77. številka. Ljubljana, v ponedeljek 6. aprila 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje m tpraznifce, ter velja po poitl prejeman za avstro-ognke dežele za vse leto «J5 R, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trgu St. 12. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v npravni&tvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Občni zbor Narodne Tiskarne. V nedeljo, dne 5. aprila 1903, občni zbor Narodne Tiskarne ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zato se skliče nov občni zbor delniškega društva Narodne Tiskarne na dan 19. aprila 1903 ob 11. uri dopoludne v prostorih Narodne Tiskarne z istim, za občni zbor dne 5. aprila 1903 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih za-stODanih glasov. Upravni odbor Narodno Tiskarne. Klerikalni izgovori. »Liberalci obstruirajo proti ljud-stvuff — pod tem bombastičnim naslovom je sobotni »Slovenec« stresel svojo jezo, ker se dr. Šusteršiču in njegovim kumpanom ni posrečil njihov najnovejši naklep. Lep načrt so si napravili. Silili so vlado, naj skliče kranjski deželni zbor izključno samo v ta namen, da dovoli, kar je klerikalcem potrebno za pomirjenje njihovih volilcev, drugega pa naj bi ničesar ne smel sklepati. Lep načrt je to in klerikalci bi se bili smejali na ves glas, ko bi se bil ta načrt posrečil in ko bi deželni zbor ne bil smel ničesar druzega sklepati, razen tega, kar je koristno klerikalni stranki. Tudi napredne občine imajo svoje potrebe, tudi napredne občine žele tega in onega in čakajo deželnega zbora ravno tako težko, kakor klerikalne. Toda dr. Šusteršič je odločil, da deželni zbor ne sme ničesar sklepati, kar bi bilo v korist naprednim ustanovam in občinam in ker tega ni mogel doseči, je raj Si preprečil vsako zborovanje deželnega zbsra. »Slovenec« piše sam, da je klerikalna stranka pri pogajanjih za stran sklicanja deželnega zbora izjavila, de ne pusti sklepati o nobeni zadevi, ki ni njej všeč, o nobeni zadevi, ki bi bila koristna naprednim občinam in korporacijam, a vendar se drzne sedaj krivdo zavračati na napredno stranko in vlado. Vlada tudi pri najboljši volji ni mogla tej klerikalni zahtevi ugoditi. Ko bi bila klerikalni stranki ugodila in sklicala deželni zbor, bi bila večina že poskrbela, da se rešijo tudi tiste zadeve, za katere se napredni strankimudi. To bi se bilo potom nujnih predlo gov prav lahko doseglo. Ker pa so hoteli klerikalci v tem slučaju obstrmirati in s silo preprečiti zborovanje, je vlada rajše opustila sklicanje dež. zbora, ki bi v takih razmerah itak ne bil mogel ničesar skleniti. »Slovenec« laja sedaj, da je kar hripav, ker se mu njegovi nečedni naklepi niso izpolnili. Seveda, to bi jim ugajalo, tem okajenim poštenjakom, da bi deželni zbor sklepal le to, kar je njim potrebno; vse, kar potrebujejo napredni volilci, ki plačujejo tri četrtine vseh de želnih naklad, pa bi ostalo nerešeno Tako daleč pa še nismo, hvala Bogu, in tudi še ne pridemo, pa naj klerikalci po farovških dvoriščih napravijo še toliko »taborova. Klasično pa je »Slovenčevoa iz vaianje, da je sedaj deželni odbor odgovoren za to, da Šustersič ni hotel pripustiti zborovanja deželnega zbora. Klerikalci so voljeni zato,da v deželnem zboru delajo,da se v deželnem zboru posvetujejo in sklepajo o deželnih potrebah, ne pa, da tro-bentajo, piskajo