknjena, kot bi njegova mati bila pripravljena na odhod. Po/uril se. je, da bi prišel prej, predno bi kočija odpeljala. Toda že pri veži se mu je zazdelo, da v hiši nekaj 111 v redu. Vse živo je bilo in polno ljudi. Iz veže so prinašali pohištvo, fotelje in ka-napeje, katerih blago je bilo nežne barve, primerno polmraku ženske sobe, a tu v dnevni svetlobi, na ulici, je bilo videti čudno tuje, kot izgnano iz domovine. Neko zrcalo je bilo naslonjeno na mrzel vhodni kamen; potem je bila tam cela šara starih cvctličnih stojal, snetih zastorov in majhen lestencc iz kamene strele. Dame v velikih toaletah so hodile po stopnicah sem in tja in na tihih preprogah so se njihove drobne nožice srečavale z velikimi čevlji postreščkov, ki so obloženi s pohištvom, stopali navzdol. jakec se je začuden pomešal med to množico in stopal navzgor. Komaj je spoznal stanovanje, v takem neredu so bile sobe; se uovo pohištvo so prenašali iz kota v kot, vse razmetano je bilo, križem kražem in brez vsakega čula in smisla. Obiskovalci «o odpirali prazne predale, tolkli narahlo po lesu na skrinjah. po napetem usnju po stolih, motrili vse okrog sebe z nesramnimi obrazi in včasih je šla kakšna elegantna dama mimo klavirja i in udarila po tipkah, nc da bi se usiavna an sieiia rokavice. Deček je mislil, da se mu sanja, k6 je videl vso hišo natrpano s to druhaljo; no-> benega ni poznal in kot da bi bil kakšen tujec, tudi njega ni nobeden opazil. A kje je njegova mati? Poskušal je priti v salon, toda v njem se je gnetla množica in gledala nekam na konec sobe; Jakec jc bil premajhen in ni ničesar razločil, slišal je samo klicati številke in pa kratke, suhe udarce s kladivom po neki mizi: »Otroška postelja z baldahinoin, pozlačena in oblazinjena!« . .. Jakec je videl, ko so debele črne šape prinesle mirno njega majhno posteljico, ki mu jo je dal »dobri stric< in v kateri je doživel svoje najlepše sanje. Hotel je zakričati: »Ta postelja je vendar moja, ne pustim je odnesti.« toda bilo ga je sram Ničesar ni razumel; izgubljen je blodil od sobe do sobe in iskal svojo mater. V na stežaj odprto razmetano stanovanje je segal hrup z bulvarja in bliščalo se je v dnevni svetlobi. Nenadoma je začutil, da ga jc neki mimoidoči prijel za roko: »Kako? Gospod Jakec, ali niste več v pen-zijonatu?« Bila je Konstanta, sobarica njegove matere, oblečena v praznično obleko, pokrita z a v bo z rdečimi trakovi kot kakšna gledališka šivilja in zelo rdeča, zaposlena in važnega obraza. »Kje je mamica?« ie tiho vnrašal deček s tako presunljivim in boječim glasom, tla je debelega faktotuma ganilo do srca. »Vaše mame ni tukaj, ubožrk.t »ln kje je?«. Kaj se je zgodilo? Kaj pomenijo vsi ti ljudje?« 'Ji ljudje so prišli sem zaradi prodaje. Toda, pojdite proč, gospod Jakec. Vstopiva v ku- Tnn. . n In i in n.) »ti o n ivfl . 11111JVS.., lun. JV lvi».jw — . V podkletju so bili zbrani Avguštin, Pi-kardijka in drugi sluge iz soseščine. Šampanjec je živo krožil po mastni mizi, na kateri se je nekega večera odločila Jakčeva usoda. Otrokov prihod je vse presenetil, — obdali so ga in vsak bivši hišni služabnih ga ljubkoval, kajti v spošnem so vsi obžalovali, da so izgubili to lahkomišljeno in na gospodinjstvo kaj malo pozorno gospodarico. Ker se je Jakec bal, da ga ne bi odpeljali nazaj v gimnazijo, si ni upal povedati, da je zbežal; izmislil si je, da je dobil prosto in ta čas izrabil, da bi izvedel kaj o svoji materi. »Nje ni tu,« je diskretno rekla Konstanta, »a ne vem, če smem...« Nato pa se je hvalevredno ojunačila: »Pri moji veri! Molčati bi bilo še slabše! Deček ima pravico vedeti, kje je njegova mati.« Nato je torej povedala malemu Jakcu, da gospa stanuje v okolici Pariza v neki vasi, po imenu Etiolles. Deček si je večkrat ponovil to besedo. Etiolles,... Etiolles... in si jo tako vtisnil v spomin. »Je zelo daleč od tukaj?«, je vprašal brezbrižno. »Dobrih osem milj,« je odgovoril Avguštin. Toda Pikardijka, ki je nekoč služila v okolici mesta Corbeil, se je pričeli prepirati zaradi par kilometrov. Nato je sledilo dolgo prerekanje, po katerih cestah je treba kreniti v Etiolles in Jakec jc poslušal nadvse pazljivo, katji odločil se je že, da bo to dolgo pot sain prehodil peš. Treba je kreniti čez Bercy, Cha-renton in Villeneuve — Saint Georges, — tu se je treba obrniti na desno, zapustiti Lvon-sk<> cesto in kreniti po cesti proti Corbeif, ki Fc vodi ob Seini in skozi gozd de Senart prav do Etiolles. »Da, da, tako bo!,« je dejala Konstanta... »In onstran gozda stanuje gospa... Ljubka, majhna hišica in na vratih je latinski napis.« Jakec je napenjal ušesa kolikor je mogel. Poskušal si je zapomniti vsa ta imena, zlasti a Bercy, kjer mora kreniti iz Pariza in Etiol-es, kamor je namenjen To dvoje se mu je vtisnilo v spomin kot dve žart či točki,a med obema se vije dol^a pot v temi in negotovosti. Razdalje se ni prav nič bal. »Hodil bom vso noč...