POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 3102 CELJE 8000032 Celjem knjiŽniCa Muzejski trg 1 a 3000 Celje BENCINSKI SERVIS LETUŠ ŠTEVILKA 37 LETO XLII 17. SEPTEMBER 2010 CENA 1.48 EUR LS PODJETJE KLS SAVINJSKO-ZASAVSKA (stran 5) GAZELA 2010 www.fotoKnjiga.net /T" c ' Z v NAZARJAH Qkmniante NAROČILA KURILNEGA OLJA VSAKO LVaBlièni! at # „JJgNANJE U jk4- |-C. m Hotel Plesnik Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR. Otroci do 10. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tel.: 03-839 2300 i(^Špeh d.0.0. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad Tel.:03 838 11 83 r«x:03 038 11 34 GSM: 041 465 744 E-mail: speh.toni@siol.net. www.spehtoni.com Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... Po predhodnem dogovoru možno tudi ob nedeljah. - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU j - OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI Izdelava originalnih predračunov NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). Možnost plačila na obroke! GARANCIJA 5 LET! Privoščite si za spremembo čisto pra vo in nepozabno grajsko večerjo! AMI KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj REZERVNI DELI Informacije: - KT Šmartno Ob Paki 051 317 024 - TPC Šoštanj 031 359 069 • KT Velenje 051353 783 VELIKA IZBIRA I VITLOV TAJFUN!!! VITEL EGV 50 AHK TAJFUN 2.900,00 e Naš trud za lepoto vašega doma - že 18 let! IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in motaža STISKALNICA, 1001 KOŠ ZA SORTIRANJE ODPADKOV (3-delni) MOTORNA ŽAGA J HUSQVARNA 235 \ C AKUMULATORJI TOPLA URA STENSKA, naravni kamen MREŽA TAMANET, 3.600 m FOLIJA TENOSPIN, 750 mm 200,00 € 70’00 € AKCIJA!!! BEK 2, W 30 kg 9,20 € MARIM s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si Na Sadjarstvu Turn dobite sočna jabolka sonaravne pridelave (trenutno GALA in ELSTAR) UJUJ SLADKI TOUKEC Cl(nAD JABOLČNI KRHLJI 1,9 J L\J/r\ r\ JABOLČNI ČIPS 1,4 1,25 € ,90 € ,40 € Delovni čas: ponedeljek - petek, od 12 do 16 ure. Jabolka in izdelke SLODAR dobite tudi v Kmetijskih trgovinah * v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob PakL Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas KNJIŽNICA Tretja stran —CEUfe----------------------—---------------------------------------------------- Vnaprej izgubljena vojna Po zaostritvi odnosov med vlado in zdravniškim sindikatom, ki seje stopnjevala do umika soglasij zdravnikovza opravljanje nadurnega delaje pod pritiskom javnosti popustila vlada. Pričakovano. Ne razumem, zakaj sta se premier Pahor in zdravstveni minister Marušič sploh spustila v vojno, za katero je bilo že vnaprej jasno, da bo izgubljena. To je bil še en primer, koje vlada brez dovolj širokega dialoga (in posledično brez vsaj minimalnega konsenza) želela uveljaviti svoja stališča, na koncu pa je morala priznati, da preprosto ni v stanju izpeljati sprememb, za katere se zavzema. Sporazum zzdravniškim sindikatom se sedaj sicer prikazuje kotzmaga obeh strani, mislim pa, da smo največji zmagovalci pacienti, ki z nekoliko manj strahu spremljamo, kaj se dogaja s čakalnimi vrstami. Sporazum, ki bo odpravil kritične razmere v bolnišnicah, zlasti v kirurški dejavnosti, kjer seje pomanjkanje zdravniških nadur najbolj poznalo, je zapisan v šestih točkah inje namenjen »zagotavljanju nemotenega delovanja rednega programa zdravstvene dejavnosti in dejavnosti v okviru 24-urnega zdravstvenega varstva«. Sporazum določa, da je zdravnik za nujno medicinsko pomoč v okviru polnega delovnega časa plačan po svojem plačnem razredu. Javnemu uslužbencu se lahko v tem času izplača tudi dodatek za povečan obseg dela. Kadar izvaja nujno pomoč v obliki dežurstva, je plačan po plačnem razredu dežurnega mesta. Zdravnik mora dati za takšno delo soglasje. Neprekinjena nujna pomoč se lahko opravlja tudi na podlagi podjemnih pogodb. Ministrstvo za zdravje namerava problematično področje dežurstev urediti s podzakonskim aktom in zasnovati novo mrežo dežurnih mest. Ministrstvo in zdravniški sindikat Fides bosta proučila kolektivno pogodbo in v njej preverila možnosti za učinkovitejše izvajanje dejavnosti. Poleg tega bosta ministrstvo in Fides proučila tudi morebitne posledice uveljavitve novele zakona o plačahjavnih uslužbencev na osnovne plače zdravnikov. Če bosta ugotovila neskladnosti, bo ministrstvo predlagalo spremembo zakona. Bo tako res volk sit in koza cela? IZ VSEBINE: 37 Občina Gornji Grad: Ne koncesionarju PUP Saubermacherju.8 Skupina Glin Nazarje: Zadovoljni s predstavitvijo na MOS-u.9 Podjetje Silfo: Odprli nove poslovne prostore....10 Mizarstvo Selišnik - Melu: Izvozijo kar 95 odstotkov proizvodnje.11 Dobrodelni koncert v Mozirju: Pesem omehčala številna srca....17 Črna kronika: V Ljubiji vozilo obstalo vjarku, v Lučah nesreča s smrtnim izidom.22 Tema tedna: Fides in vlada sta se po dolgih pogajanjih le sporazumela..........4 Šmartno ob Dreti: Pridobitve za večjo varnost krajanov ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 37,17. september 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ZDRAVNIKI VRAČAJO SOGLASJA ZA DELO PREKO POLNEGA DELAVNEGA ČASA Fides in vlada sta se po dolgih pogajanjih le sporazumela Delo po slovenskih bolnišnicah naj bi se ta teden začelo vračati na stare tire. Sporazum, ki sta ga sklenila vlada, ki jo je na pogajanjih zastopal zdravstveni minister Dorijan Marušič, in zdravniški sindikat Fides, ki ga je zastopal predsednik Konrad Kuštrin, je začel veljati pretekli petek, v ponedeljek naj bi zdravniki začeli vračati soglasja za delo preko polnega delavnega časa. Sedaj je na zdravnikih, koliko in kako hitro bodo soglasja vrnili. V BOJ ZA SVOJE PRAVICE Kot je znano, večina zdravnikov od začetka septembra ni več delala preko polnega delovnega časa. Za to potezo so se odločili potem, ko je državni zbor potrdil novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki med drugim znižuje višino dodatka za nadurno delo. Odločitev zdravnikov za umiksoglasijza delo preko polnega delovnega časa je prinesla največ težav bolnišnicam, v zdravstvenih domovih pacienti tega niso občutili. AMBULANTE V DOLINI DELAJO NORMALNO Direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje Ida Pustoslemšek Kramer je povedala, da se v ambulantah v dolini »štrajk« zdravnikov ne pozna. Ker je delo v zdravstvenih domovih drugače razporejeno kot v bolnišnicah, velikega presežka ur niso nikoli imeli. Devetim zdravnikom iz ambulant v dolini sta že sedaj pri dežurstvih pomagala zdravnik iz bolnišnice in upokojeni zdravnik, tako da pride za nočno dežurstvo vsak zdravnik na vrsto približno štirikrat na mesec, razen v času dopustov. Zaradi določenih težav ne dežurajo vsi zdravniki, vendar zaradi tega 24-urna oskrba pacientov ni okrnjena. Presežek ur, ki se naberejo z dežurstvi, bodo zdravniki, dokler se stanje ne spremeni, koristili, kar pomeni, da bodo prosti približno dva dni v mesecu, po nočnem dežurstvu bodo v ambulanti delali le do 11. ure. ČAKALNE VRSTE PONOVNO DALJŠE Pustoslemšek-Kramerjeva je povedala, da 24-urna zdravstvena oskrba stane ne glede na to, ali delo opravljajo zdravniki preko polnega delovnega časa ali zaposlijo nove, ki pa jih ni. Pomanjkanje zdravnikov že sedaj pesti naše zdravstvo, zato meni, da bo tudi vlada počasi razumela, da če hočemo vzdrževati dosedanji sistem zdravstvenega varstva z obstoječim številom zdravnikov, ne gre drugače kot z nadurami. Največji problem so bolnišnice, kjer se dežurstva pričnejo že v popoldanskem času in zato tudi toliko nadur. Že v tednu dni po večini turnusnega dela v slovenskih bolnišnicah je odpadlo veliko število nenujnih posegov in ponovno odprlo vprašanje predolgih čakalnih vrst za posamezne operacije. V nekaterih manjših bolnišnicah so vsi zdravniki preklicali umik soglasij, da pacienti niso bili ogroženi. TUDI ZASEBNIKI DELAJO NORMALNO Tudi pri štirih zasebnih zdravnikih v dolini pacienti sprememb ne čutijo. Kot je povedala mozirska zdravnica Karmen Fuerst, si ne predstavlja, da bi v majhnem kraju zdravnik lahko omejil delo. Odločitev zdravnikov za umik soglasij za delo preko polnega delovnega časa je prinesla največ težav bolnišnicam, v zdravstvenih domovih pacienti tega niso občutili. Delo v ambulanti in dežurstva opravlja po razporedu in ni podala umika soglasja za nadurno delo. Če bo vlada znižala plačila za nadurno delo, bo tako kot vsi ostali zdravniki dobila manjše plačilo. Ida Pustoslemšek Kramer: »24-urna zdravstvena oskrba stane, ne glede na to, ali delo opravljajo zdravniki preko polnega delovnega časa ali zaposlijo nove, ki pa jih ni.« (foto: KF) ZDRAVNIKI DOSEGLI SVOJE Po tednu dni neurejenih razmer, predvsem pa zmanjšanega obsega dela v bolnišnicah sta vlada in zdravniški sindikat Fides končno našla skupno točko ter podpisala sporazum, ki gaje najprej potrdila vlada in na izredni konferenci tudi Fides. Sporazum prinaša nespremenjeno plačilo za nadurno delo, sindikat pa je zdravnike pozval k preklicu umika soglasij. Tako naj bi zdravniki po desetih dneh le pričeli z normalnim delom, sindikat meni, da vsi zdravniki umika ne bodo preklicali. Iz slovenskih bolnišnic prihajajo vesti, da naj bi vtem tednu v vseh vzpostavili normalno stanje. Seveda pa povsod ostaja odprto vprašanje, koliko zdravnikov umika soglasja ne bo preklicalo. Zanimiv je tudi podatek, da je v ljubljanskem kliničnem centru dnevno odsotna petina zdravnikov, ki so bodisi na dopustu, izobraževanju, v bolniški ali na porodniškem dopustu. Po teh podatkih se zdravniki tudi odslej ne bodo mogli izogniti številnim naduram. ŠTEVILNI POZIVI K REŠITVI ZAPLETA V reševanje »zdravslvenih« težav Slovenije so se vpletli tudi številni politiki, predsednik države, pa tudi kirurgi in onkologi, ki so apelirali na vlado, naj čim prej najde skupni jezik s Fidesom, saj se jim je zdelo nedopustno, da zaradi nesoglasij trpijo rakavi bolniki, otroci in vsi tisti, ki so prikrajšani za najvrednejšo stvar v življenju, zdravje. Štefka Sem IŠKI IZBOR ZA GAZELO 2010 Najhitreje rastoče podjetje v savinjski in zasavski regiji je KLS Ljubno Družba medijskih vsebin Dnevnik d.d. je v četrtek, 9. septembra, v Celjskem domu razglasila savinjsko-zasavsko gazelo 2010. Najhitreje rastoče podjetje v teh regijah in prvi finalist izbora za naziv zlata gazela 2010 je postalo podjetje KLS Ljubno, ki je eno izmed najbolj avtomatiziranih in robotiziranih podjetij za izdelavo zobatih, signalnih in masnih obročev za vzfrajnike avtomobilskih motorjev. Družba KLS se uvršča v vrh svetovnih proizvajalcev zobatih in masnih obročev za avtomobilsko industrijo, ki 98 odstotkov svojih izdelkov izvozi, od tega 10 odstotkov tudi na Kitajsko. V Evropi ima 40-odstotni tržni delež zobatih obročev, v svetu pa dvanajst. Je najbolj avtomatizirano in robotizirano podjetje v panogi, ki proizvaja več kot 140 različnih proizvodov, ob tem pa nenehno posodablja proizvodne procese in uvaja inovacije. Njihovi izdelki so vgrajeni v avtomobile vseh glavnih blagovnih znamk, kot na primer Peugeot, Citroen, Ford, Fiat, Renault, BMW, Volkswagen, Audi, Toyota, Volvo, GM... Lani so kljub veliki krizi v avtomobilski industriji imeli rekordno prodajo, saj so prodali za 4,6 odstotkov več kot prejšnje leto. 158 zaposlenih je ustvarilo 15,4 milijona evrov celotnih prihodkov in 54.535 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Visoko rast pa načrtujejo tudi za letos. Po besedah direktorja Mirka Straška družba že vsa leta ves dobiček vlaga v razvoj. Zavedajo se, da skozi rast dodane vrednosti, osebnega in skupnega razvoja največ pridobijo lastniki, zaposleni in okolje sedaj ter v prihodnje. Tudi priznanje dobavitelj leta, ki jo je podjetju KLS, izmed 5.000 dobaviteljev, podelil eden največjih globalnih in razvojnih dobaviteljev avtomobilske industrije nemški koncern Schaeffler Group, je posledica stalnega prilagajanja kupčevim potrebam in razvoja proizvodov ter procesov v KLS. KLS ima certifikate kakovosti ISO 9001, TS 16949 in ISO 14001. Stalen razvoj zaposlenih in hiter odziv na kupčeve potrebe ter hitro spreminjanje odločitev zelo pomaga pri izpolnjevanju kupčevih potreb. Pri kupcih slove kot najhitrejši in najkvalitetnejši partner v fazi razvoja, izdelave prototipov in vzorcev novih proizvodov ter izvedbi naročila. V družbi KLS so prepričani, da je njihovo največje poslanstvo trajno povečevanje zadovoljstva odjemalcev, lastnikov, zaposlenih, dobaviteljev in okolja. To poslanstvo izvajajo z visoko kakovostjo proizvo- dov in storitev, s stalnim zniževanjem stroškov ter s povečevanjem produktivnosti. V KLS želijo biti vedno boljši, saj jim ni dovolj, da bi sledili konkurenci. Uspešno rast in napredek jim priznavajo veliki avtomobilski koncerni pa tudi poslovni podatki kažejo na stalno vztrajno rast v zadnjih petih letih. Veliko stopnjo razvoja kaže podatek, da letos s kupci poteka že 30 različnih projektov za nove proizvode. Vsako leto se iz takih sodelovanj razvije do 20 novih proizvodov. Stalno pa posodabljajo in inovirajo proizvodne procese. Vlaganje do pet odstotkov prihodkov v razvoj je stalnica. Za investicije se vedno odločajo tako, da čim prej zadovoljijo kupčeve potrebe in da se investicija finančno in skozi kakovost čim prej povrne. Do sedaj so uspešno investirali, saj so bile investicije pozitivni mejniki rasti. Direktor Strašek meni, da seje »treba bati časov, če podjetje neha investirati«, ker s tem preneha biti proak-tivno, vodilno in za kupce zanimivo. Za dobro delo zaposlenih organizirajo vrsto notranjih