in razbijajo. Če ne-čejo delati, naj vzamejo volilci mokre cunje in naj jih naženo, kakor zaslužijo. Nam je pač vseeno, komu bi klerikaloi radi natvezili odgovornost za to, da ne bo deželnega zbora. Faktuss je, da klerikalci niso hoteli imeti d e ž e 1 n e g a z b o r a, ki bi se bil bavil z interesi celedeželeinnesamostistimi zadevami, ki klerikalce pečejo. Krivi so klerikalci in če silna škoda, ki so jo klerikalci napravili kmetskemu stanu, sedaj ne izmodri njihovih volilcev, potem jim ni pomoči. Razsodni volilci bi vzeli metlo v roke in bi take poslance, kakor so klerikaloi, nagnali tako, da bi se nikdar več ne upali na beli dan. Glas iz tnžnega Korotana. (Dopis.) II. »Slovenec« je pritrdil temu, kar mi vedno govorimo in zatrjujemo, da na Koroškem ni liberalcev in da nam Slovencem ne kaže, se vezati z nemško krščansko-sociaino stranko. S tem pa je javno pripoznal, da je kriva sedanje napetosti politika P.-čeva in mladih, v MarijanišČu od P. vzgojenih duhovnov. »Slovenec« piše: »Na Koroškem pravzaprav ni liberalcev ali je njih peščica tako silno majhna, da ne pridejo v poštev. Govoriti hočemo jasno in odkritosrčno. Priznavamo, da so nekateri — ako že moramo rabiti to besedo — bolj libe ralnega mišljenja, ali liberalcev ni. Ko bi tisti bili liberalci, kateri so kot taki razglašeni, bi vendar vprašali, kako je potem mogoče, da se družijo zmirom z našimi duhovni, ko se ven dar dobro ve, da se liberalec izogiba družbe duhovnov. Pri nas pa je narobe. Nekateri duhovni se izogibajo posvetnih narodnjakov brez vsega povoda«. Mi imamo računati pri vsaki priložnosti le na našega nasprotnika Nemca Ali je kdo vprašal, kdo je liberalec in kdo klerikalec, ko so pred kratkim postavili Slovence v Beljaku na ulico? Ne — napadli so vse, brez razlike. Tako složen pa, kakor so beljaški zavedni Slovenci, akoravno različnega mišljenja, naj bi bil ves slovenski Korotan. Vsakdo, naj bi bil še tak sovražnik duhovnov, mora dobiti o naših, za narod delujočih duhovnikih drugo prepričanje. Mora tudi pripoznati, ako ima količkaj resne ljubezni do naroda v sebi, da se je nam treba še bolj tesno zvezati. Ne more se vta-jiti, da, ako bi se omejili volilni okraji na Koroškem po narodnosti, bi prodrli Slovenci ne v klerikalnem in ne v liberalnem, ampak v radikalno slovenskem znamenju. Opozorili bi pri tej priložnosti nekatere duhovne, ako že želijo od našega kmeta, da ostane veren katoličan, pričakuje se tudi od njih, da oni niso samo katoliški, ampak katoliški slovenski duhovni. Mnogokrat teptajo isti narodnost slovensko z nogami in to mora boleti vsakega, še tako vernega kmeta, ki ima kaj narodnega čuta v svojem srcu. Lahko bi jih imenovali one, ki ljudstvo od narodnega dela celo odgovarjajo in vplivajo tako tudi na svoje tovariše. Ako bi verni, ali odločno narodni kmet ne ljubil svoje vere bolj, kakor tak duhovnik svoj rod, potem bi šlo slabo za katoliško cerkev med nami Slovenci. Taki pa naši voditelji ne smejo biti. Imamo še voditelje, ki smo jih veseli, kjer jih le vidimo, ali teh je v primeri le malo. Ubogi Koro tan! Iz teh besed pa lahko vsak pametni človek spozna, ali nam kažo v politiki povsod in zmirom postavljati vero na tisto stališče, kakor na Kranjskem. Mi smo vsi za to, da delujemo na verski podlagi, ker vera je člo veku potrebna in blaži srce. Politika v smislu »Slovenca« se