« si je dejal. Čeprav so moje noge še tako majhne, v tem času bom že prehodil teh osem milj. Nato je dejal glasno: »Tako, sedaj dem... Vrniti se moram v gimnazijo...« se več stvari bi bil rad izvedel, zlasti eno vprašanje ga je žgalo na koncu ustnic. Ali je d'Ar-genton v Etiolles? Ali bo spet našel med d'Ar-gentonom in materji tisto zaupljivost, ki je zanj tako strašna?... Toda Konstante si o tem ni upal vprašati. Čeprav ni natanko fioznal resnice, je čutil, da jc tukaj za njegovo mater nekoliko nečastna plat njenega življenja in zato o tem ni govoril. »Torej, zbogom, gospod JakcH« Služkinje so ga objele 'n kočijaž mu je krepko stisnil roko. Nato se je znašel na hodniku med množico, ki je odhajala z dražbe, — odhajal je dražbeni komisar « svojim pisarje in Auvergnatke so med klepetanjem odnašale pohištvo. Deček se ni ustavil sredi tega neizrekljivega razočaranja, ko so je gnezdo, kamor je prišel iskat zavetja, raztepalo no vse konce mesta. Ostal je sam Razkosanje pusto-lovkincga stanovanja je tudi njega vrglo na cesto. Vrgel se je na pot, ki ga naj pripelje k njegovemu edinemu zavetju Otroški kotiček Mlhteve čudovite dogodivščine v (25) »Na, lepo reč sem si nakopal na glavo!« je začel Mihec v ječi oštevati samega sebe, »Le kaj naj ?edaj počnem? Vzeli so mi piščalko, moje največje upanje in moč; roke so mi zvezali, da še v ječi ne morem delati, kar bi hotel.« (26) Ker se mu je vsako pre-mišljanje zdelo odveč in ker se je v borbi z roparji ter zaradi surovega ravnanja zelo ptrudil, je kaj kmalu zaspal. Kaj bi se še nadalje ubijal z brezplodnimi načrti! Med spanjem pa je od nekod priskak-ljala miška in Mihcu preglodala vezi,- s katerimi je bil zvezan. Glavna kolektura Drž. razr. loterije VRELEC SREČE ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ulica 14 Telefon 25-53 Ustanovljeno 1.1879 Ključavničarstvo Avgust Martinžic Ljubljana, Cesta 29. oktobra 14 (prej Rimska cesta) Najstarejše podjetje v Sloveniji zi napravo novih jeklenih valjinih zastorov In popravo starih Vse blago, spadajoče k temu, ima stalno v zalogi Izdeluje sončne plahte, vsakovrstna okrižja od preoroste do najrazkošnejšo izvedbe,"škarjasta omrežja, železje za štedilnike, ventilacije vseh vrst, razno okovje, železna vrata, okna in okrogla stopnišča, železne in bakrene predpečnike itd. Za naročila se toplo priporoča Avtogensko in električno varjenje in rezanje Stalna ialoga Štedilnikov, Izdelanih priznano vestno ln aollclno javlja izid žrebanja z dne 5. septembra V. razreda, 40. kola. 100.000 din St. 21093, - • , 80.000 din št 8556. 60.000 din št. 71423. 50.000 din št. 36146. 40.000 din št. 44615. 30.000 din št. 81938. 20.000 din št. 3971, 50584, 86297. 16.000 (lin št. 28261. 12.000 din št. 7304, 84392. 10.000 din št. 14656, 18501, 53844, 6S715, 80275. 81773, 90374. 8.000 din št, 14385, 23447, 2425S, 576S3, 58109, 59844, 89678, 95291, 97796. 6.000 din št. 1551, 12341, 12820, 15977, 19763, 22952, 31241, 53077, 53798, 58022, 60588, 62397, 65537, 65562, 69399, 74292. 74720, 94(5 I1UB I. JAN A Začetek slavnostnega dneva Kot začetek proslav v slavnostnem dnevu odkritja kraljevega spomenika je okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani priredila pod častnim |>okroviteljstvom odboru ' za postavitev spomenika v operi slavnostno akaoemijo. Opero je napolnilo občinstvo, med katerim smo videli zastopnika bana g. načelnika dr. Orla, divizi jonar ja generala Štefano-viča in generala Kukavičiča, dalje ljubljanskega župana dr. Adlešičn, podžupana dr. Ravni-narja, franc. konzula Remeraiula, celotni odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru L, dalje predstavnike organizacije rezervnih častnikov ter veliko dobrovoljcev in prijateljev dobrovol jskih organizacij. Med gosti je vzbudil veliko pozornost slepi podpolkovnik Lujo Lovrič, predsednik centralnega odbora jugoslovanskih dobrovoljcev. Slavnostno akademijo je otvoril s pozdravnim nagovorom predsednik okrajne organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani prof. Jos., Jeras, ki je podčrtal patriotizem dobrovoljcev v času največje stiske ter obljubil zvestobo spominu vrhovnega poveljnika blagopokojnega kralja Aleksandra ter njegovemu sinu kralju Petru H. Nato je operna pevka gdč. Milica Polaj-narjeva zapela Lajovčevo: Begunka pri zibelki ter Pavčičevo; Kaj mi pravi ptiček ta. Nato je akademik Berger deklamiral Župančičevo pesem: »11. X. 1934«, Potem je stopil na oder slepi podpolkovnik Lujo Lovrič iz jBelgrada ter govoril velik go- vor, v katerem je podal lik pokojnega krulja Aleksandra s posebnim ozirom nn dobiovoljce za čusa svetovne vojne. Poudaril je njegovo vrhovno poveljništvo, vrline vojskovodje, poleg tega pa tudi njegovo tovarištvo z zadnjim rodovom, s katerim je delil tudi košček kruha. Pokazal je v nazornih besedah, kaj je pomenil, kaj (»omeni in kaj naj pomeni v bodoče lik velikega krulja, ki jc vse svoje življenje posvetil domovini in njeni obrambi. Vse moči je posvečal miru v svoji državi. Nato je pozval občinstvo, naj