in zunanjih treningov in jih nagradijo za dobro opravljeno delo ter spodbujajo v osebni napredek. Plače so v lanskem letu povečali povprečno za šest odstotkov, letos pa za osem in presegajo povprečne plače v slovenski kovinsko predelovalni industriji. Z urejenostjo okolice in poslovnih prostorov se kaže poslovna etika zaposlenih v KLS. Pred vhodom v podjetje je velika kiparska skulptura, ki simbolizira visoko postavljanje osebnih in skupnih ciljev za pot v bodoči uspeh. V Zgornji Savinjski dolini je družba KLS zelo pomemben finančni boter v različnih gasilskih in športnih društvih ter kulturnih prireditev. Vsako leto omogočijo prakso 30 dijakom in študentom iz okoliških kra- jev, ki jih v času študija vključujejo v delo družbe. Zelo dobro sodelujejo pri razvoju občine Ljubno. Bili so ini-ciatorji izgradnje Industrijsko poslovne cone Loke, kjer imajo sedaj sodobne poslovne prostore. Politiko zmanjševanja obremenjenosti okolja v KLS izvajajo s stalno racionalno rabo električne energije, z obvladovanjem uporabe olj in emulzij ter razvrščanjem, recikliranjem in ponovno uporabo odpadkov, zato nimajo negativnih vplivov na okolje. Direktor Mirko Strašek je po prireditvi v Celju povedal, da izbor KLS za gazelo pomeni veliko priznanje zanj in njegove sodelavce. Veseli ga, da je širša družbena skupnost opazila njihov napredek in rezultate. Ob tem dogodku želi v slovenski prostor poslati sporočilo, da se kljub težkim gospodarskim razmeram doma in v svetu, z dobrim delom in vztrajnostjo da doseči napredek in dobre rezultate. SF Zmagovalec Mirko Strašek (KLS) (v sredini) in nominiranca Franc Jager (Jagros) (levo) ter Franci Pliberšek (Mik Celje) (foto: Matej Povše) ( Politika PREDSTAVITEV ŽUPANSKEGA KANDIDATA OBČINE LJUBNO OB SAVINJI SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS) Občni zbor in potrditev kandidatne liste za občinski svet V ponedeljek, 6. septembra, so se v Mozirju na občnem zboru sestali člani občinskega odbora SLS. Potrdili sotrinajstčiansko kandidatno listo in določili nosilca liste. Lista je sestavljena tako, da so na njej kandidati iz vseh delov občine in so zastopane vse generacije. Sprejeli so tudi program dela. Nekateri poudarki iz programa: skrb za enakomeren razvoj vseh predelov občine, zavzemanje za zaposlitvene možnosti mladih in aktivnejše preživljanje prostega časa mladih. Občni zbor stranke v Mozirju je bil prvi v Zgornji Savinjski dolini. V naslednjih dneh bodo pripravili občne zbore še v ostalih občinah, kjer imajo pripravljene kandidate za občinske svete in župane. Marija Lebar Demokracijaje vtem, da izbereš svoje diktatorje, potem ko so ti povedali tisto, kar ti misliš, da hočeš slišati. ____________________________Alan Coren J Podkrižniku pri županovanju v pomoč izkušnje iz gospodarstva OBČINSKI ODBOR SDS REČICA OB SAVINJI Predstavljeni kandidati za občinske svetnike Rečiški občinski odbor Slovenske demokratske stranke je na novinarski konferenci v Spodnji Rečici tretji ponedeljek v septembru predstavil županskega kandidata in kandidate za občinski svet. Na letošnjih volitvah bo stranka SDS nastopila skupaj s stranko NSi. Za svetniška mesta se na listi SDS potegujejo Jelka Štorgelj, Anton Strnišnik, Marjana Rakun Jurič, Jože MlinarSoldat, Marija Visočnik Melavo, Jože Hribernik in iz NSi Jože Grudnik. Pri predstavitvi so si bili kandidati enotni, da se bodo pri svojem delu zavzemali za napredek zaselkov, ki jih bodo v občinskem svetu zastopali. Županski kandidat Vilibald Vengust, nekdanji primarij celjske ortopedije, meni, daje izkušnje za organizacijo pridobival na področju zdravstva, zato mu tudi politični parket ne bo tuj. Kot upokojenec se bo z županstvom ukvarjal neprofesionalno. Poslanstvo občine in njene uprave pa vidi v zagotavljanju pogojev za razvoj gospodarskih subjektov, izgradnji sodobne infrastrukture, kvalitetnega šolstva in predšolske vzgoje, zdravstvenega in socialnega varstva ter skladnega telesnega in duhovnega razvoja občanov. Marija Sukalo Na Ljubnem ob Savinji seje v ponedeljek na novinarski konferenci predstavil županski kandidat občine Ljubno Iztok Podkrižnik, ki se bo za stolček potegoval na listi Slovenske demokratske stranke. Podkrižnikje po poklicu puškar in vželji, da postane podjetnik, je leta 1987 ustanovil podjetje Podkrižnik - Puškarstvo. Pred desetletjem pa je začel razvijati prvo namensko opremo, kije bila namenjena proizvodnji gonil. Sprva je tržil izdelke na domačem trgu, danes pa je podjetje pod vodstvom njegove žene Petre vpeto globalno v največje svetovne korporacije, katerim so strateški dobavitelji. Podkrižnikje za več kot dve desetletji uspešnega dela prejel tudi številna priznanja tako doma kot v tujini. Na političnem parketu pa se je skusil pred štirimi leti, koje bil izvoljen v občinski svet. Preko te funkcije je spoznal tudi številne probleme za mlade ustvariti boljše pogoje za nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo (foto: Marija Šukalo) in izzive domače občine. Pred dvema letoma je bil izvoljen v državni zbor. Zase Podkrižnik pravi, da seje kot podjetnik skozi delovno obdobje kalil, srečeval z različnimi problemi in težavami, vse te izkušnje pa mu bodo pripomogle pri delu v politiki. Prepričan je, da mora razvojni načrt občine zagotoviti predvsem blaginjo sedanjim in bodočim generacijam, obenem pa mora temeljiti na ohranjanju okolja in zgodovinske dediščine. Zato meni, daje poslanstvo občine zagotavljati sodobno infrastrukturo. V programu si je zapisal, da bo njegovo delo temeljilo na dokončanju industrijske cone, na področju kmetijstva želi zaključiti krog od pridelovalca do potrošnika. Prioriteta pa mu bo izdelati program razvoja turizma, vključno z vso pripadajočo infrastrukturo. Marija Sukalo Na letošnjih volitvah bo v rečiški občini Slovenska demokratska stranka nastopila skupaj z Novo Slovenijo (foto: Marija Šukalo) KLEMEN PETEK, KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE GORNJI GRAD Kdaj - če ne zdaj? Pod tem sloganom je minuli ponedeljek Klemen Petek, kandidat za župana v Gornjem Gradu, v družbi šestih kandidatov za svetnike, predstavil svoj program. Petek bo na volitvah nastopil kot strankarski kandidat Nove Slovenije. Kot podžupan občine Gornji Grad je vpet v delo lokalne skupnosti in dobro pozna vse dobre ter slabe plati županovanja. V domači občini vidi še veliko možnosti za razvoj turizma, malega gospodarstva in ekološkega kmetovanja. Prav tako si želi, da bi vsa društva v kraju imela več podpore in tudi bolj sodelovala med sabo. Mladi potrebujejo mesto, kjer se bodo lahko zbirali, in zato je v njegovem programu ureditev mladinskega centra v občini, prav tako se zavzema za pospeševanje izko- riščanja obnovljivih virov energije. Predvsem pa meni, da je treba občinsko upravo približati ljudem, da se bodo nanjo obračali tako s pobudami kot grajami ali težavami. Meni, da le dobra komunikacija prinese dobre rezultate. Stavi tudi na veliko razpisov, tako državnih kot evropskih, saj je iz teh virov možno črpati veliko sredstev za izboljšave v občini. Petek je zaposlen na domači kmetiji, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir agronomije. Po zaključenem študiju je vpisal podiplomski študij varstva naravne dediščine in je sedaj absolvent. Če bo izvoljen za župana, bo funkcijo opravljal profesionalno, saj je mnenja, da se župan le tako lahko popolnoma posveti dobrobiti občine. Štefka Sem Klemen Petek (sedi v sredini) in kandidati za svetnike upajo na dober volilni izid (foto: Štefka Sem) ZELIŠČARSKA SEKCIJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV MOZIRJE Razstavili bodo preko sto posušenih zdravilnih zelišč Na razstavi, ki bo letos v Galeriji Mozirje, bodo mozirski zeliščarji poleg zdravilnih zelišč z našega območja postavili na ogled še tinkture, oljne izvlečke, mazila in še kaj. Odprtje razstave bo v četrtek, 23. septembra. Za spremembo lokacije so se odločili po lanski prvi tovrstni razstavi, ki so jo pripravili v prostorih društva upokojencev, kjer pa za tako obsežen prikaz In številčen obisk ni dovolj prostora. Letošnja razstava bo na ogled do vključno ponedeljka, 27. septembra. Marija Lebar ___________________________________________________-J ŠMARTNO OB DRETI Pridobitve zn večjo varnost krajanov S slovesnostjo so v soboto, 11. septembra, v Šmartnem ob Dreti predali v uporabo prenovljeno in razširjeno cesto od središča kraja do tamkajšnjega pokopališča. Opravili so še delovni prevzem novega gasilskega vozila. Tako so se tudi v Šmartnem ob Dreti pridružili praznovanju občinskega praznika. Kot je na otvoritvi povedal župan Ivan Purnaf, so uporabniki tega dela ceste v veliki meri pešci, za katere rekonstrukcija pomeni veliko večjo varnost, saj seje bilo na ozki cesti, ki je tukaj vodila prej, komaj mogoče srečati z avtomobilom. Sedaj ob njej vodi pločnik, namestili so tudi sedem sodobnih uličnih svetilk. Del projekta je bila še ureditev parkirišča. Na voljo je s travnimi ploščami urejeno parkirišče za 27 avtomobilov. »Vse prevečkrat se dogaja, da kmalu pozabimo na pridobitve, ki smo sijih tako želeli in sejih na začetku tudi veselili,« je dejal župan. Ob tem je prisotne spomnil na številne pridobitve, za katere je kraj postai bogatejši v tem štiriletnem mandatu. Omenil je še pereč problem, pri katerem pa je občina storila vse, kar je mogoče. Gre za cesto skozi Šmartno, ki je v državni pristojnosti, ta pa zaradi finančnih težav realizacijo odlaga. Tudi predsednik šmarškega krajevnega odbora Bojan Štrukelj je menil, da je pridobitev izboljšala prometno varnost. Izrazil je upanje, da se bo država čim prej lotila izgradnje regionalne ceste. Skupaj z županom in učenkama so nato slovesno prerezali trak in cesto s pločnikom in parkiriščem predali namenu. Sledil je blagoslov, ki gaje opravil domači župnik Peter Marčun. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Nataša Bele, so zapele ljudske pevke Lipa, zaigrala sta harmonikarja Kiemen Lamprečnik in Evgen Acman, zapel je otroški pevski zbor POŠ Šmartno ob Dreti. Otroci pa so zaigrali prizorček, kije prikazoval obnašanje najmlajših v prometu. Vsi zbrani so se nato preselili v športni center Račnek, kjer je bila delovna predaja nove gasilske cisterne, ki bo nadomestila sedanjo, 26 let staro. Ključe je predal župan, gasilci pa so prikazali nekatere možnosti delovanja in opremljenosti novega vozila. Slovesni prevzem bodo organizirali naslednje leto poleti, ko se bodo zahvalili prav vsem, ki so nakup vozila omogočili. Marija Lebar S prerezom traku so cesto s pločnikom in parkiriščem predali namenu (foto: Marija Lebar) OBČINA LUČE Zaključen dvoletni projekt rekonstrukcije cest V Lučah so prvo soboto v septembru predali namenu dve povsem prenovljeni cesti v Krnici, Trakova je prerezal župan Ciril Rose v družbi domačinov, pridobitve pa je blagoslovil župnik Viki Kosec. Najprej so se zbrali pri mostu v Strugah, kjer so predali namenu dva kilometra prenovljene lokalne ceste od Čršeka do Osojnika oziroma do meje z občino Ljubno, kjer vodi tudi proga šolskega prevoza. V imenu občanov se je za izvedeno investicijo zahvalila krajanka Anica Podlesnik, ki je omenila prizadevanja župana, občinske uprave, občinskih svetnikov in izvajalcev. Sledila je otvoritev v Rogačniku, kjerje bilo rekonstruirane tri kilometre ceste. Poleg cestišča je bilo potrebno narediti tudi številne in močne podporne zidove oziroma kamnite škarpe, namestili so var- V Strugah so bili veseli dveh kilometrov nove ceste V Krnici poslej po urejeni in sodobni cesti nostne ograje in izvedli odvodnjavanje. V Lučah takega zalogaja niso bili sposobni financirati sami, zato so izrabili priložnost in se uspešno prijavili na razpis za evropska sredstva. »Brnenje gradbenih strojev v Krnici je postalo že stalnica. Včasih je bilo treba tudi malo potrpeti, kar ni bilo pretežko, saj smo vedeli, da bo konec kronal delo. Ko pa je po grabnih zadišalo po betumnu, je bil cilj že povsem blizu,« seje župan zah- vali krajanom za potrpežljivost. Jožica Voler je izrekla zahvalo v imenu številnih prisotnih, ki so se zbrali na dogodku. Sledilo je prijetno druženje krajanov in gostov v Logu. Obe cesti sta del istega dvoletnega projekta, ki so ga v Lučah izvajali s pomočjo evropskih sredstev. Investicija je veljala skoraj 700.000 evrov, od tega 336.000 iz evropskega sklada za razvoj. Tekst in foto: Marija Lebar OBČINSKI SVET OBČINE GORNJI GRAD Ne koncesionarju PUP Saubermacherju Najpomembnejša točka na 31. redni seji gornjegrajskega občinskega sveta je bila obravnava o izboru koncesionarja za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju občine. Na razpis za koncesionarja seje prijavilo le eno podjetje, velenjski PUP Sauberma-cher, ki sta ga na seji zastopala direktor Janez Herodež in Marcel Hriberšek. Herodež in Hriberšek sta predstavila izračun cene odlaganja in odvoza odpadkov ter način in frekvenco pobiranja. Poudarila sta, da je pomembno, da bodo občani pravilno ločevali odpadke, drugače jim šoferji posod ne bodo izpraznili, poleg tega sta omenila, kako pomembno bo kompostiranje bioloških odpadkov. Novost, ki jo uvajajo, je, da bo lahko vsako gospodinjstvo odpadke tudi samo odpeljalo v zbirni center v Podhomu. Storitev bo brezplačna, izkazati se bo treba le s položnico, smeti pa bodo morale biti sortirane. Za visoko zvišanje cen naj bi bil razlog v odvozu odpadkov v Celje. Steklo in papir se bosta tudi odslej zbirala v ekoloških otokih, za plastično in kovinsko embalažo bodo gospodinjstva