mora delati pa le tam, kjer je narod dosti močan, in se mu ni treba bati, da o tem narodno podleže nasprotniku. Mi pa, ki se bojujemo za naš narodni obstanek, ne moremo povdarjati zmirom le vere in le vere. Prvič, ker se dela v narodnem, to je na Koroškem i v verskem duhu, in drugič pa, ker sploh pri nas liberalcev ni. Če že nekdo »Narod« bere, vsaj vendar ni še brezverec, kakor tudi ni liberalec, če je s tem ali onim kranjskim »liberalcem« v prijateljski zvezi. Zraven se pa spominjamo Še množine takih duhovnov, katerim je narodnost deveta briga in se navdušijo malo le tedaj, kadar so v kaki narodni družbi. Ravno zato pa, ker prideta na Koroškem v poštev le duhovnik in kmet, je treba, da se ozirata drug na drugega. Tako se služi lahko veri in narodu. Nam ne kaž : delati natanko po receptu »Slovenca«. Mi nimamo časa, ljudstvo samo versko moralno povzdigniti, in sicer se gibljemo itak vedno v okviru, ki ga določa vera. Dela se pa pri tem lahko v pravem duhu radikalno narodno. Le tako delovanje more imeti za nas pomen, to tembolj, ker imamo v primeri malo delavnih moči. Nemška krščansko-socialna stranka dela povsod neumorno in dela lahko samo za svoj program, ker so itak Nemci, in njih narodnosti ne preti nevarnost. Zraven imajo pa na razpolago ogromne svote denarja. Naj bi se priskrbelo še za nas Slovence kakih 400.000 K, potem bodemo že pokazali, kaj znamo. Porabili bodemo samo obresti in vse bodemo preobrnili. Mnogo je že kmetov, ki so politično tako zreli, da pravijo: Ako »gospodi« ne delajo za narod moj, se tudi jaz ne bodem brigal za več, kakor za svojo vsakdanjo molitev. In kje se imamo pritožiti v tem oziru bolj, kakor na zgor. slovenskem Koroškem ? Posvetnega človeka, ki bi se poprijel narodnega dela ni, drugi pa spijo 0 špiritizmu. Pred nekaterimi dnevi ee je završila v Berolinu zelo zanimiva sodna obravnava, ki je trajala celih osem dni. Bilo je menda prvič, da se je pred sodiščem razpravljalo o špiritizmu. Neka Ana R o t h e je kot »cvetlični medij« sleparila lahkover-neže po vseh nemških deželah. Končno pa so jo vendar zalotili, da je imela v spodnjem kril* skritih nad sto cvetlic, ki jih je z nenavadno spretnostjo metala v zrak, ne da bi bil to kdo izmed prisotnih opazil, potem pa jih vlovila, kakor da jih je dobila iz »onega sveta« v spomin prisotnim. Bilo je tedaj pretkano sle-parstvo, za kar je Rothe tudi prejela zasluženo kazen. Značilno pa je vsekakor, da so je v razbremenitev sie-parke oglasilo brezplačno nad sto prič, med njimi tudi predsednik ka-sacijskega dvora, S u 1 z e r in dr. medicine, G. Landsberg. Oba sta vkljub svoji duševni omiki uverjena, da je obsojenka v zvezi z duhovi umrlih. Vera v Špiritizem je stara, ki dobiva baš zadnja leta mnogo pri- i padnikov. V naših deželah je središče špiritizmu menda v Zagrebu, kjer sta do nedavno izhajala celo dva spiristična organa, »Tajinstveni Svijet« in »Novo Svjetlo«. Prvi list piše sodni pristav dr. Gaj. In če Človek, ki je popolnoma neveren za špiritistične nauke, bere razprave v tem listu, začnejo ga prehajati nehote »mravljinci«, tako prepričevalno se skuša dokazovati zveza posebnih oseb, medijev, s svetom duhov. No, prosvitljen človek si končno napravi lastno sodbo, koliko je pri tem p&i-hološke in psihopatične mogočnos'i, koliko pa varanja čustev, histerije in — sleparstva. Skoraj