zakliče »Slava spominu velikega kralja,« naj se spominja kraljice vdove kot najboljše matere nas vseli ter obljubil zvestobi kralju Petru 11. in dinastiji Karadžordže-vičev. Po govoru, ki je vzbudil živahno odobravanje, je član Drame Ivan I.evur deklamiral besede o materi iz igre Pavla Golije »Dobrudža«. S tem je bil prvi del končan. V drugem delu je sledila simfonična slika »Nočna procesija«, ki jo je izvajal operni orkester. dalje arije iz Cujkovskega opere »Ev-eenij Onjegin«. Operni pevec Lupša je zapel Premrlovo »Znamenje«, člani Drame Cesar, Jan, Gregorin in Potokar so izvajali igrokaz iz življenja vojnih dobrovoljcev na solunski fronti »Tako je bilo«, ki jo je spisal za to priliko R. Pavlin. Lepo akademijo je zaključila drž. himna, ki'j° je izvajal operni orkester. Spored je režimi prof. šest, pevske in orkestralne točke pa je vodil operni kapelnik Neffat. 1 Ban dr. Natlačen za otroke banovinskih nameščencev. Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. je gospod ban dravske banovine dr. Marko Natlačen obdaril s primernimi zneski nižje uslužbence kralj, banske uprave v Ljubljani, ki imajo šoloobvezne otroke, v skupnem znesku 23.000 din. 1 Današnji sprejem pri gospodu banu. G. ban dravske banovine bo sprejemal 6. septembra v banski palači po dkritju spomenika blagopokojj nemu viteškemu kralju Aleksandru I. okrog 11.45 poklonitve in čestitke zastopnikov oblastev, uradov in ustanov ter korporacij društev in zasebnikov ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. 1 Članom Društva združenih zasebnih in trgov, nameščencev. Danes bo odkritje spomenika kralja Aleksandra Zedinitelja. Na to slovesnost ste vsi vljudno vabljeni. Vožnja na železnici četrtinska. Ob tej priliki vabimo V6e odbornike podružnic ter zastopnike, da se udeleže širše seje centrale, ki bo istega dne ob pol 2 popoldne v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22. Dr. Zdenka Tominšek ne ordinira do 22. septembra 1 Na Rakovniku bo v nedeljo velika mirovna Eobožnost, ki bo stala v isti vrsti s podobnimi po-ožnostmi na Zaplazu, Brezjah in Kureščku. 2e na večer pred praznikom bo ob pol 7 predstava pri lurški votlini kot uvod v slikovito rimsko procesijo, ki se bo nato zvrstila pa rakovniški okolici. Ponoči bo od 11 do 12 ura molitve. Drugi dan dopoldne se bodo vrstile sv. maše od 4 dalje do 11 vključno; glavna slovesnost popoldne pa bo: procesija saipih otrok od 6. do 14. leta, ki jo bo vodil sam prevzvišeni g. škof dr. Rožman. Od strani občinstva pričakujemo kar največji odziv. 1 Vsi potniški vlaki, redni in posebni, ki bodo odhajali jutri 6. septembra od 14—20 proti Mariboru in Zagrebu, se bodo sestavljali na glavnem kolodvoru, na tirih Masarykovj cesti ob tovornem skladišču. Dohod k tem vlakom bo iz Masarykove ceste ob špediciji Turk. 1 Razstava cerkvenih parainentov. mašnih plaščev, drugih bogoslužnih oblačil in raznih cerkvenih potrebščin bo v škofijski palači v II. nadstropju od sobote 7. do srede 11. septembra. Odprta bo vsak dan od 8—12 in od 2—6 popoldne. V razstavi je toliko lepih predmetov cerkvene umetnosti, da si jo bo moral vsakdo ogledati, kdor se zanima za lepoto bogoslužja, ni treba voziti v skupini. 1 Koliko spomenikov kralju Aleksandru je v Ljubljani? Na to vprašanje je marsikdo na hitro odgovoril, da samo ta, ki bo slovesno odkrit. Pa temu ni tako. V Ljubljani so še drugi trije spomeniki kralju Aleksandru. Prvi stoji prav blizu sedanjemu, namreč v pritličju velike veže na univerzi, drugi spomenik stoji pred tobačno tovarno, tretji pa je na Viču poleg šole. ' 1 Služba božja v pravoslavni cerkvi. Kraljevska banska uprava razglaša,, da bo v pravoslavni cerkvi svečana služba božja 6. septembra ob 10.80 in ne ob 8.30. kakor je bilo prvotno objavljeno. 1 Telovadni nastop v Trnovem. V nedeljo 8. septembra ob treh popoldne priredita fantovski odsek in dekliški krožek telovadni nastop s sodelovanjem Prosvetnega društva. Sodeluje godba dravske divizije. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. I Pri laprtju. motnji t prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice. 1 Gla j staršev. Obvestilo v Vašem cenjenem listu, da ni umestno od strani učiteljstva izvajati pritisk na učence, kie naj kupujejo svoje šolske potrebščine, je bilo res potrebno in hvalevredno. Tudi ni prav, če nekateri učitelji kar diktirajo učencem, naj prinesejo v šolo 30 in še več dinarjev za šolske potrebščine, češ, da jim bodo sami preskrbeli, kar potrebujejo za šolo. Stojimo na stališču, da se otrokom naroči, katere vrste zvezke in knjig morajo imeti, nakup naj se prepusti nam staršem, Ker je v teh težkih časih nam revnim staršem res težko naenkrat plačati take zneske za šolske potrebščine. ..... . . 