dobila rumene vreče, ki se bodo odvažale dvakrat mesečno. Poudarila sta še, da z ločevanjem odpadkov lahko sami občani bistveno vplivajo na ceno odvoza smeti, manj bo odpadkov, manjša bo teža, manjša bo položnica. S tem pa se niso strinjali svetniki. Največ pripomb sta imela Niko Pur-nat in Andrej Presečnik, ki ju besede predstavnikov niso prepričale, predvsem se nista strinjala z veliko podražitvijo. Purnatje želel odgovor, zakaj bo občane bremenila infrastruktura zbirnega centra in zakaj takšna podražitev storitev, saj bodo odlagali še manj odpadkov kot sedaj, če bodo za biološke odpadke poskrbeli že doma. Presečnika so motili veliki stroški storitev in uprave ter se ni strinjal z načinom obračunavanja smeti. Občani bodo dobivali račun za smeti oblikovan za kubični meter, cena v ponudbi pa je na tono. Prav tako je bilo omenjeno, da marsikdo ne bo posebej previden pri odlaganju, saj bo le stežka vplival na ceno smeti, ker vsi ne bodo tako osveščeni. Svetniki so poudarili tudi, da naj bi imel občinski svet funkcijo potrjevanja, v tej zadevi pa so menili, da očitno temu ni tako, saj nimajo nobenega vpliva na ceno. Predstavnika koncesionarja po mnenju svetnikov na vsa vprašan- ja nista odgovorila zadovoljivo, predvsem pa nista prepričala svetnikov glede ponujene cene. Po dobrih treh urah razprave so sklenili, da je potrebno sklep popraviti v obliko, kjer bi bila razčlenjena cena odvoza odpadkov. V ceni 183 evrov brez DDV na tono naj bi bil vštet tudi strošek podjetja Simbio, ki bo v regionalnem centru za ravnanje z odpadki te odpadke predelal, kot je bilo zahtevano v razpisu. Ker koncesionar tega zneska ni vštel v ceno, bi bila skupna cena na tono preko 240 evrov, s čemer se svetniki niso strinjali in so bili soglasno proti sprejemu sklepa. Štefka Sem Kljub temu da občina koncesije zaradi nestrinjanja svetnikov ni podelila, bo podjetje PUP Saubermacher še vedno odvažalo smeti. Dokler občina s podjetjem ne sklene koncesijske pogodbe, bo razliko v ceni plačevala sama, šele po podpisu pogodbe bo cena višja za gospodinjstva. CRETA Sedaj po asfaltu vse do Krapletove domačije Čretljani se v teh dneh lahko po asfaltni cesti pripeljejo že do domačije Kraple. Tako je nazorski župan Ivan Purnat izpolnil obljubo kmetom, da bo vsvojem mandatu poskušal izboljšati pogoje povezovanja z dolino. Zadnji, skoraj kilometer dolg odsek asfaltne poti, so slavnostno predali svojemu namenu drugi septembrski četrtek. Prerez traku so opravili gospodarja Jegovnikove in Krapletove domačije ter župan. Dogodek so s prijetno pesmijo obogatila Završka dekleta, za blagoslov poje poskrbel rečiški župnik Ferdinand Luknar. Slavnost je bila tudi priložnost za zahvalo vsem, ki so pomagali pri urejanju bankin, in gospodinjam, ki Zadnji, skoraj kilometer dolg odsek asfaltne poti, so slavnostno predali svojemu namenu drugi septembrski četrtek (foto: Marija Šukalo) so poskrbele, da delavci niso bili lačni, prav tako pa tudi priložnostza izraženo željo po asfaltiranju poti do vrha Črete in Završke domačije. Sodobne poti bodo omogočale, da se bodo mladi raje odločali za življenje v tem delu nazorske občine. Po besedah župana Purnata je za izpolnitev dane obljube rabil več mandatov, saj so sredstva omejena, razporediti pa jih je potrebno tudi. na druge projekte. Celoten odsek iz Zavodic do Krapletove domačije je po županovih besedah vreden 600 tisoč evrov, a je dokončan tudi po zaslugi Čretljanov, ki so veliko postorili sami. Marija Šukalo SKUPINA GLIN NAZARJE Zadovoljni s predstavitvijo na MOS-u Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju so sodelovali tudi razstavljavci iz Zgornje Savinjske doline. Med njimi se sejma že tradicionalno udeležuje podjetje Glin Nazarje, da predstavi novosti svojega proizvodnega programa. S predstavitvijo in obiskom njihovega razstavnega prostora na letošnjem MOS-u so zadovoljni in se ga bodo udeleževali tudi v prihodnje. SEJEM - TRŽNA PRILOŽNOST Direktor podjetja Glin Dobrinko Danojevič o tem pravi: »Sejem je promocijski dogodek in obenem priložnost, da kupcem predstavimo razvojne dosežke in tržne prijeme. Na sejmih tudi spremljamo konkurenco. Porodi se še kakšna ideja na tehnološkem, razvojnem, tržnem in kadrovskem področju.« Danojevič meni, da sta za podjetja sodelovanje in predstavitev na sejmih in podobnih dogodkih še posebej pomembna v času svetovne ekonomske krize. Na tak način vzdržujejo poslovne vezi in iščejo nove tržne priložnosti. Skupina Glin seje na sejmu tudi letos predstavila s programom montažne gradnje in programom stavbnega pohištva, kot so okna, vrata, senčila, strešna okna, podstrešne stopnice. V programu stavbnega pohištva pridobili kar nekaj večjih projektov za izdelavo in vgradnjo stavbnega pohištva tako doma kot v tujini.« (foto: ML) imajo poseben poudarek lesena okna iz različnih vrst lesa in s kombinacijo materialov les - aluminij. »Naša okna odlikuje visoka kakovost, dobre konstrukcijske rešitve, finalna zaščita in energetska varčnost,« pravi direktor in nadaljuje: »Poudaril bi, da smo uvrščeni na seznam Ekološkega sklada Republike Slovenije, preko katerega lahko kupci za naše izdelke koristijo ugodne subvencije, ki so za lesena okna višje, kot za okna iz drugih materialov.« SPODBUDNI POLLETNI REZULTATI Prvo letošnje polletje so v Glinu poslovali pozitivno kljub izrazitim sezonskim nihanjem, ki so značilna za lesno-predelovalno proizvodnjo. V začetku leto so še koristili subvencijo države za skrajšani delovni čas, vendar so uspeli pridobiti naročila in se organizirati tako, da imajo trenutno dovolj dela. Tržne aktivnosti kažejo dobro tudi v prihodnje. »Letos smo pridobili kar nekaj večjih projektov za izdelavo in vgradnjo stavbnega pohištva tako doma kot v tujini. Omenil bi dobro sodelovanje z Mestno občino Ljubljana na različnih projektih ter z drugimi partnerji na projektih mladinskih centrov, šol, vrtcev in stanovanjske gradnje tako novogradnje kot adaptacij,« pravi Danojevič. Za njimi so prvi uspešno izvedeni projekti v Izraelu, ki so dobra popotnica za izhod na tržišča Bližnjega vzhoda. Te dni že potekajo razgovori in priprave na nove projekte. Na področju montažne gradnje, kjer izvajajo izdelavo individualnih hiš, imajo še projekte za širjenje kapacitet obstoječih vrtcev. Ravno v tem času pa pripravljajo projektno dokumentacijo za izgradnjo manjšega naselja za znanega kupca. Marija Lebar Skupina Glin Nazarje seje predstavila s programom montažne gradnje in stavbnega pohištva (foto: Ciril M. Sem) PODJETJE SILCO IZ ŠENTRUPERTA Odprli nove poslovne prostore V podjetju Silco so zadnjo avgustovsko soboto v Šentrupertu predali namenu nove poslovne prostore, ki s svojo zunanjo grafično podobo privlačijo številne poglede. Na tri tisoč kvadratnih metrov se raztezajo poslovni, proizvodni in skladiščni prostori mladega in uspešnega podjetja. Ukvarjajo se z izdelki za avtoličarje, avtomehanike in avtopralnice ter avtomobilsko klimatizacijo, v novih prostorih pa je stekla proizvodnja sredstev za čiščenje in nego avtomobilov, izdelkov za avtoličarje in servisnih postaj za avto klime. Imajo tudi laboratorij, kjer bodo skrbeli za kakovost lastnih proizvodov in razvoj novih. Poleg skladiščno proizvodnih prostorov je v objektu trening center, lakirnica, ki jo uporabljajo za lastne potrebe in izobraževanje avtoličarjev, trgovina in pisarne. Direktor in lastnik podjetja mag. Mag. Sašo Kronovšek: »Največji kapital, ki ga imamo, je lastna blagovna znamka in dobre stranke.« Sašo Kronovšek je vesel, da jim je uspelo spraviti pod streho finančno tako zahteven projekt. Osnova za investicijo so bili dobri poslovni rezultati zadnjih let in želja po boljših proizvodnih cenah artiklov lastne OBČINA LJUBNO Mirno lahko zaključijo mandat Na zadnji seji ljubenskega občinskega sveta v četrtek, 9. septembra, so obravnavali informacijo o poslovanju občine za prvih sedem mesecev. Kot gostje bil na seji tudi predsednik Turističnega društva Naš kraj Ljubno ob Savinji Stanko Rihter, kije poročal o finančnem obračunu 50. Flosar-skega bala. Poročilo o poslovanju občine za obdobje januar-julij 2010, nekatere podatke pa tudi že za avgust, je predstavila občinska finančnica Danica Ugovšek. Kot je bilo razvidno, posamezne postavke presegajo načrtovano višino. To velja na odhodkovni strani zlasti za zimsko vzdrževanje cest, saj je bilo za to porabljenih 150.000 evrov več od predvidenega. Svetnike pa je zanimala tudi prekoračitev načrtovanih sredstev za investicijo v širitev vrtca. Županja Anka Rakun je pojasnila, da seje med adaptacijo pokazalo, da so potrebna bolj obširna dela, kot je bilo načrtovano. blagovne znamke. »V letošnjem letu imamo 17-odstot-no rast prihodkov, od tega kar 80-odstotno rastvtujini,«je povedal Kronovšek in dodal, da izvozijo 40 odstotkov izdelkov lastne blagovne znamke. Kupce - distributerje imajo v dvanajstih evropskih državah, največ pa stavijo na sodelovanje z nemškimi partnerji. Tudi letos bodo razstavljali na največjem avtomobilskem sejmu za avtoreparaturo v Evropi, v Frankfurtu. Poleg izdelkov za avtoličarslvo in nego avtomobila bodo predstavili servisno postajo za avto klime, njihov visoko tehnološki izdelek. Zaradi večjih poslovnih prostorov v novem objektu so v zadnjem času zaposlili sedem ljudi, širitev proizvodnje bo bistveno vplivala tudi na večje prihodke. Njihov kolektiv sedaj šteje preko trideset ljudi, imajo podružnico na Hrvaškem, razmišljajo tudi o ustanovitvi podjetja v Nemčiji. Ob otvoritvi objekta so se v podjetju izkazali tudi z dobrodelnostjo. Robertu Krčku, ki je zaradi nesreče na invalidskem vozičku in za katerega so izvedeli iz medijev, so podarili tisoč evrov, da bo lažje zbral sredstva za operacijo, ki naj bi mu pomagala, da ponovno shodi. »Ker sadove dobrega dela radi delimo z drugimi, vsako leto pomagamo komu iz lokalne skupnosti,« je še dodal Kronovšek, ki z družino živi v Nazarjah. Štefka Sem Na prihodkovni strani sicer v sedmih mesecih niso dosegli načrtovanega, a seje indeks izboljšal že v avgustu, ko so prejeli sredstva iz evropskega sklada za končano investicijo v Industrijsko poslovni coni Loke. »Občinski proračun je obvladan, kreditov ni, neplačanih obveznosti nimamo. Nasprotno, z lastnimi sredstvi zagotavljamo plačila evropskih projektov, kot so trško jedro in vodovodi Ljubno ter še nekateri, in refundacije še pričakujemo. Posebnih zamud pri izvedbi projektov nimamo,«je dejala županja, kije ob podanem poročilu še posebej pohvalila dolgoletno vestno delo Danice Ugovšek. Stanko Rihterje poročal o finančni realizaciji letošnjega Flosarskega bala. Finance so se gibale v okviru načrtovanega. So pa svetniki, prav tako pa tudi županja, izrazili svojo zahvalo in pohvalo za izvedbo res izjemnega niza dogodkov ob jubilejni tradicionalni prireditvi. Marija Lebar OBČINA REČICA OB SAVINJI Potrdili delno povrnitev stroškov zn volitve Člani rečiškega občinskega sveta so na zadnji seji med drugim obravnavali polletno poročilo o poslovanju občine in poročilo o opravljenem revidiranju občinskega poslovanja. Obravnavali so še predlog o delnem povračilu stroškov volilne kampanje za lokalne volitve. Po mnenju Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko so občine zavezane k delni povrnitvi stroškov organizatorjem volilne kampanje za letošnje lokalne volitve. Na občini so zato pripravili ustrezen sklep, v katerem je podrobneje določeno, kdo in v kakšni višini je do delne povrnitve stroškov upravičen. Svetniki so sklep potrdili. Župan Vinko Jeraj je povedal, da je občina Rečica ob Savinji že konec minulega leta sprejela pro- račun za letos, zato je financiranje nemoteno potekalo že vse od začetka januarja. Prihodki so bili v prvem polletju realizirani v višini nekaj več kot 893.000 evrov, odhodkov pa je bilo v tem času nekaj več kot 845.661 evrov. Ko so se seznanili s poročilom o revidiranju poslovanja občine, so svetniki izrekli pohvalo občinski upravi zaradi izrečenega mnenja. V revizijskem poročilu je namreč navedeno, da notranje kontrole na vseh pregledanih področjih delujejo optimalno in ima občina vzpostavljen učinkovit sistem upravljanja s tveganji. Tudi predsednica nadzornega odbora Božena Knapič se je s predstavljenim strinjala. Dodala je, da je sodelovanje odbora in občinske uprave konstruktivno. Marija Lebar MIZARSTVO SELIŠNIK - MELU Izvozijo kar 95 odstotkov proizvodnje Alojz Selišnik mlajši od leta 1989 vodi mizarstvo Selišnik-Melu. Z mi- pešni, bodo proizvodnjo modernizirali še s kakšnim strojem. Celot- zarstvom se je ukvarjal že njegov dedek Rajmund, nadaljeval oče Alojz, sedaj pa vajeti v podjetju, ki se ves čas širi in razvija, drži Alojz mlajši. Za očetom je prevzel majhno delavnico v središču Luč ter štiri delavce. Po štirih letih dela je odkupil poslovne prostore v Strugah, kjer je bila najprej šola, potem pa Elkrojev obrat. Sedaj zaposluje 25 delavcev, podjetje je specializirano za izdelavo notranjih masivnih vrat iz raznih vrst lesa. V mizarstvu Selišnik so ponosni na široko paleto notranjih masivnih vrat, kijih izdelujejo. Kar 95 odstotkov svoje proizvodnje izvozijo v tujino, predvsem Avstrijo in Nemčijo. V teh državah imajo veliko konkurenco, zaradi visoke kakovosti izdelkov jo zaenkrat zlahka obvladujejo. Selišnik je povedal, da se le veliki angažiranosti, kvaliteti izdelkov in znižanju cen lahko zahvali, da se kriza pri njih ni poznala. Že takoj, ko je zaslutil težave v panogi, je obiskal številne dotedanje kupce in hkrati iskal nove, da se obseg dela ni