vsak kraj je že imei ali pa ima kako tako osebo, koje vedenje in govorenje je priprostomu človeku neumljivo. Posebno ako trpi ta oseba za nervozno histerijo in Bomnabulizmom, verjame ljudstvo prerado, da je »zamaknjena« v »oni svet«. Največ špiritističnih prorokoval-cev se nahaja v Indiji, med takozva nimi fakirji. O takem čarovniku pripovedujeta dva učena Angleža, da sta ga naletela med Kafri ▼ Trans-vaalu. Mož je bil seveda brez vsake izobrazbe, ni znal ne pisati ne brati, a v svojem samnobulnem stanju je pravil stvari, ki si jih učenjaka nista mogla tolmačiti. Spiritistični medij je bil vsekakor tudi Mohamed, ki je poznal jedva pismenke, a če se je prebudil iz svoje ekstaze, napisal je naglo cela poglavja korana, kakor po narekovanju notranjega glasu. Posebno Čudne stvari pripoveduje francoski konzul Louis Jacolliot iz Benaresa o nekem indijskem fa-kirju. Sleparstvo je bilo izključeno, ker je fakir vse čudeže izvajal popolnoma nag, brez vsakega orodja, popolnoma sam in na prostem pri belem dnevu. Jacoiliotu, dasi je bil zelo prosvitljen mož, je pamet tako-rekoč obstala vočigled temu, kar je videl. Fakir se je naslonil z eno roko na navadno palico, oči je vprl trdno v tla. Polagoma se je začel dvigati, je zložil v zraku noge po orijentalski šegi ter ostal dvajset minut v zraku Drugič je položil roke na malo leseno mizico ter rekel: »Duhovi so tu ter ne puste nikomur premakniti mize«. In res se je konzul zaman na vso moč trudil, da bi mizo le za ped premaknil; zdrobil je ploščo, a premaknil je ni. Končno je zazibal fakir težko vazo, ki se je potem vzdignila ter se zibala v zraku naprej, kakor ji je kazal fakir pot s prstom. S špiritizmom so se bavili že stari Grki. Delfijske prorokovalke, Piti je, niso bile ničesar drugega kot spiritistični mediji. Za ta posel so odb rali histerične ženske, katerih dušno občutljivost so povečevali s tridnevnim postom. K temu je pripomogla še žveplena sopara, ki se je vzdigala iz zemeljske razpoke pod trinožnikom, in Pitija je dospela v najvišjo ekstazo, čitala zaprta pisma, zrla v neprodirno daljavo. Vse to se lahko tudi dandanes opazuje pri somnabulnih osebah. Med špiritisti 17. ozir. 18. stoletja so posebno znani S w e d e n -bor g, Gagliostro, grof S a i n t -Germain i. dr. O prvem pripoveduje največji nemški filozof Kant, ki je bil popolnoma prepričan o zvezi Swedenborga z duhovi. »Duhogled-nik« je postal Swedenborg z 58. letom. Po njem zvani duhovi — pravi omenjeni učenjak — so povedali celo za skrite predmete, za katere niti lastniki niso vedeli. Dan in uro svoje smrti je napovedal dolgo poprej, a umrl je naravne smrti. Opisoval je tudi prebivalce na raznih plametih, kar bi mogel končno brez nevarnosti tudi dandanes vsakdo storiti, ker je kontrola — izključena. O Cagliostru se pripoveduje, da so poklicani duhovi razločno izpod tal odgovarjali na stavljena vprašanja. (Morda še tačas niso bili znani ventilokverji). Francoskemu kralju Liudoviku je dal gledati v steklenici vode bodočnost njegove rodbine, a kralj je prestrašen odskoči), ker je videl v vodi svojega sina — prestolonaslednika z odsekano glavo. Se mnogo bi se dalo navesti za in proti špiritističnim naukom. Kdor ima dovolj časa in dobre volje, lahko se posveti novemu nauku. Koristilo mu sicer ne bo nič, pač pa mu oslabilo živce, ga vznemirjalo ponoči