L ETO 1932 9. MARCA SI EV. 5 Samopremaga od znotral na ven Ali sino spoznali, katero napak> sn:o v vzgoji našega mladega rodu največkrat naplavili in jo še danes delamo? Delo naše vzgoje smo razumeli vse preveč kot gospodstvo v starem pomenu besede, ko so s silo podložnike obdržali v redu. Tako so tudi očetje razumeli svoje delo, kakor delo policaja, da so imeli otroci le strah pred njimi in pred njihovo nad-inočjo. Kolikokrat je bil oče že oddaleč postavljen otrokom kot kaznujoča pravičnost, ko je mati otrokom žugala: »Le čakajte, ko pride oče domov!« to je pomenilo prav toliko, kakor: potem boš tepen. Morebiti je marsikateri trdoglavec v svoji trmi popustil, kakor divja žival, ki se ukloni biču; prav zato pa je marsikomu bila držina kakor kletka, iz katere si je želel kakor žival, ki je v kletki zaprta. A vendar vsi vemo, da se vzgajati ne pravi krotiti tujo voljo, ker bi se to reklo le dresirati. Vzgajati se pravi, mladega človeka navajati, da zna prav rabiti svojo voljo; svoji volji mora postati gospodar. Otrok se mora iz vsega početka učiti, samega sebe premagati, samemu sebi vladati. Veselje mu mora biti to delo in zato mu je treba pokazati, kakšno zadovoljstvo je v tem, če je človek prost v svoji notranjosti in zna vladati svojim strastem. Zato naj bi starši nikoli svojim otrokom ne kazali svoje telesne premoči, pač pa bolj svojo duševno in moralno premoč. Telesna moč seveda pripravlja strah med otroki. Pritiska jih k tlom in jih morebiti pripravi za sužnje, ki pa v teh verigah mislijo: »Čakaj, ko bom velik!« Duševna premoč vzgojitelja pa vzbuja v otrocih občudovanje in spoštovanje. Otrok s ponosom gleda očeta ali mater in vidi v njih nekaj velikega in si želi, da bi kdaj postal tak, kakor sta onadva. Zato je tudi velike važnosti, da vzgojitelj nikoli v slepi jezi in v prvem nagibu svojega otroka ne kaznuje. S tem bi se ponižal pred otrokom. Zato smo tudi že prej na tem mestu govorili najprej o sa-mopremagi staršev in vzgojiteljev, ki jim je ta vzgojna umetnost zelo potrebna. Zato pa naj bi bili zlasti očetje za svoje doraščajoče sinove učitelji pravih čednosti. Zelo umestno je, če si ob priliki v Tobijevi knjigi ogledajo lepo mesto, kako stari Tobija govori in dela s svojim sinom. Res prav na očetovski način. Seveda, pa ni treba doraščajočim sinovom — pridigati! Tako pridigo sin sicer posluša, a se potem norčuje iz nje. Bolj važno je, če oče s sinom prevdarja in ga uči razmišljati, da tako sam pride do uvidevnosti. Na ta način sin spozna notranjo samopremago in hoče vedno tako ravnati. Mladina hoče dejanj. Le to je razlika, nekateri pravega fantovskega poguma te ločijo od napačnega. Imajo za pogum in korajžo, da se do krvi stepejo, če se s policaji in orožniki sprimejo, če delajc ponočni kraval. To pač ni pogum, ampak surovost. Pravega plemenitega poguma pa se nauči sin od očeta, ko gleda njegov zgled in zgled drugih velikih in značajnih mož, ki mu morajo biti pravi zgled junaštva in samopremage. g Davčna dolžnost sejmarjev, krc. -njjarjcv in potujočih obratov. Davčpa uprava razglaša: Obrati, ki se ne vodijo v stalnem lokalu nego s hojo od hiše dc hiše in od kraja do kraja (kakor kros-njarji, torbarji, cirkusi, potujoči foto grafi, sejmarji, prodajalci cvetk, igrač itd.) so zavezani plačevati pridobninc po členu 42., druga skupina, točka 3 zakona o neposrednih davkih. Ta davek znaša 60 Din letno in za vsakega pomočnika po HO Din. Plačati je davek, preden se začne izvrševati poklic. Novodobni nasadi V naših krajih gojimo sadno drevje izvečine le