V podjetju dajo veliko na modernizacijo, je povedal Alojz Selišnik mlajši (foto: Štefka Sem) zmanjšal. Tudi z dobavitelji, ki so predvsem iz bližnje okolice, poslujejo dobro, čeprav ponudba lesa ni več, kot je bila, krivda pa je predvsem v izvozu okroglega lesa v Avstrijo. Lani so beležili 11-odstotno rast, kaže, da bo letošnje leto poslovno primerljivo z lanskim. Prvo četrtletje je bilo zelo delavno, v drugem pa so naročila upadla toliko, da so morali koristiti nekaj prostih petkov, trenut- no so naročila zopettako velika, da so te petke zadelali z nekaj delovnimi sobotami. Poslujejo s petnajstimi kupci, predvsem iz tujine. Ti so dobri plačniki, veliko jih plačuje še pred rokom in s tem uveljavlja tudi popust. V podjetju dajo veliko na modernizacijo, je povedal Selišnik. V kratke pričakujejo nov, sodoben CNC stroj, sodelujejo tudi na razpisu za evropska sredstva in če bodo us- no poslovanje imajo dobro računalniško podprto, saj njihov širok izbor izdelkov ter izdelava po naročilu za individualne kupce zahteva dobro logistiko in računalniško podporo. Glede situacije v lesni dejavnosti je Selišnik zelo kritičen do izvoza okroglega lesa vtujino, sajje zaradi tega zelo prikrajšana žagarska dejavnost. »Imamo les, ceste in pristanišče, da lahko izvažamo, pa tega ne znamo izkoristiti. V tej verigi bi moralo biti še žagarstvo in predelava lesa, potem bi les imel dodano vrednost, izvoz okroglega lesa, za katerega tujci izkoriščajo ceste, ki jih vzdržujejo naše občine in brez kakršnega koli denarnega nadomestila, to se ne bi smelo dogajati,« je povedal Selišnik in dodal, da imamo številne naravne vire, ki jih ne znamo izkoriščati. Prav tako je kritičen do države, ki od podjetij enostavno preveč pobere za vsakega delavca, in zatoje težko biti konkurenčen, še posebej v tujini. Štefka Sem KO-LA GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE D.0.0. Svojo ponudbo razširili tudi v Zgornjo Savinjsko dolino V moderno opremljenem ambienti! bo prijazno osebje poskrbelo, da se bodo gostje dobro počutili (foto: Helena Kotnik) V centru Nazarij je svoja vrta odprl bodo gostje dobro počutili in uživali Julius cafe. Podjetje Ko-la d.o.o. želi ob pitju julius meinl kave in se zabav-z njim popestriti gostinsko ponud- ali ob dobri glasbi ter ponudbi šte-bo v Zgornji Savinjski dolini. V mod- vilnih cocktailov. erno opremljenem ambientu bo Podjetje Ko-la d.o.o. iz Preserij se prijazno osebje poskrbelo, da se že osem let ukvarja z gostinsko de- javnostjo in vodi več lokalov. Da bi uživali v njihovi ponudbi, se lahko odpravite tudi v okrepčevalnico Pomaranča Velenje, bar Luna Vransko, poleti pa v portoroški bar Modra marela. Za hitro postrežbo v vseh lokalih skrbi enajst zaposlenih, občasno pa pomagajo tudi študentje. Marija Šukalo Anja Bukovec in simfoniki Katedrala v Gornjem Gradu bo to drala sodi med najbolj akustične soboto znova gostila sam vrh slov- stavbe v Sloveniji, gre njihovim ob-enske klasične glasbe. Zbranim se ljubom povsem verjeti. Nadarjena bo skupaj s simfoničnim orkestrom predstavila priznana slovenska violinistka Anja Bukovec. Organizator, Turistično društvo Gornji Grad, ki je v katedrali sv. Mohorja in Fortunata že gostilo cenjene slovenske glasbene skupine, kot so Eroika in Perpetuum Jazzile, tudi tokrat obljublja nepozabno glasbeno doživetje. Glede na visok ugled Anje Bukovec in simfonikov ter dejstvo, da gornjegrajska kate- violinistka bo s simfoniki igrala pod dirigentsko taktirko Simona Krečiča, poslušalcem pa pripravljajo zanimiv program, poln filmske glasbe, del Frederica Chopina in Wolfgan-ga Amadeusa Mozarta. Kot presenečenje večera organizator napoveduje še nastop legende slovenske glasbene scene, katere(ga) ime pa ostaja skrivnost do samega dogodka. TG JAKU EVA HIŠA - GALERIJA NAZARJE Dela Jožeta Horvata Jakija so in bodo vedno aktualna Župan Ivan Purnat je Jakijevi soprogi Tončki Horvat, ki je odprtju razstave prisostvovala skupaj s širšo družino, podaril šopek vrtnic (foto: Marija Lebar) Letos praznujemo 80-letnico rojstva lani preminulega umetnika -slikarja in častnega občana občine Nazarje Jožeta Horvata Jakija. Ob tej priložnosti sta občina in Kulturno društvo Nazarje ob občinskem prazniku pripravila razstavo njegovih del. Otvorilvena slovesnost je potekala v petek, 10. septembra, ko so javnosti predstavili tudi nekaj njegovih zgodnejših del. O eruptivni Horvatovi ustvarjalnosti je spregovorila umetnostna zgodovinarka Andrejka Vabič Nose, kustosinja iz Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, ki se še posebej ukvarja z Jakijevim delom. Izrazila je obžalovanje, da je umetnika poznala samo kratek čas in dejala, da njegov opus obsega več kottisoč likovnih del. Zlasti zgodnejša so se porazgubila neznano kam. O njegovih delih je dejala, da so in bodo vedno aktualna, saj so izpoved najglobljih, celo podzavestnih človekovih odzivov na svet, ki ga obdaja, in na grozote v njem. Jaki- jevo ustvarjanje je zaznamovala vojna, pa tudi čas, ki gaje preživel v zaporu, je povedala Vabič-Noseto-va. Horvat je začel ustvarjati že v osnovni šoli. Po tem, koje delal kot rudar in pristaniški delavec, seje leta 1953 povsem posvetil ustvarjanju. Prelomnico v njegovem delu pomeni odhod na šolanje v Karlsruhe leta 1959. »Trdno se je zasidral v svetu grafike, risbe, tudi v olju in njegovi posebni tehniki - kamzuga. Eksperimentiral je še v drugih tehnikah. Na začetku je podobe gradil z drobno, natančno potezo. Najzgodnejša dela predstavljena na razstavi, zaznamujejo prepoznavni motivi. Teme, kot so Vojna, Mora, Strast, ostanejo stalnica v njegovem opusu,« je med drugim povedala Andrejka Vabič Nose. Dodala je še, daje Jaki kasneje prešel od načrtnega k bolj nagonskemu. Bilje izjemno plodovit, zato je zanj slikar Jože Svetina rekel, daje pravi vulkan. Razstavo je odprl župan Ivan Purnat. Spomnil seje Jakija kot dobrega znanca in kot izjemnega človeka, ki je občini podaril preko 30 likovnih del, ki predstavljajo stalno razstavo v galeriji imenovani Jakijeva hiša. Ob tem je soprogi Tončki Horvat, ki je odprtju prisostvovala skupaj s širšo družino, podaril šopek vrtnic. V spremljajočem glasbenem sporedu je nastopila sopranistka Klara Praznik ob klavirski spremljavi Milanke Črešnik. Razstava, katere pokrovitelj je BSH Hišni aparati Nazarje, bo odprta do 10. oktobra. Marija Lebar GALERIJA STEKL V GORNJEM GRADU Ikone se gledajo s srcem V petek, 3. septembra, je Galerija Štekl v Gornjem Gradu gostila trinajst slikark, članic Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal. Članice omenjenega društva so v delavnici ikonopisja pod mentorstvom Jureta Repenška pisale ikone in jih postavile na ogled v Šteklu. Pisanje ikon je starodavna umetnost, prvo naj bi napisal že evangelist Luka. V preteklosti je bilo to predvsem opravilo izbranih moških, članice društva Gal pa se tega niso ustrašile. Z neizmerno potrpežljivostjo in željo po pisanju ikon so dokazale, da tudi ta posebna umetnost zanje ni pretežka, je o ustvarjalkah ikon povedal mentor Jure Repenšek. Povedal je še, da ikonopisja ni mogoče uvrstiti v nobeno zvrst likovne umetnosti. Ikone se pišejo in ne rišejo, saj naj bi Bog spregovoril preko ikonopisca. Ikone se ne okvirjajo in ne podpisujejo, saj gre za »Božje delo« preko človeških rok. Za pisanje ikon se za podlago uporablja kamen ali les, največkrat lipov les. Na skrbno izbrano desko lipovega lesa se nanese podlaga, nanjo se nanašajo zlati lističi, ki poudarjajo veličino in svetost. Na podlago se potem napiše prizor ali svetopisemska podoba. Predsednica društva Gal Nada Zager se je zahvalila mentorju Re-penšku za izvedbo tečaja in trud, ki jim gaje namenil, da jih je naučil te umetnosti, ter Jožici Drčar Tiršek in Viki Venišnik, ki sta poskrbeli za to, da so ikone na ogled v Šteklu. Kako posebna je zadnja razstava v galeriji vtem letuje omenil župan Stanko Ogradi, ki je zaželel umetnicam še veliko uspešnega dela. V kulturnem programu se je z nabožnimi spevi predstavila domačinka, sopranistka Anja Rajter ob spremljavi Jožeta Pustoslemška na klavirju. Štefka Sem Timyju Nekoč, ne tako daleč nazaj (pred letom dni), natanko na današnji dan... se je zgodilo nekaj zares pomembnega... rodil seje najslajši dojenček na svetu. Mami, Tomi, Jeri... Zgodovina in narodopisje Razni obredi v žiuljenjn naših ljudi (12) Piše: Aleksander Videčnik SVATBENE PESMI (NADALJEVANJE) Večkrat smo že omenili, da so bile v različnih krajih naše doline različne navade. Tokrat bomo zapisali nekaj zdravic iz predela Ljubnega. »Godec se lahko res grdo drži, malo denarcev na ohcet' dobi. Sem majhen fantič, bojim se pa nič, bom že plačal za se in za moje dekle. Na ohcef se res lušno godi, le denarn'ca se prazni - nof gnarca več ni! No majhno dekle, pa en velik klobuk, bo veter potegnil, bo neslo vse vkup. Te godce zdaj bi skup'pobral, do goTgajih slekel, domov jih pognal. So citre rujave, so strune tanke, bodo gorše zapele kot moje dekle. Godec ima res dolg'jezik, še daljši 'ma nos, da je komaj mu kos.« Ko so pričeli s plesom "štajriš", je začel earner peti takole: »Zdaj bomo začeli vimenu Boga, Očeta in Sina in Svet'ga Duha. Mater ta š'roko sem zmiraj rad 'met, zato jim bom dan's 'no pesem zapel. Mati ta š'roka so brzih ljudi, so svate obcirali s pušeljcami. Veseli bodimo, veseTga srca, kot Jezus vesel, k' je na ohceti bil. Mati ta š’roka, 'na reč me skrbi, povejte mi vi, kje nevesta stoji. Nevesta, nevesta, kaj danes je blo, ko si ženinu podala ta desno roko. Pred oltarjem sta stala, sta si roke podala in rekla ja, ja, zdaj pa sta mož in žena. « Da so naši godci veliko navad in glasbe prinesli s Koroške, priča tudi tale del camerjeve pesmi: »Pa sem hodil v Ceiov'c, iz Celovca v Blekovc, izBlekovca v Trbiš, se družica v rit piš. En furman je furai s Celovca na Trst, je nevesti prifural to ri n ko na prst. Po Koroškem sem hodil, strašilo me je, zeleno grmovje pregibalo se.« Med Zdravljicami, ki so jih peli ob plačilu prispevka za ohcet, najdemo tudi tele kitice: »Starešina se lahko prav nob'1 drži, cel taler denarja v rokah drži. Sosed Janez se revno drži, ker svoje pijane žene domov ne dobi. KoTko dni od godca žena ne spi, zavoljo tiste stvari, ki tjaod njega visi. Godec je res eno velik' bedak, se tam brije, kjer nima nič dlak. Pratfirerse lahko ravno drži, ko 'ma tolk'uši, dajih komaj drži.« V Solčavi, kjer so imeli še posebne slovesne svatbe, pa je earner, takoj, ko so sedli svatje za mizo, zapel: »Ta prvi glažek bom nalil, zdravičko bom napil, na zdravje tega ženina, k'za mizo tam sedi. So ga stadši gor vzredili, zdaj so ga oženili, veseli bomo tud' mi na njegovi ohceti. Nevesta zravno ženina za mizoj sedi, premišlja svoj ledig stan, ga težko zapusti. Je krancelj zapustila, dekletom ga 'zročiia. Sebe pa zapusti Bogu in ženinu.« Temu so sledile še druge kitice, zadnja je bila namenjena svatom in vsem, ki so bili na ohceti. V Solčavi je bilo običajno, da so v cerkvi peli pesem Nebeška ohcet, nekaj kitic bomo zapisali: »Kaj za en trošt in veselje oživlja moje srce, kadar spominjam, da Bog večni me za nebesa ustvaril je. Kristjani izvoljeni, ki smo vsi povabljenih ti nebeški ohceti, katera na bo nikdar hirala in bo na večno gvirala. Nihče ne more zgruntati to nebeško veselje, obličje božje gledati brez konca - na vselej. To veselo glorijo angelci pojo in Boga hvalijo, ta vesela Štirna angelska je nebeška muzika. « Zanimivo, samo v Solčavi je lahko ugotoviti zahvalnico svatov in vseh prisotnih na ohceti, ki so jo zapeli: »Ker smo ohcet začeli v božjem imenu, vimenu Boga naj se tak' tud' konča!« Pesem nevesti, ki jo je povedala Ana Pečovnik - Nadlučka: »Rožce nedolžnosti minile so, nevesta ta mlada je vzela slovo. Od stanu nedolžnosti stopila boš, preljubi tovariš bo tvoj zakonski mož. Ko lilija v garkTnu zrastla si ti, v očetovem strahu tak'srečna si b'la. Krancelj na glavi mezgeče lepo, podala si ženinu svojo roko. Nevesta ti mlada, tvoj ledig stan bil je prav lepo pošteno speljan. Tvoj zgovor prijazen in plave oči, to vsajga človeka hudo razveseli. Ta prstanček zlaf pomeni le to, da te v ljubezni ločitve nikoli ne bo!« V starem rokopisu (napisana letnica 1910) iz okolice Rečice ob Savinji, ki ga hrani Zvone Čebul v Šoštanju, pa je Pesem o ženinu: »Eno pesem čem zapet', ker sem pdšu tukaj k vam, ženinu in nevesti, ker sta stopila v drugi stan. Sveti zakon sta prejela glih na današnji dan, de b' b'la zdrava in vesela, de b' bil srečen vajin stan. Zdaj pa primi ženin glažek, da zdravičko ti napijem, trkajte, pošteni svati, da se ženin razveseli. Zdaj primi nevesta glažek in zdravičko ti napijem, z njo pa tri rate, da se vsi svati in nevesta razveseli. Boga vaj' vižaj in regi-raj na tim svetu, de b'lo žegna za vaj', polpa de bi kdaj mogla srečno u ta sveti raj. Morbit'reve in nadlege tud'pridejo čez vaj', le prav voljno jih prenesta, to bo pot za sveti raj. « V navedenem starem rokopisu najdemo tudi pesem Slovo nevesta: »Pojdi, Bog te blagoslovi, kliče te tvoj novi stan, v novem stanu, v hiši novi, nov ti bo napočit dan. Pojdi, za teboj ostane mirna sreča mladih dni, zdaj dolžnost, prej neznane čakajo te skrbi. Težko breme boš nosila, on ga nosil bo s teboj, pridi sreča, pridi sila, zvesto mu na strani stoj. Ne jokati, tiho bodi, saj ostaneš moja hči, on te čaka, srečno hodi, kamor ti dolžnost veli.