s praznimi halucinacijami, a Če se popelje v Zagreb h kateri spiritistični seanci, olajšalo mu bo tudi moš-njiček. Zanimivo je, da v katoliških deželah špiritizem prav dobro vspeva, a čuditi se temu ni. V tem, ko se v Berolinu špiritistične komedije strogo kaznuje, jih uganjajo v katoliških deželah Liguori & Comp. nemoteno in še pod državno zaščito. Piše pa »Slovenec« tudi, da, kogar »Narod« hvali, ga kompromitira. Mogoče v očeh nekaterih prenapet-nežev. Proti temu, da bi splošno veljalo, pa odločno protestiramo. Naj sprejema v prvi vrsti »Mir« in tudi »Slovenec« dopise, stvarne dopise, potem ne bodemo segali po »Narodu«, ako ta nekaterim že tako mrzi. Ako se pa sprejme le to, kar je »Miru« ali »Slovencua prav, drugega pa nič, potem nikdar ne bodemo dognali našega sedanjega perečega vprašanja in narodnih grehov bode zmirom več. Da pa daje »Narod« nam za take potrebne razprave prostora, zato smo mu le hvaležni. Pri tej priložnosti pa lahko tudi omenimo, da, ako bi mi imeli na Koroškem list, ki bi bil v pravem duhu pisan, pustili bi ta ali oni ne-koroški list pri miru. Naš »Mir« bi moral sprejeti vsako, zmerno brez napadov in stvarno kritiko koroških razmer. Ker pa tukaj ne moremo dati duška svojim čutom, se pa zatekamo v Ljubljano. Krošnjarski zakon v gosposki zbornici. V soboto je imela gosposka zbornica sejo ter razpravljala o krošnjar-skem zakonu. Predloga {se je v marsičem spremenila, tako da se bo ž njo se enkrat bavila poslanska zbornica, najbrže v par sejah, kakor prvotno. Knez Auersperg je imenoval za-zakon v sedanji obliki neizvedljiv. Namen zakona gre za tem, da se krošnjarstvo odpravi ter se uniči celi razred pošteno delujočih ljudi. „Ako se tako dela z zakonodajstvom, kakor sc postopa v tem zakonu z ubogimi krošnjarji, bi se jaz odločno »pri, otresel prah s čevljev ter obrnil taki domovini hrbetK je izjavil govornik. Trgovinski minister baron C ali je priporočal sprejeti zakon v obliki komisij. Dr. E. pl. Pleuer je imenoval tožbe o konkurenci krošnjarske obrti pretirane. Statistika dokazuje, da se število krošnjarjev ne množi, temuč pojema. V bazarjih in raznih zalogah se ubogim konsumentom več malovrednega blaga proda kot po krošnjarjih. Krosnjaistvo ima velik pomen za obstoj domače industrije, katere izdelke raz-peeavajo večinoma le krošnjarji. Beda domače industrije je strasna in izseljevanje se opasno množi. Naloga modernega zakonodajstva mora biti, da SC odstrani vsako generaliziranje v gospodarskem smislu. • Knezoškoi Jeglič je priporočal, Se po možnosti ozirati na krošnjarstvo na Kranjskem ter se naj razširijo v zakonskem načrtu naštete ugodnosti. Grof Kufstein je bil za strožja določila, da bo tudi manjšim občinam mogoče, prepovedati krošnjarstvo. V specialni debati sta sc §§ 1 in 2 sprejela nespremenjena. — K £ 3 je govoril dvorni svetnik Jeitteles ter priporočal znižati postavno starost za krošnjarje od 33 na 30 leto. Njegov predlog pa se je odklonil ter se sprejel § v prvotni obliki. Tudi ostali §ij so se sprejeli skoraj brez debate, le pri § 16 sta sc med okraje, ki imajo posebno ugodnost za krošnjarstvo, sprejela še okraja Prahotice in \Vallern, nakar se je celi zakon sprejel in odobril. j Dogodki na Balkanu. Neki dunajski dopisnik širi vest, da prevzame nadvojvoda Friderik vrhovno vojno poveljstvo v okupacijskih deželah, kar bi