po travnatih zemljiščih, po tako imenovanih sadnih vrtovih, ki se nahajajo navadno tik ob seliščih. To so obenem sadonosniki in travniki. Kakor je ta uredba v nekih ozirih ugodna, prav tako je pa tudi zlasti glede obdelovanja in gnojenja sadnega drevja neugodna. Prav posebno slaba je ta združitev na suhih zemljiščih, kjer trava použije večino vode in drevje le za silo životari. Dalje smo navajeni, da sadimo v enem sadovnjaku le po eno sadno pleme — tu jablane, tam hruške, drugje zopet češplje itd. Le v prav starih in zanemarjenih vrtovih najdemo mešanico vsakovrstnih sadnih plemen in sort brez vsakega reda ali sistema. Dandanes, ko pridobiva sadje vedno večjo veljavo kot neogibno potrebno živilo in se ta pridelek še najlaže spravi v dober denar, se uveljavlja polagoma tudi pri nas novodobni način zasajanja sadovnjakov, ali bolje rečeno, novodobni, umni način pridelovanja sadja. Ne omejujemo se več na travnate sadne vrtove okrog selišč in njihove najbližje okolice, ampak segamo dalje ter zasajamo sadno jirevje tudi po obdelanih zemljiščih — po njivah, po opuščenih vinogradih in po drugih zemljiščih, ki imajo ugodno lego in prikladno zemljo. Da je taka preuredba sadovnjakov jako pametna, ni nobenega dvoma. Saj njivski in vinogradniški pridelki nimajo nikake cene! Zakaj bi torej ne gojili na teh prostorih tiste rastline, ki nam obeta več dohodka?! To pa še zlasti zato, ker kljub sadnemu drevju lahko pridelujemo na teh prostorih še nadalje običajne pridelke. Če imamo zaradi sadnega drevja za spoznanje manjši žitni ali kak drug pridelek, zato imamo pa pridelek sadja, ki desetkrat odtehta tisto malenkostno izgubo. Sadno drevje raste na takih obdelanih zemljiščih vse drugače nego na trdem, zaledinjenem svetu; zato tudi prej dozori in daje lepše — torej tudi dražje sadje. Pri današ- njih cenah poljskih pridelkov je ta način sadjarstva popolnoma opravičen in edino priporočen. Zakaj bi še naprej tiščali v nekaj, kar nam nič ne nese, pa zanemarjali tisto, kar nam obeta najlepše dohodke! Sedaj pa še nekaj! Vsakdo bi rad imel od svojih nasadov čim skorajšnji dohodek. Sadno drevje je pa uprav v tej točki zelo neugodna rastlina. Njegova počasna rast in pozna rodovitnost močno odvrača od zasajanja. Toda tudi tej nepriliki se novodobno sadjarstvo izogne. Po njivah, po opuščenih vinogradih in sploh po zemljiščih z obdelano, odprto zemljo si uredimo mešane nasade. To so nasadi iz dveh ali celo iz več sadnih plemen, ki se med seboj, zlasti glede roditve izpopolnjujejo. Zasajeni so v nekem natančno določenem redu glede na plemena, sorte, posebno pa rodovitnost in dobo življenja. Naj pojasnimo tak nasad na preprostem primeru. Za nasad izberemo visokodebelne jablane in grmičaste breskve. Kot glavno in temeljno pleme so jablane, ki jih zasadimo 10—12 m narazen v vrstah in prav toliko naj bodo oddaljene tudi vrste med seboj. Vmes med jablane, v isti vrsti pa zasadimo pritlične ali grmičaste breskve. Nasad bi bil potem tako urejen kakor kaže tale sličica: * X ★ X ★ X * X ★ Zvezdice pomenijo visokodebelne jablane, križci pa grmičaste breskve. Namesto breskev bi lahko vzeli tudi pritlične hruške, cepljene na kutini, ali pa tudi češplje. Vendar pa So breskve, kjer je podnebje zanje, najbolj hvaležno. Prednosti take ureditve so očividne. Breskve začno roditi najkasneje 3, leto po saditvi in rode potem redno prilično do 15. leta, ko opešajo in jih je treba odstraniti. Med tem, ko imamo pridelek od breskev, zrastejo pa jablane, ki dajejo približno od 10. leta dalje že imena vreden