« 3ščemo slare fotografije Radmirčanke, fotografiral jih je Anton Jamnik pred prvo svetovno vojno. Peta z leve je Franca Jamnik. Fotogafijo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Vzgoja potaknjencev DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Ko jeseni pospravljamo balkon, nam rastlin ni potrebno vreči stran, temveč lahko sami iz njih pripravimo potaknjence. Bršljanke in pokončne pelargonije lahko zelo preprosto vzgojimo iz potaknjencev, seveda tudi druge balkonske rastline, posodovke, trajnice, lesnate in druge rastline lahko vzgojimo vegetativno. Priprava substrata: Potaknjence nikoli ne potikamo v navaden substrat, saj je v njem prevelika količina hranilnih snovi. Substrat pri lesnatih potaknjencih (brin, oleander, pacipresa ...) pripravimo iz enega dela izbranih kremenčevih peskov in enega dela šote. Za zelene potaknjence (pelargonija, bršljan-ka, verbena ...) zmešamo tretjino šote, tretjino izbranih kremenčevih peskov in tretjino univerzalnega substrata. Ta zmešani substrat moramo razkužiti. Substrat za potaknjence se lahko kupi že pripravljen v trgovinah, ta je že razkužen, da se na nove rastline ne prenaša bolezni in škodljivcev. Uporabijo se lahko tudi dobro v vodi namočene šotne tabletke. Priprava potaknjencev: Čas za potikanje potaknjencev je avgust in september. Matična rastlina za potaknjenec mora biti zdrava, močna in bujna. Odbiramo poganjke tekočega leta, to so enoletni poganjki. Končni zgornji poganjki, ki so delno oleseneli, se bodo najbolje okoren-inili. Za rez potaknjencev potrebujemo dobro nabrušen in razkužen nož. Dolžina potaknjenca naj bo 10 - 15 cm, na njem naj ostanejo dva do tri kolenca, od zadnjega kolenca naj bo dolžina v debelini stebla. Na koncu odrežemo ravno in gladko rez. Potaknjencu moramo odstraniti vse cvetove, popke in odvečne liste zaradi izhlapevanja in posledično izgube vode, ostale liste še malce prikrajšamo. Obvezno odstranimo spodnje liste, da jih nato lažje potikamo v substrat. Potaknjence nato damo v vodo, da se pred potikanjem ne bi preveč izsušili. Kako spodbudimo rast in razvoj korenin: Ko rastline razmnožujemo vegetativno, moramo spodbuditi rast korenin. Pogosto se razvijejo že s samim stikom s substratom, ranitve ali ločitve od matične rast- line. Za hitrejše okoreninjenje se potaknjenec namoči 2 cm v hormon za pospeševanje korenin, ki se lahko dobi vtrgovinah. Potaknjenec otresemo in ga potikamo v pripravljen substrat. Zelo dobro je, da substrat pred potikanjem orosimo. V zemlji naj bo približno en centimeter spodnjega dela potaknjenca. Pomagamo si z leseno palčko, s katero naredimo luknjico in v njo damo potaknjenec ter maio potlačimo, da hitreje začne nastavljati korenine. Zemljo nato takoj zalijemo, to ponavljamo vsak teden oziroma takrat, ko se zemlja izsuši. Potaknjenci uspevajo še lepše, čejih s pršilnikom pogosto orosimo z vodo. Posadimo jih v ne previsoke lončke aii platoje, da rastlina ne izgublja preveč energije za okoreninjenje. Vzgajanje potaknjencev: Za vzgajanje potaknjencev moramo imeti tudi doma ustrezne pogoje. Uspevajo v svetlejših prostorih s temperaturo 18-22 °C. Ne smemo jih vzgajati nad radiatorji ali na direktnem soncu. Če nimajo dovolj svetlobe, postanejo pretegnjeni. Med rastjo poganjke ustrezno negujemo in oblikujemo, da dobimo spomladi močne sadike. Sproti jim odstranjujemo nove poganjke in cvetove. Za potaknjence ustrezno skrbimo vso zimo do pomladi. V14 dneh rastline nastavijo korenine. To lahko vidimo že po tem, da ima rastlina nove liste. Po mesecu dni, ko so nastavile korenine, jih lahko začnemo dognojevati. Uporabljamo gnojilo za balkonske rastline. Povej mi, kako voziš... Razmišljam globalno, delujem lokalno Spoštovani bralec! ... in povem ti, kakšen je tvoj odnos do človeka in do narave. Danes zjutraj me je na prehodu za pešce grdo izsilil avtomobilist. Ko sem bil sredi zebre, je zapeljal čez prehod, kot da me ni. Najbrž se mu je mudilo na delo. Nič novega, v naših krajih je pač navada, da v prometu še vedno velja načelo močnejšega, bolj oklopljenega, kot pa pravila cestno prometnih predpisov. Na srečo sem odskočil, a sprašujem se, kaj bi se lahko zgodilo, če bi bil namesto mene prvošolar ali starejša oseba? Dogodilo se mije že, da meje na tak način izsilil znanec in mi pri tem prijateljsko pomahal. V večjem urbanem središču bi ga to hitro stalo polovico od 300 evrov. Uvidevnost in strpnost sta besedi, ki ju pri nas veliko udeležencev v prometu ne pozna. Mnogi se na cesti obnašajo, kot na Divjem zahodu, po načelu močnejšega. Močnejšega avtomobila in/ali močnejšega ega. Jaz, samo jaz. In moj Avto. Prehitra vožnja in prehitevanje brez smernika je za vse težke avtomobile obvezno, to ve vsak, ki se vsaj malo vozi po dolini. Telefoniranje med vožnjo je že sestavni del vožnje, saj so telefoni vendar »mobilni«. Ob zapuščanju krožišča nakaže izvoz s smernikom manj kot tretjina voznikov - najbrž varčujejo z žarnicami. Parkirati tako, da na parkiriščih zasedejo dve parkirni mesti, je za določene voznike samoumevno. Tudi take, ki se hvalijo s šolo varne vožnje. Posebne cvetke pa najraje parkirajo na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide. »Posebni invalidi« pač. Ko se v nedeljah ali ob praznikih vračam domov, moram vedno pogledati na uro, ali mi res ne prehiteva. Kolone tovornjakov se iz doline valijo v beli svet krepko pred tem, ko se urni kazalci postavijo na 21. uro. Turisti so navdušeni. Da so pešci v očeh šoferjev manjvredni, dokazuje tudi parkiranje na pločnikih. Najraje v bližini šol, vrtcev in zdravstvenih domov. To zelo radi počnejo tudi tovornjakarji, ko skočijo na malico ali na kavico. Zelo nevarno je tako parkiranje za male šolarje, starejše in mamice z otroškimi vozički, ki jih vozila na pločniku prisilijo, da stopijo na vozišče. Posebej »veselo« poje za njih pozimi, ko morajo s pločnikov zagaziti v plundrasto vozišče. Ob dežju smo pešci nemalokrat deležni neprostovoljnega tuširanja s pomočjo mimo drvečih vozil. Saj, če brezvestni voznik ne upošteva omejitev hitrosti v naseljih ob lepem vremenu, mu jih tudi ob dežju ni treba. Skratka, v vozilu, najsi bo osebno ali tovorno, so mnogi »carji«, ki se ne ozirajo na druge, na sočloveka. Nekateri hote, drugi tudi nevede. Kot prej omenjeni znanec, ki niti ni imel občutka, daje »grešil«. On je bil v avtu, pešec bo že počakal. Saj je celo prijazno pomahal. Podobno, kot se taki ljudje obnašajo na cesti, imajo slab odnos do okolja in narave. Saj drugače skoraj ne more biti: nestrpnost, neuvidevnost je njihovo vodilo v življenju. Za volanom, pri odlaganju odpadkov, na pikniku in pri nabiranju gob. Povsod imajo enak vzorec obnašanja oziroma ravnanja. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček VEČER Z ALEKSANDROM VIDEČNIKOM Gozdni in lesni delov« v Zgornji Savinjski dolini V sklopu praznovanja občine Nazarje in Lesarskega praznika, ki je potekal prvi teden v septembru, so zainteresirani v petek, 3. septembra, v Muzeju Vrbovec prisluhnili predavanju strokovnjaka za zgornjesavinjsko domoznanstvo, Aleksandru Videčniku. Zbrane je popeljal v svet olcarjev, furmanov in gozdnih delavcev, katerih spretnosti so danes le še spomin na minule dni. V letošnjem letu je bil omenjeni domoznanski večer že peti po vrsti, tudi tokratna tematika poje dokaz, da Aleksandru Videčniku zanimivih in na Zgornjo Savinjsko dolino vezanih tem ne zmanjkuje. Petkovo predavanje je bilo namenjeno podrobnejši predstavitvi lesarske dejavnosti v zgodovini naše doline, ki je že od nekdaj bogata z gozdnimi Aleksander Videčnik je ob projekciji starih fotografij predstavil razmere, v katerih so nekdaj živeli olcarji in ostali gozdni delavci (foto: Tatiana Golob) površinami. Kotje povedal Videčnik, 66 odstotkov vseh Zgornjesavin-je les predstavljal pomemben vir jčanovje sredi 19. stoletja vsaj preživetja številnim družinam. Kar občasno delalo v lesni dejavnosti, še pred slabim stoletjem pa je delo na »flosu« marsikateri družini predstavljalo obrambo pred revščino in lakoto. Ob projekciji starih fotografij in pripovedovanju Videčnika so zbrani vsaj za nekaj minut stopili v svet olcarjev in razmer, v katerih so ti in ostali gozdni delavci živeli. Oblečeni v kožuhe in obleko iz raševine, s širokim klobukom na glavi in obuti v posebne čevlje, imenovane »raučehi« so visoko v planinah delali v vsakršnih vremenskih razmerah, njihova prehrana pa je bila preprosta in skopo odmerjena. Na starih fotografijah so si ogledali gradnjo riž in prisluhnili Videčnikovim besedam o »rižmojstrih«, katerih gradbeno in matematično znanje še danes preseneča strokovnjake. Tatiana Golob DRUŽABNO SREČANJE OBRTNIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE NA LAZAH Predstavitev problemov na neformalen naan Prvo septembrsko soboto so se na Lazah v Kokarjah srečali obrtniki Zgornje Savinjske doline različnih gospodarskih panog. Druženje je pripravila Območna obrtno-podjet-niška zbornica Mozirje. Po besedah predsednika Janeza Janez Kaker (levo) v razgovoru z državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarstvo dr. Viljemom Pšeničnyjem (foto: Marija Šukalo) Kakerja so kljub temu, da so prisluhnili želji obrtnikov iz doline po druženju in predstavitvi problemov na neformalen način, razočarani nad udeležbo. »Zdi se, kot da naši podjetniki nimajo nikakršnih problemov, čeprav vemo, da ti obstajajo,« je kritičen Kaker. So pa zato maloštevilni udeleženci lahko izkoristili priložnost, saj je gost dr. Viljem Pšeničny, državni sekretar na ministrstvu za gospodarslvo, predstavil problematiko na različnih področjih. Marija Šukalo GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Obveščanje lastnikov nepremičnin Konec septembra bodo vsi lastniki nepremičnin pričeli prejemati obvestila o poskusnem izračunu posplošene tržne vrednosti nepremičnin. Osnovni namen obvestila je seznanitev z izračunano tržno vrednostjo nepremičnin. Če se lastniki ne bodo strinjali z uporabljenimi modeli za izračun vrednosti nepremičnin, bodo to sporočili Geodetski upravi. Vse prejete pripombe bo po zaključku obveščanja Geodetska uprava obde- lala ter na podlagi analiz upoštevala pri dokončnem oblikovanju modelov vrednotenja nepremičnin. Vsa slovenska gospodinjstva bodo nekaj dni pred obvestilom prejela brošuro s splošnimi pojasnili o obveščanju lastnikov o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin ter navodila, kako lahko lastnik nepremičnine spremeni podatke in poda pripombe na modele vrednotenja nepremičnin. Na obvestilih bodo poleg podatka o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin navedeni tudi podatki o nepremičninah. Podatki so zbrani na različne načine: v predpisanih geodetskih postopkih in z vpisom podatkov v evidence v upravnem postopku, nekateri podatki pa so zbrali s popisom nepremičnin, z izjavami lastnikov ali na podlagi podatkov drugih evidenc, z ogledom na terenu ali s pomočjo tehnik daljinskega zaznavanja. Če podatki izpisani na obvestilu ne bodo izkazovali dejanskega stanja, jih bodo lahko lastniki nepremičnin spremenili ali dopolnili in tako omogočili pravilen izračun vrednosti nepremičnin. Lastniki bodo imeli dva meseca časa, da bodo na obrazcih ali s pomočjo aplikacije, geodetski upravi sporočili morebitne spremembe podatkov ali dali pripombe na modele vrednotenja nepremičnin. MG DRUŠTVO LASTNIKOV GOZDOV TISA SOLČAVA Solčava ima najlepša občinska priznanja v Sloveniji V okviru projekta Solčavski gorski les, ki ga društvo Tisa izvaja po pristopu Leader in je financiran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, so v Solčavi v četrtek, 2. septembra, pripravili zanimivo predavanje. Predavatelj prof. dr. Janez Bogataj je predaval na temo Zakaj bi kopirali svetovne neumnosti, če pa nam najboljše stvari ležijo pred domačim pragom?. Ob tej priložnosti so predstavili tudi novo brošuro Solčavski gorski les. »Les v vsakdanje življenje vnaša prvine žlahtnosti,« je dejal dr. Bogataj, kije svoje predavanje razdelil na več tematskih sklopov, in sicer o lesu, o kamnu in o volni oziroma polsti. Les in njegova uporaba imata na Solčavskem pradavno tradicijo. Še pravi čas so se Solčavani zavedeli vrednosti te tradicije in v vsakdanjik, kije marsikje poln plastike in raznih nadomestkov, spet vpeljali les. Zavedeli so se vrednosti lesa, ki raste na njihovih strmih gorah in ima ravno zato prav posebne lastnosti. »Že nekaj let ste uspešni v prede- lo so materiali, iz katerih bi bilo mogoče izdelovati odlične spo- Minulo soboto so na Vrheh nad Mozirjem pripravili slovesnost ob otvoritvi in blagoslovu nove kapelice, ki jo je zgradil gospodar Jože Marolt pri svoji domačiji. Kako lepo je imeti prvo sveto mašo doma, »na svoji zemlji«, je dejal mladi kaplan iz Sostrega, domačin z Brezja Toni Brinjovc, pa so čutili tudi mnogi prisotni, ki so se udeležili dogodka in srečanja širše družine Maroltovih ter sosedov in prijateljev. Rodbina, ki je v preteklosti pomenljivo zaznamovala Mozirje in Zgornjo Savinjsko dolino, izhaja prav z domačije Bred že iz okoli leta 1700, ko je tu gospodaril Franc Deleja, nato njegov sin Ferdinand Deleja, ena od hčera, Anamarija pa se je poročila Marolt. Znana in ugledna kmetija, trgovanje ter splavarstvo so ob pridnih in iznajdljivih ljudeh ohranili takšen sloves tudi še danes, ko tu gospodarita Marija in Jože Marolt. Ob dogodku so člani društva Mlajevci Jožetu Maroltu podelili dosmrtni naziv častni predsednik društva Mlajevci. Jože Miklavc Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Zanimivo predavanje dr. Bogataja je ponudilo tudi konkretne rešitve (foto: Marija Lebar) lavi volne v polst oziroma v file, kar ste dokazali tudi na razstavi v Ljubljani, kjer je bilo zanimanje zelo veliko,« je nadaljeval predavatelj. Kar pa se tiče obdelave kamna, zlasti tako imenovanega solčavskega marmorja, pa je rokodelcev zelo malo. Vendar so to trije materiali, s katerimi bi, seveda ob primernih zgodbah, lahko pritegnili turiste. minke. Vse tri tvarine, to je kamen, les in polst so uporabljene za izdelavo solčavskih občinskih priznanj, za katera dr. Bogataj meni, da so najlepša in najbolj originalna v Sloveniji. Z nekaterimi ukrepi, kot so us- MOZIRJE trezne štipendije in neprofitne najemnine za mlade oblikovalce, bi v kraj lahko pritegnili ustvarjalce, ki bi v delavnicah odprtih vrat skupaj z domačimi mojstri gostom pokazali, kako se do kakšnega izdelka pride, saj je to tisto, kar goste dandanes najbolj zanima. Razen kulinarike seveda. In tudi ta ima na Solčavskem čisto svojski značaj, imena in svojske jedi. Tudi ob tem je dr. Bogataj natresel nekaj predlogov, kako privabiti goste. Sledila je še delavnica, kjer je ovrednotil predmete, ki so jih prinesli s seboj številni udeleženci predavanja. Največje bilo izdelkov iz lesa, nekaj prtičkov belega veza ali rišeljeja, pa tudi izdelki iz polsti. Bogataj je za večino menil, da so izjemno kvalitetni, izdelovalce pa vzpodbudil k nadaljnjemu snovanju in novim idejam. Marija Lebar Na svoji zemlji Blagoslov nove Brecljevske kapelice (foto: Jože Miklavc) r DOBRODELNI KONCERT ZA OPREMO V URGENTNEM VOZILU V MOZIRJU Življenja ljudi, ki so se poškodovali ali potrebujejo pomoč, so odvisna od medicinskega osebja in opreme, ki se nahaja v urgentnem vozilu. V njem se lahko jutri znajdemo sami, pravijo v Listi prihodnosti Mozirje. Zato ni naključje, da so pravza nakup opreme v reševalnem vozilu organizirali dobrodelni koncert pod naslovom »Nobeno srce ni tako trdo, da se ga ne bi dalo omehčati s pesmijo.