pomenilo koncentriranje vojaštva zaradi macedonskih nemirov. Blizu Angiste na progi Solunj-Carigrad so vstaši zopet razdjali 30 metrov dolg most ter poskovaii predor. Tudi brzojavna zveza je razdjana. Napad je naj-br'<* izvršil sloviti vodja vstašev Aleks P o rojlu, ki je razdjal že več javnih naprav ter pisal sultanu, naj da Bolgarom svobodo do aprila, sicer bo začel požigati po vrsti turške hiše ter brez usmiljenja klati bogate in revne, mlade in stare. Turških svinček se ne hoji, ker hoče trpeti za domovino. — Sultan je izdal zaporedoma tri okrožnice na poslaništva, v katerih govori o reformah, o napadu na ruskega konzula v Mitrorici in o boju med bolgarskimi vstaši in turškimi vojaki v Is tipu, kjer sta padla tudi dva bolgarska častnika. Položaj ruskega konzula SČerbine je zelo opasen. Pri njem sta dva turška in dva srbska zdravnika. Zdravniki nimajo dosti upanja, da bi ga ohranili pri življenju, ker je krogla ranila jetra. Sčerbina se je vedel med bojem v Mi-trovici zelo junaško. Sredi ognja pušek je sedel na konju ter dajal ukaze. Vojaška komisija ima v tej zadevi vsak dan posvetovanja pod sultanovim predsedstvom. Napram ruskemu in avstro-ogrkemu poslaniku je izjavil sultan, da se bodo že v nekaterih dneh Albanci popolnoma podvrgli, napadalec na ŠČer-bino in sokrivci pa bodo obešeni. Politične vesti. — Ogrska neodvisna stranka je sklenila, da ne bo delala zaprek proračunu in nagodbi, pač pa ne pripusti indemnitetne predloge, ako bi hotela ž njo vlada uveljaviti brambno predlogo. — Premeščenje ogrskih častnikov k domačim polkom se ne izvede, pač pa se v bodoče gojenci vojaških zavodov ogrske narodnosti takoj uvrstijo le k ogrskim polkom. — Srbski minister zunanjih zadev, Lozanić in naučni minister Lazarević sta odstopila. Prvo mesto obdrži začasno ministrski predsednik. Nasprotje je nastalo v kabinetu vsled revizije ustave. — Angleški kralj Edvard, ki se sedaj mudi na Portugalskem, bo potoval iz Rima v Pariz, kjer ostane 4 do 5 dni. — Francoski ministrski predsednik Combes je zopet ustavil 28 župnikom plače, ker so vkljub prepovedi poučevali krščanski nauk v šolah v bretonskem narečju. Škofje protestirajo ter izjavljajo, da se bo krščanski nauk tudi v bodoče učil v bretonskem narečju, kjer je to potrebno. — Finci se izseljujejo. Vsled neprijaznosti ruske vlade do finskega jezika, so začeli Finci v velikih mno žinah zapuščati svojo domovino. Iz seliti se hočejo v Južno Afriko ter je dospelo v Johannesburg 30.000 prošenj Fincev za dovoljenje, da se tja izsele. — Drevfusova afera se bo razvila v jutrišnji seji francoske zbornice. Govoril bo predsednik, vodja socialnih demokratov, J aure s. Dopisi. Iz Dvora. Za »poČU je, tako smešno se obnašajo nekateri, katerim bi bilo treba resnobe. Vera je v nevarnosti, klicali bodo zopet. Naša občina spada pod faro Žužemberk, v drugem je pa popolnoma samostojna. Gospodje v far vžu nam ne privoščijo najmanjše stvari. Odbili so nam prošnjo za nedeljsko sv. mašo, odbili prošnjo, naj bi se, kakor drugje po celi Avstriji, poučevali naši otroci v verouku v domaČi dvorazrednici tudi za sv. zakramente. Vse so nam odbili »prijatelji ljud stva« —? Da, še za drag denar le težko izprosimo kako mašo med tednom. Zdaj bodo pa občinske volitve in že je štirikrat prihitel gosp. kaplan Žavbi pregledovat volilni imenik, kakor da so