dohodek. Pri taki ureditvi nam ni treba čakati na dohodek 10 ali več let, kakor pri čistem jablanovem ali hru-škovem nasadu. Samo ob sebi je umevno, da zemljišče tudi potem, ko smo ga na omenjeni način obsadili, obdelujemo (orjemo) in gnojimo ter pridelujemo na 8_10 m širokih pasovih med vrstami karkoli hočemo. Kdor pa zemljišča ne bi hotel več obdelovati, ampak bi ga spremenil v košenico, bi pa moral na vsak način redno obdelovati in gnojiti vsaj tisti 2 m široki pas, po katerem tečejo vrste. V zelo ugodnih razmerah bi prostor še bolje lahko izrabili, ako bi nasad uredili takole: jablane, hruške *X*X*X*X* X X X X X X. X X X ★ X*X*X*X* Gno;eti|e Leta in leta se že govori, piše, predava, poučuje, svetuje in priporoča pravilno gnojenje, in vendar je še toliko kmetovalcev, ki imajo za vse to še vedno gluha ušesa. In vendar je v poljedelstvu glavno gnojenje, ki da zemlji nove moči in zviša njeno rodovitnost. Od te pa zavisijo pridelki in s tem tudi obstoj naših kmetij. Ni kar ne misliti, da so zato cene padle, ker slovenski kmet preveč pridela na svoji zemlji. Nasprotno je res. Kriza v našem kmetijstvu je prej v tem, ker naš kmet premalo pridela in zato tudi predrago, da ne more konkurirati s tistimi, ki imajo boljšo zemljo ali ki se poslužujejo raznih sredstev za zvišanje pridelkov. Taki kmetovalci vsekako boljše izhajajo kakor oni, ki malo pridelajo. V kolikor se gnojenja tiče, je poudariti, da mora vsak kmet najprej skrbeti za svoja domača gnojila. Ta so mu dovolj draga, zato jih mora tudi primerno čuvati, zbirati in pravilno ž njimi ravnati. »Gnoj je zlato,« pravi pregovor. To je tudi res. Tisti posestnik, ki pusti, da mu gnoj izpira deževnica, da se mu gnojnica odteka v cestni jarek, mu gine ali pa takole: jablane, pritlične hruško (©), breskve ★ ©★©★©★©★ xxxxxxxxx ★©★©★©★©★ V teh dveh zadnjih primerih bi bilo oranje med vrstami, pozneje, ko bi drevje odrastlo, nekoliko težavneje. Treba bi bilo pasove, kjer je drevje, obdelati z lopato. Potem ko bi breskve opešale in bi jih odstranili, bi zopet lahko orali. Na podoben način so mogoče še razne zveze za mešane nasade. Vendar pa bi bile te za naše razmere najpriklad-nejše, seveda samo za podnebje, kjer breskve dobro uspevajo in za sadjarje, \'< hočejo sadje res pridelovati. H. zlato s posestva. Tak gospodar je za-pravljivec. Še večji zapravljivec pa je tisti, ki pri taki nemarnosti z domačim gnojem kupuje umetna gnojila. Na eni strani pusti, da se mu redilne snovi odtekajo, na drugi strani jih pa kupuje. To je bilo potrebno navesti, da poudarimo potrebo okopavin: krompirja, koruze, pese po gnojenju in pravilnem oskrbovanju. Večina okopavin ima precej dolgo vegetacijsko dobo (doba rasti), od spomladi do pozne jeseni, vsled česar lahko izrabijo hlevski gnoj, ki se v zemlji počasi razkraja. Za gnojenje tem rastlinam je sicer vsak gnoj dober, tudi če je nekoliko svež, toda mnogo ooljši je seveda dobro vležan, ker se tak čimprej in čimbolj izkoristi. Gnojnica prihaja tu vpoštev samo kot pomožno gnojilo v slučajih, ko rastline iz enega ali drugega razloga slabo uspevajo. Toda pri pesi je izredno učinkovita, ker vsebuje mnogo dušika in kalija, katere redilne snovi pesa posebno ljubi. V kolikor ima poljedelec dovolj hlevskega gnoja za okopavine na razpolago, iim ga bo seveda dal. ne da bi ga pregloboko zaoral. Toda samo s hlevskim gnojem ni mogoče doseči popolnih uspehov, ker ne vsebuje ta vseh redilnih snovi v zadostni množini. Najvišje pridelke dosežemo s hlevskim gnojem in s primernim dodatkom umetnih gnojil. Res, da