« To so s svojo prisotnostjo dokazali številni obiskovalci, ki so drugi četrtek v septembru napolnili Športno dvorano Mozirje, in seveda nastopajoči, ki so ob moderatorjih Ireni Vrčkovnik in Samu Kramerju pripravili prijeten večer. Že prvi nastopajoči, vokalna skupina Sonce in harmonikarji Primoža Zvira, so obetali nepozabno glasbeno doživetje. Pozitivno vzdušjese je do konca večera samo še stopnjevalo. Za to so poskrbeli malčki iz mozirskega vrtca, domačini Iza Leskovšek in Brigita Klinar ter Pri-možZvir s prijatelji. Kdobrodelni noti so prispevali tudi operni pevec Mario Podrečnik, Vesele Štajerke, Zlati muzikanti, Veseli svatje, Ivan Hudnik in Marijan Novina. Nastopili so tudi talenti različnih oddaj in festivalov, Amadea Begovič, Sanja Polšak Pesan ter Alen Vesel Vogrinec. Zahvalo tako nastopajočim kot obiskovalcem je izrekel vodja mozifske reševalne postaje Bojan Moderatorka večera Irena Vrčkovnik je zapela z Zlatimi muzikanti in kasneje tudi z Ivanom Hudnikom (foto: Marija Šukalo) ZANIMIVOSTI NARAVE Siamski jabolki Marjana Češnovar iz Lok pri Mozirju nam je v uredništvo prinesla zraščeni jabolki, ki zaradi svojega izgleda kar malo zardevata. Kdor bo ugriznil v tole, bo odgnal dva doktorja na en mah. IS Tilnu Zagradišniku 15. septembra si dopolnil 15. rojstni dan Ob tvojem rojstnem dnevu ti želimo vse najboljše in veliko srečnih in nasmejanih dni. Tilen, radi te imamo. Mamica, teta Nada, stric Boštjan, mama Danica, Miran Pobudnik koncerta Samo Kramer (levo) v pogovoru s pevcem Marijanom Novino (foto: Marija Šukalo) Leksovšek, ki ni skrival veselja ob poudaril, da je koncert bil kot do- dejstvu, da se je kljub kaotičnim bra športna tekma. »Vsi si na kon- razmeram v zdravstvu klicu po do- cu želimo, da bi bilo neodločeno, brodelnosti odzvalo tako veliko da bi igrali še podaljške in na kon-število ljudi. cu še enajstmetrovke. To pa je Ob zaključku večera je glasbeno dokaz, da so na odru bili zbrani iz-druženje slikovito ocenil športni vrstni izvajalci.« komentator Ivo Milovanovič in Marija Šukalo KEBAB ODSLEJ TUDI V MOZIRJU Dobrodošla popestritev ponudbe hitre hrane Pretekli petek je na glavni avtobusni ga ima nova okrepčevalnica. Poleg postaji v Mozirju svoja vrata na stežaj kebaba bo obiskovalcem na voljo več odprla okrepčevalnica Kebab Pasha, vrst hamburgerjev, čevapčičev, Dobrodošle razširitve ponudbe ob pleskavic in podobnega. Odločitev, baru Fani so se razveselili predvsem da odprejo okrepčevalnico s hitro mladi, ki se velikokrat poslužujejo hi- hrano, je zrasla v mislih Frančiške tre hrane. Krebs in njenih sinov. Eden izmed njiju Slednja je velikokrat na jedilniku tudi obiskuje gostinsko šolo, drugi pa je bil med starejšimi, še posebno ob tako brezposeln, širokem spektru ponudbe, kakršne- Benjamin Kanjir Okrepčevalnica hitre hrane Kebab Pasha (foto: Benjamin Kanjir) cd .22, -Q c O (D c/) CD O rii CD 1 > tu -*—• 03 C .CS , 'o cn F & . ° CÜ cu CÜ t •» > _ CÜ .ro. u p _CD ‘i_ ' m 0 > CD ^ ^—- _ IVJ _ IS'faZIO 'MMM s* o : c ^ tj :=t > S 03 -0, ’čT N 03 O o > > 03 d) CD &_ E 03 CL O CD d c TD O O C 'd' 03 03 >N > 03 03 O L- _o CZ ■O d "CD o o CD > > O co E 03 J* 03 i_ E CD 03 03 |Š2 E 03 CD 03 C CD .E - L. -Q CD 03 TD ^ > .Tl 03 03 Jr d s- :=r 03 03 03 > -O i i i CO 1 'i J Irmancnik s Tarasom galopiral na prvo mesto Na stadionu ob Velenjskem jezeru je bilo prejšnji teden organizirano konjeniško tekmovanje v hitrostnem tekmovanju konj in jezdecev galoperjev, kočij dvovpreg ter viteških iger na konjih. Med več deset tekmovalci je v profesionalni konkurenci galoperjev osvojil prvo mesto Dušan Irmancnik iz Pustega Polja, znan "konjski dirkač", tudi organizator donedavnih konjskih gaiopov v domačem kraju. Dušan irmančnik je v treh dirkah ugnai vso konkurenco, tudi znana konjenika Petra Janjiča in Dejana Kalana. Vsekakor eden izmed vidnejših dosežkov v karieri plemenitega Tarasa in Dušana Irmančnika. Jože Miklavc Dušan Irmančnik, šampion 2010 s konjem Tarasom (foto: Jože Miklavc) VELENJE PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Na planinskem taboru - Jezersko 2010 Planinsko društvo Gornji Grad je tudi letos organiziralo planinski tabor za osnovnošolce in srednješolce. Četica 33 otrok, pod vodstvom 19-članske ekipe vodnikov, pomočnikov ter kuharice seje 24. julija s polnimi nahrbtniki energije in dobre volje odpravila v objem Kamniško-Savinjskih Alp, natančneje na Jezersko. Jasa ob Planšarskem jezeru je za teden dni postala naš dom, z več kot 20 šotori, kuhinjo, kopalnico in jedilnico. In kaj smo počeli cel teden? Pohajkovali smo po naših prelepih planinah. Šli smo na Goli vrh, na Češko kočo in Vratca, dijaki pa so pod vodstvom izkušenih vodnikov odšli na dvodnevno turo: Češka koča-Kočna-Grintovec-Skuta-Rinke-Ledine. Da pa naše nožice ne bi bile preveč utrujene, smo kakšen dan preživeli tudi v taboru, kjer smo si čas krajšali z družabnimi igrami, turnirji v balinčkanju, odbojki in badmintonu. Ogledali smo si znamenitosti Jezerskega, med drugim Ankove slapove z izvirom mineralne vode in muzejsko zbirko v Jenkovi kasarni, kjer smo izvedeli nekaj več o življenju na Jezerskem iz časa, ko so skozi te kraje še vozili vozovi, natovorjeni z vrečami soli. Obzorja smo si razširjali tudi na predavanjih prve pomoči, orientacije in turnega smučanja. Nekaj več o dogodivščinah iz belih strmin nam je ob fotografijah in videoposnetkih povedal Anže Šenk, reprezentant slovenske turno-smučarske ekipe. Da pa ni ostal le pri besedah, nam je svoje najlažje smuči in smučarske čevlje prinesel tudi potehtat. S predavanji nismo zapolnili vseh ur deževnega vremena, zato smo se odpravili tudi na bazen v Kranj, risali na taborne majice, kartali in se pripravljali na bitko v šovu Jezersko ima talent. Obiskali so nas pevci, žonglerji, »vicmo-herji«, bobnarji, kitarist, trebušne plesalke, požigalec... Kot ste že lahko razbrali, ni bilo časa za dolgčas in kar prehitro smo se morali odpraviti v toplejše kraje, proti domu Spust z orjaško gugalnico v adrenalinskem parku pa bo še vedno ostala neuresničena pustolovščina, zaradi katere se bomo še vrnili na Jezersko in se odpravili še kam drugam, novim dogodivščinam na proti. Hvaležni smo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi letošnjega tabora. KU oorjaricsi-i Predavanje prve pomoči sredi tabornega prostora (foto: KU) 14-LETNA LIZA MEŠE S CEREBRALNO PARALIZO Njeno drugačnost sprejeli kot stil življenja Družina Meše iz Ljubljane zase pravi, da so dokaj običajna štiričlanska družina, oče Gregor, mati Rajka ter hčeri Liza in Zala. A 14-letna Liza seje rodila z najtežjo obliko cerebralne paralize, kar je za seboj potegnilo vrsto drugih težav in nenazadnje jih je v teh letih tudi finančno precej izčrpalo. »Žena je bila prisiljena pustiti zelo solidno redno delovno razmerje, saj skrb za otroka s posebnimi potre- bami zahteva tudi posebne potrebe. Zaradi omejitev pri zaposlitvi obeh žal nimava možnosti najema kredita,« spregovori oče Gregor, žena Rajka pa optimistično dodaja: »Liza je deklica, ki ne hodi in ne govori, kar napoveduje, da bo vse življenje priklenjena na invalidski voziček in popolnoma odvisna od tuje pomoči. K sreči smo njeno drugačnost sprejeli kot stil življenja in iz danega ne dramatiziramo, zato pa Liza in njena šestletna sestrica Zala (foto: arhiv družine Meše) se trudimo, da Lizi in nam ustvarimo čimbolj prijazno in ljubeče okolje, v katerem bi se vsi počutili dobro in sprejeto.« Družina Meše živi v eno in pol nadstropni družinski hiši s starimi starši in ker Liza postaja iz leta v leto večja in težja, starša pa starejša, se naporno prenašanje otroka iz nadstropja v nadstropje pozna tudi že na njunem zdravju. »Po posvetu s strokovnjaki je za nas edini izhod osebno invalidsko dvigalo. Po zbiranju različnih predračunov in izvajalcev smo prejemali ponudbe v razponu med 20 in 30 tisoč evri. Do sedaj smo opravili veliko prilagoditev v naših novih bivalnih prostorih v visokem pritličju. Trenutno se ubadamo s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za pričetek gradbenih del, šele nato sledi montaža dvigala,« razgrinjata načrte Mešetova, a jim pri tem zmanjkuje denarja. V veliko pomoč so jim bili že v preteklosti številni glasbeniki in donatorji, ki so znali prisluhniti stiski, a do sedaj so Meše-tovi sterni sredstvi uspeli prilagoditi bivalne prostore, kjer se bo Liza lahko nemoteno gibala na vozičku, za dvigalo pa je žal zmanjkalo denarja. Marija Sukalo V Penzionu na razpotju bodo prvo nedeljo v oktobru pripravili dobrodelno prireditev, izkupiček pa namenili 14-letni Ljubljančanki Lizi Meše, deklici s najtežjo obliko cerebralne paralize. Organizatorja druženja Andreja Bizjak in Primož Plesnik bosta ob pomoči različnih izvajalcev in animatorjev pripravila v Pravljičnem gozdu prijetno srečanje za otroke in njihove starše. Otroci bodo lahko ustvarjali v jesensko obarvani likovni delavnici, glasbeni delavnici z zvočno masažo z gongom, iskali škratkov zaklad v Pravljičnem gozdu, se skusili na Lizinem srečelovu, čarovniški peki palačink, obiskala jih bo Tetka Jesen, ogledali so bodo delavnico polstenja, rezbarsko delavnico... Prireditve se bodo udeležili tudi nekateri znani Slovenci in estradni umetniki. Izkupiček celotnega dne bo namenjen Lizi Meše in dvigalu, ki ga nujno potrebuje. Ob njem bo Liza s polnoletnostjo lahko ostala doma in njeni starši za njo ne bodo iskali prostega mesta v katerem od zavodov ali domov. MŠ SREČANJE STAREJŠIH GASILCEV NA REČICI OB SAVINJI Vabilu se je odzvalo kakih 150 gasilskih veterank in veteranov Tudi letos so se na tradicionalnem srečanju zbrali starejši gasilci iz naše doline. Srečanje je Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline tokrat pripravila v sodelovanju z občino in Prostovoljnim gasilskim društvom Rečica ob Savinji. Dogodek so popestrili z zdravstvenim predavanjem, najstarejšima udeležencema pa so podelili priznanji. Prvi del druženja je potekal v kulturnem domu na Rečici ob Savinji, kjer je magistrica zdravstvene nege Karmen Petek Zakošek pripravila predavanje z naslovom Fit in zdravi v tretjem življenjskem obdobju. Po predavanju je odgovarjala na številna vprašanja udeležencev. Prisotne sta pozdravila tako predsednik kot poveljnik zgornje- Od leve: Slavko Bric, najstarejša udeleženca srečanja Heda Gričar in Felik Ugovšek ter Janko Žuntar (foto: Marija Lebar) savinjske gasilske zveze, Janko Žuntar in Slavko Bric. Spregovoril je predsednik komisije za starejše gasilce Franc Matjaž, pa tudi rečiški župan Vinko Jeraj. Taje dejal, da so gasilski veterani tisti, ki so postavili temelje organizaciji, na katerih gradi sedanja generacija in dosega uspehe. Srečanje so pozdravili tudi predstavniki sosednjih gasilskih zvez Žalec in Šaleška dolina. Najstarejša udeleženka srečanja je bila Heda Gričar iz PGD Rečica ob Savinji, med moškimi pa je bil to Felik Ugovšek iz PGD Gornji Grad. Oba sta prejela priznanji. Vsi navzoči so nato odšli v rečiški gasilski dom, kjer so nadaljevali druženje v prijateljskem vzdušju. Marija Lebar MIRKO LENKO IZ AVSTRALIJE Prva leta v Avstraliji so bila za otroke zelo težka Družina Lenko se je preselila v Avstralijo, v mesto Melbourne v sedemdesetih letih. Mirko je prvo leto življenja z mamo preživel na Petkovi kmetiji v Florjanu nad Gornjim Gradom, potem se je z mamo in očetom preselil v Celje. Mama Tilka je dobila službo v Celju, oče Valentin pa seje za boljšim zaslužkom podal v Nemčijo. Že v Sloveniji je Lenkova družina štela pet članov, Mirku sta se pridružila še Štefka in Andrej in ko je Mirko končal tretji razred, je prišla selitev v daljno Avstralijo. Po prihodu v Avstralijo so se trem otrokom pridružili še trije. VELIKA SPREMEMBA »Bilo je težko, zelo težko,« je o veliki spremembi povedal Mirko Lenko. »Nismo poznali jezika, življenje vvelikem mestu seje povsem razlikovalo od prejšnjega v Sloveniji.