1 Ugledna tvrdka J. C. Mayer v Ljubljani je z ozirom na naraščajočo draginjo podelila svojim uslužbencem večji znesek za nabavo življenjskih potrebščin. Uslužbenci se tvrdki za uvidevnost najlepše zahvaljujeiol 1 Utopljenka v Ljubljanici. Včeraj dopoldne je našla žena delavca Julka Marinko v Groharjevem prekopu na Kodeljevem truplo utopljenke. Obveščena ie bila ljubljanska policija, ki je ugotovila, da je utoplienka 87 letna Antonija Zgonc. rojena v Borovniri. Zgonc Antonija ie živela v Liubliani in bila pridna postrežnica. Včeraj zvečer na ie šla s svojega stanovanja na Rimski cesti. Vse kaže, da je v duševni zmedenosti napravila samomor. . ,, , v 1 Pozabljena je bila v telefonski celici na Krekovem trgu v Ljubljani denarnica V njej je bilo okrog 100 din, nekaj zlatnine ter vojašiu uviusscn« Dotična oseba, ki ima denarnico, se naproša, da io odda upravi »Slovenca« v Kopitarjevi ulici št. 6. Denar lahko obdrži za nagrado. 1 Večerni kuharski tečaj, ki ga priredi ženski odsek Sempeterske prosvete, se bo pričel 15. septembra. Prigla6darstva sploh, smo imeli celo svojo »Kovaško zadrugo«, ki je delala tudi za vojaštvo. Pa tudi po vojni smo imeli že večje posamezne dobave za armado. Glavni naš izdelek so žeblji za težke, zlasti hri-' bovške čevlje. Teh žebljev je več vrst in, če treba, jih delamo tudi po vzorcu. Poleg žebljev kujemo nože sekire, klepišča, kladiva in sličuo železno orodje, okujemo kolesa in vozove. Kratko: z našimi mehovi in z našimi nakovali skujemo vse. česar potrebuje kmečki človek, naše ročno kovane žeblje pa nosi tudi mestna gosjx>da, kadar v težkih hribovskih čevljih išče kratkočasja po naših prelepih gorah. To domače kovaško delo, ki ga izvršuje skoraj vsaka družina, v nekaterih hišah pa gori tudi po več ognjev, donaša naši vasi prav čeden joostranski zaslužek. Škoda, da je sedaj železo tako poskočilo v ceni in ga je povrh še težavno dobiti. Kovaško delo ie težko, ustvarja sajasa grla in budi žejo. Lokovčani^ so zato prijatelji dobre kapljice in ker jim kovaštvo nese. si ea lahko včasih privoščijo. Sosedje jim natolcujejo, Lokovčani se pa trdo branijo: »Vi ca ne pijete ker ga ne moretel Ko mi pozimi delamo, vi lenarite jk> pečeh in nimate ne denarja in ne prenesete vina!« Resnici na ljubo pa moramo povedati, da smo Lokovčani sicer nekoliko trdi, kakor naše skale in naše delo, vendar pa pošteni in za vse dobro vneti. Letošnje lelo so naši fantje sebi v jDonos in župni cerkvi v okras naročili tri zastave, od katerih je vsaka stala nad tisoč lir. V...i , - > » - « . Kralj Peter II. se vadi, kako ravnati s tankom •i. ' Najnovejša poročita Demonstracije v Bukarešti Bukarešta, 5. sept. Europa Press: m. General g. Antonescu je ves današnji dan prebil v razgovorih z uglednimi političnimi osebnostmi, tako z g. Maniujein in drugimi, šef Železne garde lioriasima, za katerega dva dni niso vedeli, kje je, se je vrnil v Bukarešto in je stopil v stik z generalom Antonescom. General Antonescu in notranji minister Popescu sta bila sprejeta tudi v avdijenco pri kralju Glede bivšega ministra dvora generala Ur-dareuna, ki je snoči dal ostavko, pravijo, da je čez Coustanco odpotoval v inozemstvo. Glede jiolitičnih pogajanj pa tukajšnji krogi ne verujejo, da bi mogla že nocoj biti sestavljena nova vlada. Ne izključuje pa se možnost, du bo morda v novi vladi sodelovala tudi Železna garda. V Bukarešti je nocoj okrog 20 prišlo do novih velikih izgredov. Skupina, v kateri je bilo okrog 100 članov Železne garde, se je v uniformah pojavila na ulicah in vzklikala generalu Antonescu in prepevala rodoljubne pesmi. Gardisti so med drugim tudi vzklikali: »Živel kralj! Naš kralj je veliki vojvoda Mihael!« Okrog 21 se je skupini gardistov priključila množica, v kateri je bilo več tisoč ljudi. Na ulicah je nastopilo več govornikov, ki so poudarjali, da Železna garda še živi in da je treba z njo računati. Nastopila je |»oli-cija, ker pa z vodenimi curki ni mogla raz-gnati demonstrantov, kateri so med tem sku- šali vdreti v dvor na Calea Victoriji, je skupno z orožništvoin začela streljati. Uporabiti je morala celo strojnice. Dvor so izpraznili, na vseh vhodih vanj pn postavili strojnice. Po energični intervenciji policije so se demonstranti razšli in po drugih ulicah v manjših skupinah nadaljevali z manifestacijami in prepevali rodoljubne pesmi, proti čemur policija ni nastopila. Nemška sodba o položaju v Romuniji Berlin, 5. sept. Europa Press. m. Berlinski politični krogi z velikim zanimanjem govore v prilog dejstva, da je v Romuniji končno s prihodom generala Antonescu na oblast prišlo do rešitve notranjih problemov Romunije. 