so dandanes umetna gnojila pri nas draga. Vzlic temu so pa preizkusi prostega leta na krompirju in pesi dokazali, da se še vedno izplačajo, ker tako visoko zvišajo pridelek. Posebno v kranjskem okraju so pri lanskih poskusih umetna gnojila tako učinkovala, da se niso samo izplačala, ampak da je ostal še presežek od dvakratne do trikratne vrednosti gnojil. Krompir in pesa, deloma tudi koruza, so rastline, ki rabijo predvsem mnogo kalija, zato tudi tako bogati pridelki po gnojenju s kalijevo soljo. Nič manj jim ni potreben dušik, ker po njem bujno rastejo- Damo jim ga deloma v obliki apnenega dušika, ki ga pa moramo štirinajst dni pred setvijo zaorati, da se v zemlji razkroji in spremeni v primerno dušičnato hrano, ali pa v obliki čilskega solitra, ki ga pa trosimo navadno po že rastočih rastlinah, ker je njega dušik takoj uporaben. Tudi fosforna kislina je pot?ebr.a za popoln razvoj rastline, ker p-jspešuje zoritev in pri koruzi tvorbo zrnja. Za spomladno gnojenje je najboljši super-fosfat, rudninski ali kostni, ker se v njem fosforna kislina hitro raztopi in jo korenine takoj zavžijejo. Koliko je pa treba teh gnojil na 1 hektar površine ali na 1 % orala? Če smo okopavinam gnojili s hlevskim gnojem. tedaj zadostuje za to površino naj- več do 150 kg kalijeve soli, 150 kg apnenega dušika in 200 kg superfosfata. Če pa nimamo hlevskega gnoja, a!i pa ne dovolj, zvišamo to količino kvečjemu še enkrat. Tako gnojenje se nam bo dobro izplačalo, ker bomo dosegli take pridelke, da bomo ne samo krili stroške za umetna gnojila, ampak dosegli celo dobiček. Poudarjamo, da se redno zmanjšujejo proizvajalni stroški, čim višje pridelke dosežemo. Tako gnojenje imenujemo polno gnojenje, ker damo rastlinam vse potrebne redilne snovi. Samo to je popolnoma učinkovito, četudi da uspeh tu-patam tudi posamezno gnojilo. Zaradi tega se splošno priporoča gnojiti okopavinam z vsemi gnojili. Še eno vprašanje je v tem oziru važno. Okopavinam gnojimo, da zemljo zboljšamo v njeni rodovitnosti in pripravimo za poznejše setve. Pri nas v Sloveniji je to toliko bolj potrebno, ker imamo malo zemlje, ki nam mora dati večkrat po dva pridelka na leto. Da ohranimo to moč v naši obdelani zemlji, je tembolj potrebno, ker pridejo navadno po dobrih letinah slabe. Krizo so pa dandanes povzročile dobre letine. Bati se je torej, da jim bodo sledile slabe. Za tisti čas pa moramo našo zemljo ohraniti v moči, drugače bodo pridelki tako slabi, da ne bo kmet pridelal niti živeža zase in družino. Takih časov se je še bolj bati. Zato priporočamo poljedelcem: držite svojo zemljo v čim boljši moči, ker se Vam bo to pozneje gotovo dobro poplačalo. 2zdr. Hugon Titrk: Nalezljivo izvrgavanje pri živini Navadno govore o nalezljivem ali kužnem izvrgavanju (izvrženju) šele takrat, kadar izvrže več brejih živali istočasno bodisi v enem in istem hlevu ali pa v raznih bližnjih ali malo oddaljenih dvorcih, ne da bi bile živali vidno kaj bolne. Danes, ko poznamo povzročitelja te zelo nalezljive bolezni — po njegovem ugotovitelju imenovan Bangov bacil — zelo natančno in vemo, kako velik sovražnik je ta ne samo živalim, ampak tudi ljudem, moramo biti zelo oprezni in ne smemo čakati, da se izvrgavanje pokaže v več slučajih. 2e en sam slučaj izvrga ugotoviti pravi vzrok in preprečiti veliko nevarnost za živali in človeka. Zamuda je silno usodna za lastno in tujo lastnino in za vse naše narodno gospodarstvo, vrhu tega pa ogroža tudi zdravje človeka. Nalezljivo izvrgavanje se pojavlja najraje med brejimi kravami in telicami ene-