« Oče in mama sta si poiskala službi, otroci so šli v šolo. Dolgo časa ni hotel brati v angleščini, je povedal, zaradi neznanjajezika se v šoli ni počutil dobro, dokler ga enkrat starejši učitelj le ni prepričal, da enkrat mora začeti, potem je šlo le še na bolje. Učenje mu potem ni delalo težav, predvsem pa je že veliko stvari znal še iz Slovenije, kjer imamo po njegovem mnenju mnogo obsežnejši in težji učni program. Po šoli seje izučil za avtomehanika in že v prvi službi hitro napredoval. Sedaj že leta dela v podjetju Paccar, kjer izdelujejo tovornjake. V letošnjem poletju je bil dva tedna v Nemčiji, kamor ga je poslalo podjetje na dodatno usposabljan- Mirko Lenko: »Savinjske novice so naša vez z dolino.« (foto: Štefka Sem) je in izobraževanje. Obisk Evrope je izkoristil tudi za krajši dopust v Zgornji Savinjski dolini, kjer je obiskal številne sorodnike. TUDI OTROCI UŽIVAJO V SLOVENIJI Kljub dobrim štirim desetletjem, kolikor je že v Avstraliji, se tukaj še vedno počuti kot doma. Vonj po smrekovem gozdu ga spremlja še sedaj in pravi, da avstralski gozd ne diši kot slovenski. Slovenijo je vtem času obiskal štirikrat in ko se ponovno vrača, se vsega spomni, kakoje bilo ob zadnjem obisku, vse, kar se zgodi vmes, zanj ne obstaja. Tudi s svojo družino je že obiskal Slovenijo, z ženo, ki ima nizozemske korenine, dvakrat in s hčerkama enkrat. Ena od hčera namerava po študiju obiskati Slovenijo za dalj časa. Celotna Lenkova rodbina v Avstraliji šteje 29 članov, letos pričakujejo še dva. Njihova srečanja so pestra, tudi če jih pride samo polovica. NIČ VEČ OBLJUBLJENA DEŽELA Avstralija je bila po besedah Lenka svoje čase obljubljena dežela za številne Evropejce, v zadnjih časih se tja priseljujejo večinoma Kitajci, Indijci, Afganistanci, Iranci in Iračani, predvsem iz dežel, kjer so vojne in velika revščina. Zaradi tega je tudi vse več kriminala in težav z drogami. Recesija jih ni zelo prizadela, v njegovem podjetju seje proizvodnja tovornjakov le malo zmanjšala, tudi odpuščanja ni bilo. MED MORJEM IN PLANINAMI Mesto Melbourne ima tri milijone in pol prebivalcev, iz enega konca mesta na drugega se po besedah Lenka voziš dve uri in pol in ko se obiskujejo med sabo v istem mestu, ni razdalja 40 kilometrov nič posebnega. Od koder živi, ima do morja pol ure, do smučišč ali planin dve uri, tako da imajo vse kar pri roki. Prepotoval je že celo Avstralijo, Novo Zelandijo in Tasmanijo, obiskal je tudi Ameriko in številne evropske države. Toda male vasice v Savinjski dolini in še mnogi drugi kraji po Sloveniji so mu ostali v srcu za vedno in so zanj najlepši. Je pa še ena lepa stvar, ki jo težko čakajo, da pride k njim vsake štirinajst dni. To so Savinjske novice, preko katerih je družina Lenko povezana z domom in domačimi ljudmi. »Vsi jih radi prebiramo in komaj čakamo na nove številke,« je povedal Lenko. Štefka Sem Pikin festival Med 19. in 25. septembrom bo v Velenju potekal 21. Pikin festival. Rdeča nit, ki vsebinsko povezuje vse programske sklope festivala, bodo letos poklici. Največji otroški festival bo v sedmih dnevih ponudil več kot 60 gledaliških, lutkovnih, plesnih in glasbenih dogodkov. Organizatorji bodo pripravili še sto Pikinih ustvarjalnih delavnic in odprli več Pikinih razstav. Sredslva, kijih bodo zbrali v Pikinem "šparovčku", bodo namenili otrokom iz socialno šibkih družin. To nedeljo bo potekal otvoritveni družinski dan in svečana otvoritev festivala. V ponedeljek bo na Jezeru muzikal Mamma mia comes to Nazarje v izvedbi nazorskih osnovnošolcev, v torek pa večer s častno pokroviteljico festivala dr. Manco Košir. Pikin festival je prerasel v mednarodno prireditev, ki jo obišče okrog 100.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine. ZELIŠČARSKA SEKCIJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV MOZIRJE Razstavili bodo preko sto posušenih zdravilnih ■•vv zelišč Na razstavi, ki bo letos v Galeriji Mozirje, bodo mozirski zeliščarji poleg zdravilnih zelišč z našega območja postavili na ogled še tinkture, oljne izvlečke, mazila in še kaj. Odprtje razstave bo v četrtek, 23. septembra. Za spremembo lokacije so se odločili po lanski prvi tovrstni razstavi, ki sojo pripravili v prostorih društva upokojencev, kjer pa za tako obsežen prikaz in številčen obisk ni dovolj prostora. Letošnja razstava bo na ogled do vključno ponedeljka, 27. septembra. Marija Lebar WWW. .net 60 LET OD VELIKEGA POŽARA NA GOLTEH V času gasilske vaje bo zaprta cesta To soboto bo na območju Golt izvedena regijska gasilska vaja s predpostavko gašenja požara velikih razsežnosti. Ob tej priložnosti bo v času vaje, ki bo potekala med deveto in trinajsto uro, zaprta tudi cesta na Golte. Vaja bo potekala v spomin na dogodke izpred šestih desetletij, koje na tem območju zgorelo več deset hektarov gozdov. Požarje nastal zavoljo kurjenja poginulega goveda, gasili pa so ga gasilci, domačini, vojska in prostovoljci od blizu in daleč. Do podobnega požara lahko pride tudi v današnjem času, zato so mozirski prostovoljni gasilci pobudo po organizaciji obsežne gasilske vaje na tem območju naslovili na domačo občino. Skupaj so pridobili soglasje Civilne zaščite in ostalih republiških organov, ki se bodo vključili v vajo. Med drugim Slovenske vojske, ki bo sodelovala s helikopterjem. Načrt vaje, ki bo potekala na Moravi, je izdelal poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske do- line Slavko Bric. Zavoljo težko dostopnega terena, velikega števila sodelujočih moštev z vozili in zadanih ciljev, katerih izpolnjevanje se bo sprotno preverjalo, so z načrtom določene vse podrobnosti. Uspešna izvedba, ki bo potrjena ali ovržena na analizi vaje po njeni izvedbi, bo gasilcem pokazala, kako so pripravljeni na podobne intervencije. Benjamin Kanjir ČEBELARSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Srečanje potekalo v prijetnem vzdušju Srečanje članov čebelarskega in turističnega društva (foto: Marija Lebar) Tudi letos se gornjegrajski čebelarji niso izneverili dolgoletni tradiciji in so za svoje člane pripravili prijateljsko srečanje. To je bilo že 28. po vrsti, se je pa nekoliko razlikovalo od dosedanjih, saj so tokratno srečanje pripravili skupaj s Turističnim društvom Gornji Grad. Prejšnja leta so se dobivali pri tem ali onem članu, letos pa so se odločili dogodek pripraviti pod streho, ki jim joje nudilo strelišče gornjegrajske lovske družine. Poleg članov obeh društev in še nekaterih gostov so se srečanja udeležili še predstavniki kamniških in nekaterih zgornjesavinjskih čebelarskih društev, manjkala pa ni niti letošnja medena kraljica Mateja Ermenc. Zbraneje nagovoril predsednik ÖD Gornji Grad Franc Bezovšek, o nekaterih aktualnih temah pa je spregovoril podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šmerc. Kot je povedal Kristjan Kramer, predsednik gornjegrajskega turističnega društva, so bili z izvedbo čebelarskega praznika zadovoljni in že razmišljajo o naslednjem. V teku imajo še projekt ocenjevanja urejenosti objektov. Opravili bodo še nekaj ogledov in akcijo v kratkem zaključili z razglasitvijo rezultatov. Marija Lebar DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Prijetno preživet dan na pikniku Poletje je čas piknikov, avgust pa je mesec, v katerem gornjegrajski upokojenci že dolga leta izkoristijo za svoje tradicionalno srečanje pri lovskem domu v Zagradišu. Tudi letos je upokojencem postreglo vreme, zato so na prostem izvedli tudi »športna« tekmovanja, največ pozornosti pa je požel srečelov. Za dobro vzdušje je skrbel harmonikar Matevž Pistotnik, pomagali so mu tudi drugi prisotni člani društva. Udeležba je bila letos slabša kot pretekla leta, vendar je dan prehitro minil med prijetnim klepetom znancev, ki se srečujejo na podobnih prireditvah. Posebna zahvala gre vsem sponzorjem, ki so upokojencem omogočili, da preživijo prijeten dan. V začetku septembra so se upokojenci savinjske regije ponovno zbrali na srečanju v Novem Celju. Srečanja so se udeležili tudi gornjegrajski upokojenci. Tekst in foto: Karlina Mermal LJUBIJA Na regionalni cesti v Ljubiji seje 14. septembra malo pred drugo uro popoldan zgodila nesreča, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Voznik osebnega avtomobila seje s stranske ceste vključeval na prednostno, pri tem pa spregledal, da se mu v smeri iz Letuša proti Mozirju približuje drugo vozilo. Koje zapeljal na regionalno cesto, je voznica drugega vozila, ki seje pravilno pripeljala, vanj trčila. Vozilo obstalo v jarku Ob trčenju je vozilo voznice odbilo od zadetega vozila in prevrnilo na bok v bližnji jarek. Posredovali so reševalci nujne medicinske pomoči iz Mozirja, ki so poškodovano voznico odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Reševalcem in policistom so pri reševanju, ogledu kraja in razjasnitvi okoliščin nesreče pomagali nazorski prostovoljni gasilci tehnično reševalne enote. Benjamin Kanjir Vozilo voznice je odbilo od zadetega vozila in prevrnilo na bok v bližnji jarek (foto: Benjamin Kanjir) Nazarski prostovoljni gasilci tehnično reševalne enote so pomagali reševalcem in policistom (foto: Ciril M. Sem) STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma za družinskega prvaka Člani gornjegrajskega strelskega društva so od 4. do 12. septembra na strelišču Lovske družine Gornji Grad organizirali tekmovanje za družinskega prvaka v streljanju z malokalibrsko puško leže brez naslona. V nedeljo 5. septembra so bile kvalifikacije, kjer seje v nadaljn- je tekmovanje uvrstilo dvanajst strelcev, preteklo soboto je bil trening kvalificiranih in nato v nedeljo tekma. Prvo mesto je zasedel Ivko Poličnik in postal družinski prvakže drugo leto zapored, drugi je bil Jože Gomboc, tretji pa Henrik Strnad. Jože Gomboc ČRNA KRONIKA • TATVINA GORIVA Prihova: V noči na 7. september so neznani storilci iz tovornega avtomobila, parkiranega na Prihovi, izčrpali gorivo. Lastnik pogreša okoli 150 litrov diesla. • KRAJA KARTICE Florjan: Neznani storilec je vzadnjem tednu avgusta iz odklenjene stanovanjske hiše v Florjanu pri Gornjem Gradu ukradel bančno kartico. Lastnico je zaradi kasnejših dvigov gotovine s transakcijskega računa na bankomatih oškodoval za 810 evrov. • NESTRPNA ZAKONCA Lačja vas: 7. septembra popoldan so bili mozirski policisti obveščeni, da je v Lačji vasi prišlo do prepira in pretepa med dvema zakoncema. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da sta navedena v ločitvenem postopku. Za njuno obnašanje jima je bil izdan plačilni nalog. • OBLEŽAL IN UMRL Spodnja Rečica: 9. septembra je v Spodnji Rečici poleg domače hiše krajanka našla neznanca, kije iz neznanega razloga obležal na stopnicah, ki vodijo v klet. Kljub oživljanju in intervenciji reševalne službe je kasneje umrl. Za pokojnim je bila odrejena sodna obdukcija, preiskava pa še poteka. • NESREČA S SMRTNIM IZIDOM Luče: 11, septembra po 22. uri je na regionalni cesti izven naselja Luče v smeri proti Solčavi prišlo do prometne nesreče, v kateri seje 24-letni voznik smrtno ponesrečil. Voznik neregistriranega osebnega avtomobila je med vožnjo po ravnem delu vozišča zapeljal na levo in z levim delom vozila trčil v kamnito ograjo. Od tam ga je odbilo, po 25 do 30 metrih prevračanja je vozilo obstalo na strehi, voznik pa je mrtev obležal pod njim. • PRIDRŽANJE VINJENEGA VOZNIKA Mozirski policisti so v preteklem tednu odredili pridržanje za enega alkoholiziranega voznika osebnega avtomobila, dvema voznikoma povratnikoma kršitev cestno prometnih predpisov pa so zasegli dva osebna avtomobila. Novitete v Knjižnici Mozirje ODRASLI: Skrinjar-Tvrz, Valerija: Zmajeva kri 3, Razhajanja, Čater, Dušan: Džehenem, Orwell, George: Na robu in na dnu v Parizu in v Londonu, Gazvoda, Nejc: V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta, Kermauner, Aksinja: Axis mundi, Lauren, Jillian: Noči v haremu, Atwood, M. Eleanor: Slepi morilec, Parks, Adele: Vse, kar si želim, Steel, Danielle: Dar ljubezni, Shaffer, Mary Ann: Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov. MLADINA: Kolmanič, Karolina: Nila, Suhodolčan, Primož: Vitez brez krave, Pieli-chaty, Helena: Nikoli in nikdar, Kesič Dimic, Katarina: Nino in Adi Hodko, Stellmacher, Hermien: Kako je Maja odgnala pošasti ali Kako premagamo strah pred temo, Kočar, Tomo: Lumpi iz 3. a se ne dajo, Donaldson, Julia: Zmajček Zog. STROKOVNA LITERATURA: Kunaver, Dušica: Učim se poučevati, Slovenski vremenski pregovori in reki, Taylor, Madisyn: Moj vsakdanji OM, Andrus, Crystal: Preprosto - ženska!, Rajneesh, Bhagwan Shree: Meditacija: umetnost ekstaze, Ward Platt, Martin: Moj čudežni malček. OBČINA MOZIRJE OBČINSKA UPRAVA Šmihelska cesta 2,3330 MOZIRJE OBVESTILO OBVEŠČAMO VAS, DA BO ZARADI REGIJSKE GASILSKE VAJE "GAŠENJE GOZDNEGA POŽARA VEČJIH RAZSEŽNOSTI" V SOBOTO, 18.9.2010, med 9.30 in 12.00 uro na odseku od Podružnične osnovne šole v Šmihelu do parkirišča v Muljavi za vsa vozila ZAPRTA LOKALNA CESTA NA GOLTE. OBČINA PROSTOVOLJNO MOZIRJE GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE n m Ht $ I i T 'J si i Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in g£58-^7j DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA °47/66<46 Glej zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA ob izgubi drage mame Terezije DOLŠAK -BRUNŠEK iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si V gorah je mir, je raj. Tja gor sem sprijatelji zahajal jaz rad. A zastal je korak, zapustilprijatelje, planince in vse moje najdražje. V SPOMIN 19. september minulo leto okrog, ni ga več med nami, našega dragega sina, brata in strica Kondija ROSENSTEINA Hvala vsem, ki se spomnite in mu prižgete svečke. Njegovi novice Prepoved -SIMI “Kam zdaj spet greš?!” zarenči žena na moža. “Po gobe." “Kaj boš zdaj še od drugod gobe vlačil, saj imamo hišne dovolj!” Gobarske zg&SBKM Mozirjan: “Jaz sem s samo enim jurčkom napolnil košaro.” Rečičan: “Jaz pa sem košaro zgubil pod enim jurčkom.” Te dni je zelo deževalo. Po predpisihTSHI Inšpektor gobarju: “Če je teh vaših gob za samo dve kili, potem je pa vaša vaga za v Guinnessovo knjigo rekordov.” V tujem rejonu Radmirčan: “Zakaj si pa tako pretepen?” Gornjegrajčan: “V gozdu meje zalotil gobji inšpektor.” “Ja, koliko gob si pa nabral???” Ni rečeno ... 