1 rile, da bo kmalu nastopilo j>oiuirjenje razbesnelih strasti. V Berlinu pravijo, da je to v skladu z romunsko-nemškimi odnosi in da lxi Antonescu sestavil močno centruluo vlado, ki bo mogla rešili vsa zunanje- in notranjepolitična vprašanja. Tudi ne izključujejo sodelovanja Železne garde v vladi. Nemško časopisje posveča mnogo pa/nje Romuniji in simpatično |)iše o Antonescu, jx)iidarjajoč njegovo odločnost in sposobnost. Poudarja, da je koneno-veljavno odpravljena možnost, tla se Romunija povrne k parlumeuturneiuu sistemu. Letalske bitke nad Anglijo London, 5. sept. t. Reuter: Uradno poročilo angleškega letalskega ministrstva se glasi: Sovražne zračne sile so popoldne ponovile napade na grofijo Kent. Velika skupina letal je križarila nad ozemljem, nato pa se je razdelila v dva dela. Ti skupini sta poskušali napasti letališča na obeh straneh ustja reke zvezke, svinčnike, barvice, peresa navadna in nalivna, risalna orodja po res ugodnih cenah le v trgo- HNirman Ljubljana ■ limilUHI| Kopitarjeva ulica 2 Potrtega srca javljamo tužno vest. da nas je v četrtek, dne 5. septembra ob pol 18 zapustila naša nad vse ljubljena soproga, srčno dobra mama in zlata stara mamica, gospa Marija Pogačnik roj. Dornik soproga uradnika v pokoju in posestnika v Kamniku po težki bolezni, previdena s tolažili svete vere. Nepozabna pokojnica bo prepeljana iz kajjele sv. Janeza na Žalah v Ljubljani v Knmnik, kjer jo na njeni zadnji poti spremimo na pokopališču na Žalah v soboto, 7. septembra popoldne. Ljubljana, dne 5. septembra 1940. Globoko žalujoče rodbine: Pogačnikova, Kosova in ing. Gasparijeva. Temze. Naša borbena letala so sovražnika napadla in ga pognala, od koder je priletel. Nekaj bomb so sovražna letala le vrgla na industrijske naprave ob reki Temzi in napravila nekaj škode. V glavnem [>a je bil ta napad brezuspešen. Do sedaj ni bilo javljenih nobenih človeških žrtev. Število žrtev iz napadov, ki jih je nemško letalstvo izvršilo do|ioldne, je prav majhno. Ubit ni bil nihče, pač pu je bilo nekaj težko ranjenih. Zjutraj so padale bombe v raznih krajih grofije Kent, povzročena škoda je neznatna. Skupno število sestreljenih sovražnih letal v četrtek znaša 'H. Mi smo izgubili danes skupaj 12 letal. Trije naši piloti šo se rešili. Napetost se seli na Dal ni vzhod Tokio, 5. sept. Europa Press, m Izročitev ameriških rušilcev Angliji in izročitev angleških postojank na zapadni jiolobli v ameriško upravo je sedaj glavni predmet, o katerem razpravljajo v Tokiu. Tam mislijo, du jc Anglija storila ta korak zato, ker upa, da bo spravila Ameriko v vojno. Angleško-ameriški sporazum tolmačijo v Tokiu kot sklep obeli velesil v tem smislu, da nai pripada Atlantski ocean območju Anglije, lihi ocean pa območju Združenih držav. V Japonski prevladuje mišljenje, da je Anglija sklenila izročiti Ameriki tudi zaščito svojih interesov na Daljnem vzhodu. Japonsko časopisje opozarja na nedavno izjavo predstavnika ameriškega vojnega ministrstva admirala Sterlinga, ki je izjavil, tla je vojna med US.\ in ja|>onsko neizbežna Hkrati poudarja, da USA nameravajo prevzeti tudi Ilongkong in Singapore, kar bi bilo zopet naporjetno proti Japonsko. Vse vodilno časopisje v Tokiu napoveduje skorajšnja sovjetsko-japonska pogajanja zaradi med: sebojnih odnosov, pri čemer se ne bodo odstranile lc vse motnje, ampak bo prišlo tudi do sovjetsko-jnponskega sporazuma. Poudarjajo tudi možnost sklenitve četvornegn pakta med Berlinom, Rimom. Moskvo in Tokiom. Novi japonski mornariški minister je dal danes časopisju izjavo, v kateri pravi, da je naloga japonske mornarice v tem, du čimprej konča jafionsko-kitajsko vojno zuio, da se osvobodi za druge možnosti. Odsfopitev Falklandskih otokov Rim, 5. sept. Europa Press. m. »Corricre dela Sera« poroča iz \Vashingtona, da so sc začela med ameriško ni angleško vlado j>oga-janja za izročitev Falklandskih otokov na vzhodu od konca južnoameriškega kontinenta. Otočje je sedaj v angleški posesti in bi jrs naj prevzele sedaj USA. Prav tako je Angliia začela pogajanja za ojačitev postojank v Av-I straliji in v Singaporeu. V malih oglatih velja vsaka beseda 1 din; tsnltovanjtkl oglasi 2 din. Debelo (Iskane naslovne besede se raiunajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglati se plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonika, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 dla — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Pekovski mojster samski, išče naincščenja. Ponudbe na podr. »Slov.« v Celju pod »Mojster« št. 534. (a Izurjena prodajalka z malo maturo ln zavr-šnlm Izpitom gremiaine šole Išče zaposlitve. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Vestna«. (a Absolventka trg. tečaja išče mesto za brezplačno prakso. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Nastop takoj« št. 13362. (a Mlad fant z dežele išče mesto sluge ali slič-no; gre kamor koli. Naslov : Mesojedec Matija, Predolje št. 16, p. Grosuplje. • (a Boljše dekle 2 S let. zmožna kuhanja, išče službe samo k boljšim ljudem, najraje na Jesenice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dela vajena« št. 13355. (a Manufakturist s prakso, pošten, želi namestitve takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Reference prima« št. 13352. Mlajše dekle išče službo za hišna dela in pomoč v gospodinjstvu. Perne Kristina, Zg. Ga-meljne 34, St. Vid n. Lj. Samostojna gospodinja išče službo. Naslov pove uprava »Slov.