9HI Lučan pride iz gozda na solčavski strani in pove, da ni našel nobenih gobanov. Solčavanka: “Kako pa veš, da nisi našel gobanov? Mogoče nisi našel lisičk ali pa marel?” Težave Bralec nam piše: “Ko grem v gobe, ne najdem nobene, če pa se kar tako sprehajam po gozdu, jih je okoli mene vse polno, a jaz brez košare. Kaj naj naredim? Vpišite se v tečaj, kako ignorirati stvari v treh korakih. Gobarski navdušenci se dobijo na prijateljskem srečanju. En kot drugi navaja razloge za svoj hobi. “V gobe hodim zato, da sem v naravi,” reče prvi. “Zelo rad se sprehajam,” prida naslednji. “Z iskanjem gob si potešim svojo raziskovalno žilico,” še reče tretji, preden je na vrsti Vanč. Ta jih začudeno gleda, nato pa le pove: “Ja, jaz jih pa enostavno rad jem.” Puška v koruzi i I Lovec: “Zakaj si opustil lov in začel z gobarjenjem?” Gobar: “Gobe ne streljajo nazaj.” Kaj je to praktičnost?: Gozdno prst nasuti v košaro, postaviti na dež in počakati, dajo napolnijo še gobe. Pravila so prävfüH “Nobene. Zalotil me je pri gobarjenju z njegovo ženo.” £•'. -.V.«*'* K» ; * * m »•2?i />., VS ” -V- V 'ÜÜk ' Jo bom raje kar posekal, da je ne bo kdo pomotoma vzel za večerjo. Mož pride pozno ponoči domov praznih rok. Žena ga pričaka besed polnih ust: “Spet si pozen? Kod si hodil? A nisi šel v gobe? Kje pa so? Spet si nazaj brez gob!” Mož hitro najde izgovor: “Kaj jaz morem, ko pa je bilo v gozdu spet tekmovanje “ulovi in spusti”...” nmßßl % I & Cvetke 'n koprive vs MLADENIČ VINKO PENZIONIST Ko so se srečali komandir mozirske policijske postaje Vili Bezjak (levo), en dan upokojenec Vinko Poličnik (v sredini) ter direktor Policijske uprave Celje mag. Karol Turk, je donedavni načelnik Upravne enote Mozirje planil malo v smeh, malo vjok,sajje bil za njim velikskokvpenzijo. Bezjak: »Daj, Vinko, potolaži se.« Turk: »Saj ti bomo že kaj našli. Pri nas imamo dovolj prostora in idej za tako mlade, dela željne ljudi. Kakšna penzija neki!« OSEBNI ŠOFER SVOJE ŽENE Samo Begič, direktor občinske uprave Nazarje: »Malo me skrbi, kaj si bodo ljudje mislili, ko takole prevažam svojo ženo naokoli v šajtrgi. Bo še kdo pomislil, da nisem jaz glavni pri nas doma.« Alenka Klemše Begič: »Kar naj se vidi, da tudi ženske znamo nosit hlače. Ko tole posodico napolniva, greva še domov rože zalit! Zdaj, ko sem končno dobila osebnega šoferja ...« KOMPLIMENT NA KOMPLIMENT Irena Vrčkovnik, pevka: »Marko, ti pa res izkoristiš vsako priliko, da se Izkažeš kot pravi mister.« Marko Janko, mister Slovenije 2010 za mister international: »Vsako priliko ravno ne, dobro pa res vsako.« AVTORJEVE- GA IMENA NASTAVEK NA CEVI PRI TROBIUH MINUT ZIMSKA PADAVINA V OBLIKI LEDENIH ZRNC LASTNOST, ZNAČILNOST HKRATNEGA OSTANEK KART PO REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Okvara, raglan, svojta, Kra, pan, KR, MZ, izjava, izgubar, etik, tarzij, omrza, Osler, alga, Lojk, zirkon, oo, sadika, BN, vnuk, Aladin, čitanka, ukor, Alo, osne, avt, rop, jata, Rav MINI SLOVARČEK: UTILITETA- koristnost, uporabnost MAJN1CA- dvodomna trajna zelika ASKOLD- kijevski knez v 9. Stoletju SHOLAR- srednjeveški študent APORT- prinos imetja v zakon SOL ALI ESTER OKSALNE, ŠČAVNE KISLINE KIJEVSKI KNEZ V 9.STOLET, UMORJEN 882 LETA DELAVEC V PROIZVODNJI KOSITRA SLOVENSKI TROBENTAČ (ARNOLD) NAPAD, NASKOK, NAVAL POLOŽAJ, STANJE, PRAVNI POLOŽAJ REMIJU PODOBNA IGRA S KARTAMI ŽIVILSKA INDUSTRIJA V KAMNIKU KAR JE VPISANO KENNETH (KRAJŠE) LEE AARON PODCENJE- VANJE (KNJ1Ž-) KORIST- NOST. UPORABNOST NAMAKAN- JE (REDKO) KRAJ OB SOČI PRI KANALU ERICK RAEDER TKANINA IZ ČESANE VOLNE OTOŠKA SKUPINA V ALEUTIH NENAVADNO VELIK, MOČAN ČLOVEK, VELIKAN TRAVNAT SVET NA KONCU NJIVE ENAKI ČRKI UNIČEVALKA ŽELEZA IVAN TAVČAR ŽIVAL, KI SKAČE (KNJIŽ.) STENSKA OBLOGA, NALEPNICA SREDNJEVEŠ- KI ŠTUDENT JAPONSKA BORILNA VEŠČINA (REDKO) PROFESIONAL. KOŠARKA USNJEN TRAK ZA V HLAČE ZDRUŽENJE PODJETIJ ANGL.) STEČAJ UPNIKOV, GOSPODARS. PROPAD REKA V KAZAHSTANU LEV KAMENJEV KRAJ PRI POREČU ARABSKI ŽREBEC SLAP V GORNJI SOŠKI DOLINI BODEČ PLEVEL Napovednik dogodkov • Petek (17. september), ob 18.00. Dom kulture Nazarje Proslava ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj • Petek (17. september), ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Pogovor z Žarkom Petanom________________________________ • Sobota (18. september), ob 8.00. OŠ Gornji Grad Občinski športni dan___________________________________ • Sobota (18. september), ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - Mozirje : Pivovar (st. cicibani)______ • Sobota (18. september), ob 11.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - Mozirje : Pivovar (ml. cicibani)_____ • Sobota (18. september), ob 16.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma - Mozirje : NŠ Poli Drava (liga U14 vzhod) • Nedelja (19. september), ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ■ Mozirje : Krško B (ml. dečki)_________ • Nedelja (19. september), ob 16.00. TRC Jezero Velenje Svečana otvoritev 21. Pikinega festivala________________ • Nedelja (19. september), ob 1700. Kulturni dom Mozirje Gledališka igra Pridi gola na večerjo__________________ • Ponedeljek (20. september), ob 18.00. TRC Jezero Velenje Mama Mia comes to Nazarje (muzikal)_____________________ • Torek (21. september), ob 19.00. Galerija Velenje Odprtje razstave ilustracij Urške Stropnik______________ • Četrtek (23. september), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Odprtje razstave Zdravje iz narave______________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam brejo telico simentalko - pašno; gsm 031/494-188. Prodam 8 mesecev staro telico ciko, pašno; gsm 031/548898. Prodam visoko brejo telico, križanko, primerno za dojiljo; gsm 031 /855-186. Prodam telico, rj. pasme, brejo 8 mesecev; tel. 58840-78. Prodam teličko simentalko za nadaljnjo rejo, težka 120 kg; gsm 031 /759-955. Prodam teličko limuzin, staro 1 teden; gsm 041/293017. Telička, težkega 140 kg, sr pasme - prodam; gsm 041/513594. Prodam bursko kozo; gsm 041/978-296. Prodam 2 kozi, stari 5 mesecev, primerni za nadaljnjo rejo ali zakol; gsm 031 /623-284. Prodam 3 burske kozice, stare 4 - 5 mesecev, trop je vklj. v kontrolo reje in proizvodnje; gsm 041 /950-528. Prodam vietnamske prašičke, cena 40 eur; gsm 041/699-430. ŽIVALI-PODARIM Podarim psičko mešanko; gsm 041/944-179. ŽIVALI-KUPIM Kupim kravo simentalko, brejo in pašno; gsm 051/341860. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533745. Kupim bikca mesne pasme, starega do 14 dni; prodam kravo friziko - ugodno; gsm 041/239017. DRUGO - PRODAM Meso - polovico mladega goveda, menjam za teličko srn-bp 120-180 kg,ali prodam; tel.583-54-58. Prodam otroški stolček za hranjenje (primi-sogni), več stopenj naslona, nastavljiv po višini; gsm 070/870-380. Prodam spalnico: postelja 180x200, omara 3x, nočna omarica 2x, komoda, kotni element; gsm 041/523275. Prodam pariško moder izredno ohranjen pianino, stol, metronom, vlažilec; tel. 03/ 8395314. Prodam štedilnik küpperbusch in štedilnik 3 X plin, 1 elektrika; gsm 031/451-722. Silažno samonakladalko, 28 m3, obnovljena, prodam; gsm 041/280-005. Prodam silažne bale; gsm 041/793519. Nov mlin za sadje prodam z motorjem ali brez; gsm 041/818899 - popoldne. Prodam grozdje in oddam 2-sobno stanovanje na Rečici; gsm 040/344-515. Prodam jedilni krompir za ozimnico, po 0.50 eur/kg; gsm 030/657-997. Prodam krmni in jedilni krompir - dostava na dom; gsm 031/821-129. Prodam krompir za ozimnico; gsm 041 / 783489. Pasjo utico, lepo izdelano, izolirano, 70 x 100, poceni prodam; tel. 584-34-97. Prodam 3501 hrastov sod - 1 x napolnjen; MORDA STE ISKALI PRAV TO ANONIMNI OBILOJEDCI - VABLJENI v program za trajno redukcijo telesne teže. Info: 031/642-353. Marija Jurak Trogar, s.p., Radegunda 57, Mozirje; 03/839-50-14. VODOVOD, CENT. OGREVANJE, KLJUČAV. DELA sončni kolektorji, toplotne črpalke, peči na biomaso... Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev... 041/354-562 ali 041/ 354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije. Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. POTREBUJETE IZKOP Z MINI BAGROM, nov avtomobilski nadstrešek, na novo tlakovano in ograjeno dvorišče, nov ribnik, novo zelenico ... Pokličite! 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje. ALI SO VAM POČITNICE NA MORJU OKREPILE IMUNSKI SISTEM? Tudi jeseni si lahko privoščite oddih. MOČ MORJA, SOLNI TEMPELJ. 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; BRLEČ Franc 041/606-376. GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. tel. 03/583-3087. Prodam traktorsko prikolico; tel. 583-50-34. DRUGO - PODARIM Podarim kavč + 2 fotela (zaradi selitve), možen je ogled; gsm 040/686-953. Podarim suho krmo, lokacija Mozirje; gsm 031/623-284. DRUGO - KUPIM Kupim kmečki kot in mizo - rabljeno; teL 584-35-82 - popoldan. Kupim prostostoječi štedilnik na drva, dimnik na desni strani; gsm 030/657-997. Prosim, če lahko kdo proda ali podari otroško stajico; tel. 583-11-57. DRUGO - IZGUBUENO Z visoko Dreto 9.9. je iz N. Štifte odplavalo 5 rac: velika bela, divji racman in še tri race. Prosim za informacije na gsm 051 341 733 (Zdenko). VOZILA IN OPREMA Prodam nove zimske gume goodrich s platišči, 14/175/70, cena 40 eur/kom.; gsm 031/358879. Zimske in letne pnevmatike 175/65/14 -prodam; gsm 070/875-767. Prodam citroen berlingo, 2.0 HDI, letnik 2004, srebrn, 175.000 km prevož.; gsm 041 / 455-420. NEPREMIČNINE Oddam garažo; gsm 031/512-339 -zvečer. Prodamo mansardno stanovanje, 3 + 1 sobe, v Gornjem Gradu pri šoli; gsm 041/ 657833. 2-sobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866813. Ljudje in dogodki, Oglasi VAŠKE IGRE NA LAZAH NAD KOKARJAH Tudi letos smeha ni manjkalo AKCIJSKE CENE nemške opečne kritine JF WALTHER ^DACHZIEGEL Zanesljivo pravi strešnik CREATONE k. NARAVNO 'VODILNO' _ POPUST strešnik 1/1) do neverjetnih -30% GOBE, GOBE, GOBE Samo za vaše oro(iliO(iiioiii OpOVOl l! ntK'IliìO BREZPLAČEN j strokovni oci) 1 lil lk(i(:|f.,v ClilKiliO lik J vosom domu. Lepo vreme, številno občinstvo in seveda organizator Športno društvo Dreta Kokarje so tudi letošnje leto poskrbeli, da so se vaške igre na Lazah nad Kokarjah odvijale v veselem vzdušju. Šest ekip iz treh krajevnih skupnosti občine Nazarje se je tekmovanja lotilo z vso pričakovano resnostjo in poskrbelo, da smeha s strani občinstva ni primanjkovalo, isto lahko rečemo tudi za zaslužene aplavze. Vaške igre, ki so že pred leti prerasle meje treh vasi kokarske skupnosti, so sedaj že tradicionalna prireditev praznovanja občine Na- med vožnjo s samokolnico. Manjkalo ni niti padcev, kar pa je pri skokih vžaklju in skupinskem smučanju po travi več kot razumljivo. Za še boljše razpoloženje med občinstvom je vztrajno skrbel pov- zarje. Tudi letos so se zbrale ekipe iz kokarske, šmarčke in nazorske krajevne skupnosti, vse pa so spremljali zagreti navijači. Čeprav so bile igre vse po vrsti šaljive, so se tekmovalci precej utrudili, da so jih izpeljali do konca. Pri tem se jim je pošteno vrtelo v glavi, v nogometu s krompirčki so si razgibali boke, k sreči pa so si vsaj malce odpočili Vse ne gre vedno po maslu. Od vrtenja se zvrti. Med samimi najboljšimi je bilo tudi tokrat treba izbrati najboljše tri. Največ točk je zbrala ekipa Šmartno 2, srebrni so bili v ekipi Kokarje 1, bronasti pa v ekipi Nazarje 2. Vsem tekmovalcem je v imenu občine čestital podžupan Matej Pečovnik, srečanje pa je z zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri organizaciji dogodka, zaključil predsednik ŠD Dreta Kokarje Stane Flere. Tekst in foto: Tatiana Golob Da se ne bodo pozabili vrniti na Zemljo. ezovalec programa Bojan Štrukelj, kije med gledalce velikodušno delil nagrade, tekmovalce pa bodril, da niso obupali niti takrat, ko so travo prav na blizu ovohavali. Mayer McCann I Foto: iStockphoto Celje - skladišče D-Per -------7/2010 www.skb. Moj svet se razvija. Moja banka tudi. Nova poslovalnica Mozirje, Šmihelska 2 V SKB si vedno prizadevamo, da bi svoje storitve čim bolj približali željam in potrebam naših strank. Da bi vam zagotovili kar najboljše pogoje poslovanja, smo v Mozirju odprli novo poslovalnico SKB na Šmihelski 2. Za stranke smo pripravili paket izjemnih ugodnosti, odprtje pa smo proslavili z donacijo Vrtcu Mozirje. Poslovalnica Mozirje na Šmihelski 2 je odprta od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure. Letake z nagradno igro poiščite v poslovalnici Mozirje, Šmihelska 2. SOCIETE GENERALE GROUP Lepo vas je videti. OSREDNJP KNJ. CELJE