« v Trbovljah. Mlad zakonski par brez otrok, Išče takoj stalno službo kravarja. Dolgoletna spričevala. — Žena razume kuhati. Naslov : Feliks Mir, št. Peter Savinjska dolina. Služkinja vajena samostojne kuhe in vseh gospodinjskih del išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna« 13.011. (a Zaslužek Za 10 dinarjev Vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, ki jih boste lahko izdelovali doma. Stalon zaslužek -tudi v teh kritičnih časih! Llndič, Ljubljana, predal 245-c. (r Učenca sprejme večja trgovina v lepem trgu na štajerskem. Starost 14—16 let. Oskrba v hiši. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Nastop takoj« št. 13204. (v um MM Dva kleparska pomočnika sprejmem takoj. - Martin Kovač ml., Žalec. Vež čevljar, pomočnikov za mešana dela sprejmem takoj. Kolničar Franc -Duplje 72, Gorenjsko, (b Vajenec se želi Izučiti trgovino v Ljubljani, najraje manu-fakture. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Vajenec« št. 13363. (v Dekle z meščansko šolo se želi izučiti v trgovini, tudi na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nerazva-jena« št. 13052. (v) Kupimo Ponudite rabljene vreče! Velike vreče od moke -majhne od moke, otrobov, solne, od kave, riža, sladkorja. Firma Adler Josip, Sombor. (h Kopalne kadi umivalnike, stranišča, vodovodne cevi Itd., dobite najceneje pri. P. Majdlč »Merkur«, Kranj. - Razstavlja na velesejmu pred paviljonom »E«. Otroški voziček globok, novejši model kupim. Ponudbe z navedbo ceno upravi »Slov.« pod »2S14«. (k Kuharica samostojna gospodinja -srednjih let, vešča vseh del, išče službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vestna - poštena« 13.006. 40 leten mož inteligenten, išče mesto hotelskega sluge. Gre tudi k boljši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.942. (a Vodovodni instalaterji kupijo ves vodno-instala cljski material najceneje pri P. Majdič, »Merkur«, v Kranju. Razstavlja na velesejmu pred paviljonom »E«. (d Kupuje: Prodaja: HRANILNE KNJIŽICE bank in hranilnic ter VREDNOSTNE PAPIRJE po najugodnejših cenah BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Naročajte in širite »Slovenca« ! Krojaškega pomočnika dobrega, sprejme z vso oskrbo takoj Sodja Lovro v Rožni dolini, C. 11-31. Kuharico zmožno tudi vseh drugih hišnih del, sprejmem. — Vprašati Sv. Petra cesta št. 34. (b Brusača in polirerja kovin sprejmem v stalno službo. Josip Otorepec -Za Gradom 9, LJubljana. Slikarske pomočnike in pleskarske, zanesljive in dobro lzvežbane, takoj sprejme Mihael Dobrave, Celje, Glavni trg 15. (b Šteparico sprejme takoj za stalno: Alfonz Zarnik, Gajeva 9. Ljubljana. (b Poštena sobarica ki zna tudi prati tn delati na vrtu, dobi službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena« št. 13337. Šiviljo začetnico, tudi za gospodinjska dela, sprejmem takoj. Trata 14, p. št. Vid nad Ljubljano, bližina tovarne »štora«. (b Pouk Višješolka uspešno poučuje vse predmete nižje šole. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Sigurnost« št. 12777. Abiturient Hišo z vrtom rentabilno — prodam v Ljubljani. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 13326. išče instrukcije za vse predmete klasične gimnazije. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Uspeh« 13.002. (u Nemščine perfekten Industrijski uradnik, trgovsko izobražen, kavcije zmožen, želi poldnevno ali priložnostno zaposle-nje. Dopise upravi »SI.« pod »Upokojen« št. 13108. Na velesejmu ne razstavljamo, vendar Vam dobavimo automobil po Vaši želji in okusu takoj iz skladišča v Ljubljani - E. Rosa Ljubljana, Poljanska 69 - Tel. 25-41 100 dobrih delavcev takoj sprejmem v Pod-vinci pri Ptuju. Mavrič Anton, mestni stavbenik, Ljubljana. Službo organista in cerlmilio razpisuje župni urad v Preddvoru. Prošnje s spričevali do 20. t. m. Akordante za žaganje in vezanje drv - kolobarjev - sprejmemo. Parna žaga Rog, Podstenica, p. Toplice pri Novem mestu. Trgovsko pomočnico sprejmem v večjo trgovino na deželi. Popolnoma vešča manufakture in špecerije. Nastop takoj. -Ponudbe na podr. Slov.« v Celju pod »Nastop takoj« št. 13358. (b Krojaškega pomočnika za konfekcijsko delo takoj sprejme Franc Pelko st., Novo mesto. (a Krojaškega pomočnika za damska in moška boljša dela sprejme takoj -Joško Pavli, Aljaževa 4, Jesenice. (b Steklarskega pomočnika ali vseh del že dobro iz-vežbanega vajenca takoj sprejmem za večmesečno delo. Za dobrega in zanesljivega delavca ostane služba stalna. Plača po dogovoru. Vprašati pri Ferd. Hlebš, steklarstvo, Kranj. (b Šafarja resnega, srednjih let — sprejme veleposestvo blizu Celja. Ponudbe upr »Slovenca« pod »šafar« -št. 13338. (b Stanovanja ODDAJO: Dvosobno stanovanje In dve enosobni stanova nji s kopalnicami, v novi hiši, oddam s 1. novem brom, poleg tramvaja. — Naslov : Gledališka ulica št. 10-IV, pri Križman II Pohištvo i Vsakovrstno pohištvo dobavlja »e vedno po starih cenah v moderni tn solidni Izdelavi tvrdka »OPRAVA« Celovška cesta 60. Sprejemajo se naročila. Opravo za spec. trgovino kupim. Ponudbe na podr. »Slovenca« Kranj pod št. 734. (h Mreže za postelje Izdeluje tn sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. t (pri Gradišču). Kupujte pri naših inserentih! Dijaki Dijake sprejmem na stanovanje. Sv. Petra c. 46, Pukel-stein. (D Iščem za osmošolca stanovanje z vso oskrbo pri dobri krščanski družini. Tudi skupaj z drugimi dijaki. Oferte podr. »Slovenca« Trbovlje. Dijaka-srednješolca sprejmem na stanovanje in hrano. Sončna soba -uporaba kopalnice - pod strogim nadzorstvom. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 12871. (D Osmošolec prav dober, reven, Išče stanovanje in event. tudi hrano za inštrukcijo. — Inštrutra vse predmete klas. gimn., zlasti jezike. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Uspešna inštrukci-ja« št. 13196. Posestvo pri železnici na Dolenjskem z veliko stanovanjsko hišo (elektrika, vodovod) prodam za 450.000 din. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Rentabilno 10'/i« št. 13327. fiTCTTTTTni 50. Ugoden nakup Krasno posestvo v Savinjski dolini tik ban. ceste, 40 oralov - prvorazredni hmeijskl nasadi, sadono-snikl, travniki, doraščenl ln mladi gozdovi, vse spojeno s hišo ln gospodar, poslopji, takoj naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Pojasnila daje -Anton Vidovič, Sv. Peter v Sav. dolini. (P Zemljišče primerno za stavbo, 10 minut od postaje Sevnica, naprodaj. Vprašati: Matevž Komljanc, železničar, Sevnica. (P Parcelo 4000 m', pripravno za manjšo industrijo ln letovišče, bližina Ljubljane, ugodno prodam. ZakraJ-šek, Miklošičeva 34. Kupim v Ljubljani ali najbližji okolici eno-ali dvodružinsko hišo. — Ponudbe upravi »Slov.« pod 12.935. (p Naročite Majhno posestvo na katerem se nahaja stanovanjsko poslopje z gostilno ln trgovino z vsem pripadajočim inventarjem, naprodaj. - Primerno tudi za upokojenca. Naslov v upravi »SI.« pod št. 12509. Vnajem ODDAJO: Razstavno vitrino primerno za drobno blago, v centru Ljubljane, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13311. (n mm ODDAJO: Opremljeno sobo in kabinet za dve, event. za tri osebe, s popolno oskrbo aH tudi brez hrane oddam. Topla in mrzla voda v sobi, souporaba telefona in kopalnice. — Glince, Cesta IV., št. 4 -telefon 31-78. (s ________w cLroAcr€e/> n UHKO asEzoavEZNo MUMJI pri IGH.VOK UU BUANA. TAVCAHJIVA 9 I Klotaste in svilene halje velika izbira. Cene solidne. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. Kolesa, motorji! Za časa velesejma veliko znižane cene. Remec, Dolenjska cesta 5. (1)! »Kreko« perilo moške In fantovske srajce, Bpodnje hlače ttd. dobite še vedno po Izredno nizkih cenah. »Kreko«, Tavčarjeva 3, Tyrševa 31 Izrabite priliko! Partija prvovrstnih šivalnih strojev (konkurzne-ga nakupa) poceni naprodaj pri »Promet« nasproti Križanske cerkve. Kislo zelje, repo sarmo, novo. prvovrstno,' po brezkonkurenčnl cenl< dobavljam vsako množino. Homan, Ljubljana • Sv. Petra cesta 81, tel. St. 85-38. (1 Konjsko meso naprodaj na Sv. Petra nasipu 29, pri Zmajskem mostu; istotam kupimo konje za meso po najvišji dnevni ceni. Za obilen obisk se priporoča -Pušnik Rudolf, konjski mesa.r, Ljubljana. (1 Dobro uvedeno trgovino v podeželskem mestu zaradi prezaposlenosti prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Kurivo« št. 13149. (1 Ves gradbeni material ter pribor za vodovodno instalacijo dobite najceneje pri P. Majdič, »Merkur«, trg. z železnino in sanitet. potrebščinami v Kranju. — Oglejte si razstavo na velesejmu, pred paviljonom »E«. X M?? koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 9 telefon 20-59 Postrežba brezhibna najboljši dijaški list »Naša Zvezda«. Elegantne vedno nove vzorce blasa za prevleko pohištva kupite v trgovini SEV£R, Marijin trg 2 33 Alphonse Daudet: Jakec Prevedel Fišer Franc »Doma je!« se je deček razveselil, ko je videl od daleč, da so vsa okna v vili odprta in da so vhodna vrata razmaknjena, kot hi njegova mati bila pripravljena na odhod. Po/uril se je, da bi prišel prej, pred 110 bi kočija odpeljala. Toda že pri ve/i se mu je zazdelo, da v hiši nekaj ni v redu. Vse živo jc bilo in polno ljudi. Iz veže so prinašali pohištvo, fotelje in ka-napeje, katerih blago je bilo nežne barve, primerno polmraku ženske sobe, a tu v dnevni svetlobi, na ulici, je bilo videti čudno tuje, kot izgnano iz domovine. Neko zrcalo je bilo naslonjeno na mrzel vhodni kamen; potem je bila tam cela šara starih cvetličnih stojal, snetih zastorov in majhen lestenec iz kamene strele. Dame v velikih toaletah so hodile po stopnicah sem in tja in na tihih preprogah so se njihove drobne nožice srečavale z velikimi čevlji postreščkov, ki so obloženi s pohištvom stopali navzdol. Jakec se je začuden pomešal med to množico in stopal navzgor. Komaj je spoznal stanovanje, v takem neredu so bile sobe; še n»vo pohištvo so prenašali iz kota v kot, vse razmetano je bilo, križem kražein in brez vsakega čuta in smisla. Obiskovalci »o odpirali prazne predale, tolkli narahlo po lesu na skrinjah. po napetem usnju |>o stolih, motrili vse okrog sebe z nesramnimi obrazi in včasih je 51n kakšna eletranlnn dama mimo klavirja in udarila po tipkah, ne da bi se ustavila ali slekla rokavice. Deček je mislil, da se mu sanja, ko J ie videl vso hišo nntrpano s to druhaljo; no- j benega ni poznal in kot da bi bil kakšen tu- I jec, tudi njega ni nobeden opazil. A kje je njegova mati? Poskušal je priti v salon, toda v njem se je gnetla množica in gledala nekam na konec sobe: Jakec je bil premajhen in ni ničesar razločil, slišal ie samo klicati številke in pa kratke, suhe udarce s kladivom po neki mi/i: »Otroška postelja z baldahinom, pozlačena in oblazinjena!«... Jakec je videl, ko so debele črne šape prinesle mimo njega majhno posteljico, ki mu jo je dal »dobri stric« in v kateri je doživel svoje najlepše sanje. Hotel je zakričati: »Ta postelja je vendar moja, ne pustim je odnesti.« toda bilo ga je sram Ničesar ni razumel; izgubljen je blodil od sobe do sobe in iskal svojo mater. V na stežaj odprto razmetano stanovanje je segal hrup z bulvarja 111 bliščalo se je v dnevni svetlobi. Nenadoma je začutil, da ga je neki mimoidoči prijel z.a roko: »Kako? Cospod Jakec, ali. niste več v pen-zijonatu?« Bila je Konstanta, sobarica njegove matere, oblečena v praznično obleko, pokrita z avlio z rdečimi trakovi kot kakšna gledališka šivilja in zelo rdeča, zaposlena in važnegt. obraza. »Kje je mamica?« je tiho vprašal deček s tako presunljivim in boječim glasom, da je debelega faktotuma ganilo do srca. »Vnše mame ni tukaj, ubnžek.« »In kje je?«. Kaj se je zgodilo? Kaj pomenijo vsi ti ljudje?« Ti ljudje «o prišli sem zaradi prodaje. Toda, pojdite proč, gospod Jakec. Vstopiva v kuhinjo... Tam se iažje pomeniva.« V podkletju so bili zbrani Avguštin, Pi-kardijka in drugi sluge iz soseščine. Šampanjec je živo krožil po mastni mizi, na kateri se je nekega večera odločila Jakčeva usoda. Otrokov prihod je vse presenetil, — obdali so ga in vsak bivši hišni služabnih ga ljubkoval, kajti v spošnem so vsi obžalovali, da so izgubili to lahkomišl jeno in na gospodinjstvo kai malo pozorno gospodarico. Ker se je Jakec bal, da ga ne bi odpeljalf nazaj v gimnazijo, si ni upal povedati, da je zbežal; izmislil si 'je, da je dobil prosto in ta čas izrabil, da bi izvedel kaj o svoji materi. »Nje ni tu,« je diskretno rekla Konstanta, »a ne vem, če smem ...« Nato pa se je hvalevredno ojunačila: »Pri moji veri! Molčati bi bilo še slabše! Deček ima pravico vedeti, kje je njegova mati.« Nato je torej povedala malemu Jakcu, da gospa stanuje v okolici Pariza v neki vasi, po imenu Etiolles. Deček si je večkrat ponovil to besedo. Etiolles,... Etiolles... in si jo tako vtisnil v spomin. »Je zelo daleč od tukaj?«, je vprašal brezbrižno. »Dobrih osem milj,« je odgovoril Avguštin. Toda Pikardijka, ki je nekoč služila v okolici mesta Corbeil, se je pričel", prepirati zaradi par kilometrov. Nato je sledilo dolgo prerekanje, jx> katerih cestah je treba kreniti v Etiolles in Jakec jc poslušal nadvse pazljivo, kat ji odločil se je že, da bo to dolgo pot sam prehodil peš. Treba je kreniti rez Bercy, Cha-renton in Villeneuve — Saint Geotges, — tu se je treba obrniti na desno, zapustiti Lvon-sko centu ia kreniti po cesti pruii Corbeil, ki vodi ob Seini in skozi gozd de Senart prav do Etiolles. »Da, da, tako bo!,« je dejala Konstanta... »In onstran gozda stanuje gospa... Ljubka, majhna hišica in na vratih je latinski napis.« Jakec je napenjal ušesa kolikor je mogel. Poskušal si je zapomniti vsa ts imena, zlasti pa Bercv, kjer mora kreniti iz Pariza in Etiolles, knmor je namenjen To dvoje se mu je vtisnilo v spomin kot dve žanči iočki,a med obema se vije dolia pot v temi in negotovosti. Razdalje se ni prav nič bal. »Hodil bom vso noč...« si je dejal. Čeprav so moje noge še tako majhne, v tem času bom že prehodil teh osem milj. Nato je dejal glasno: »Tako, sedaj poj-dem... Vrniti se moram v gimnazijo...« še več stvari bi bil rad izvedel, zlasti eno vprašanje ga je žgalo na koncu ustnic. Ali je d'Ar-genton v Etiolles? Ali bo spet našel med d'Ar-gentonom in materji tisto zaupljivost, ki je zanj tako strašna?... Toda Konstante si o tem ni upal vjirašati. Čeprav ni natanko poznal resnice, je čutil, da je tukaj za njegovo mater nekoliko nečastna plat njenega življenja in zato o tem ni govoril. »Torej, zbogom, gospod Jakec!« Služkinje so ga objele '11 kočijaž mu je krepko stisnil roko, Nato se je znašel na hodniku med množico, ki je odhajala z dražbe, — odhajal je dražbeni komisar s svojim pisarje in Auvergnatke so med klepetanjem odnašale pohištvo. Deček se ni ustavil sredi tega neizrekljivega razočaranja, ko so je gnezdo, kamor je prišel iskat zavetja, raztepalo nn vse konce mesta. Ostal je sam Razkosanje pusto-lovkincga stanovanja je tudi njega vrglo na cesto. Vrgel se je na pot, ki ga naj pripel ie k njegovemu edineiui. zaveiju.