v komisiji za volilne liste sami sleparji — dasi ni volilec in ima le toliko pravice pri naših volitvah, kot vsak ljubljanski postopač, to je — prav nič. Čudno, da se za stvari, ki gospode prav nič ne brigajo, tako hudo pehajo in smešijo. Vera je v nevarnosti! Kajpak? Zatorej vun s seda njimi občinskimi odborniki, kateri so prosili za nedeljsko službo božjo, vun ž njimi, ki so prosili za nedolžno šolsko mladino in prosili, naj bi se šolski otroci učili v domači šoli verouk za sv. zakramente, kar je tudi po šolskih postavah utemeljeno in se izvršuje povsod, samo pri nas ne. Vun z našim županom Miho Mirtičem, kateri ima neodpust-Ijiv greh zato, ker je pri shodu za državnozborske volitve slovesno po zdravil g. dr. Tavčarja in druge narodnjake. Vun ž njim! Ali ni to za »počt« smešno? Sedanji občinski odbor je storil vse tudi v verskem oziru, dasi so bile cerkvene oblasti gluhe za njega prošnje. In zdaj kaj hoče gosp. kaplan? Ves odbor vun! Kdor volilcev ne bo ubogal ter volil iz farovža napovedanih mož, bo liberalec seveda. Da ne bo imel nepotrebnih potov g. kaplan, ki je itak bolehen, mu dobrohotno svetujemo, naj zadnjo nedeljo pred volitvijo na leci pove tako-le: »Krščanski možje, pridite v farovž in volite one može, kateri ne bodo prosili za sv. maše in ne za verouk, saj veste, da nam je to nadležno in tega nikdar pripustili ne bomo. Sedanji odbor je prosil za to, tedaj vun ž njim!« Težko pričakujemo izida volitve, na-djamo se pa, da bodo v prihodnje prišli taki na krmilo, kateri bodo slepo ubogali gospode v žužember škem farovžu, ter ne bodo več pro sili za sv. maše. Vsekako želi gosp. Žavbi razdor v naši sedaj mirni občini. Saj se gre za vero, ka-li?! G. Žavbi, ali ste že zbrali župana? Mi smo s sedanjim županom zadovoljni in ga bomo obdržali gotovo do sv. Jurja, no — potem, slobodno vam, sedite Vi na županov stol in zaradi Vas se ne bo svet podrl. Tedaj le naproj s hujskanjem, saj ima do blamaže vsak pravico in do blaz nioe tudi. Več volilcev. ! Katoliški uzori. (l)alie.) Vsak razumen človek ve, da so I države nastale v varstvo svojih državljanov in njihovega imetja pred zunanjimi in domačimi sovražniki; da so bile ustanovljene v namen, varovati red v človeški družbi, mir in pravico. Cerkev pa ni tega mnenja, zakaj če bi to pripoznala, bi za-dobil njen sistem smrtni udarec; ko bi to pripoznala, bi si ne mogla lastiti pravic nad samostojnimi državami, kakor si jih lasti. Po nazoru cerkve ni država uredba za odvrnitev zla od državljanov, nego neposredni sad greha, to rej hudičeva ustanovitev; po nazoru cerkve nima država namena iz človeške nature izvirajočih nasprotstev krotiti, nego je sama provzročiteljica vsega zla. Nadalje uči cerkev, da je Kristus s svojo smrtjo hotel obnoviti tiste razmere, kakršne so bile pred grehom, da je hotel človeštvo osvoboditi posvetne oblasti in jo postaviti zopet pod božjo oblast. Te oblasti pa ne izvršuje Stvarnik sam, nego cerkev. Posredovanjem cerkve naj bi človeštvo prišlo zopet nazaj k Bogu, kateremu se je z grehom izneverilo. V ta namen si je Bog izbral namestnika, rimskega papeža, ki naj vlada ves svet do sodnega dne. Bri-zinški škof Oton je dejal, da so V cerkvi že na tem svetu nebesa, da se ta pozemska nebesa razlikujejo od pravih nebes le po tem, da na zemlji ljudje umirajo, v nebesih pa nihče ne umrje. Logična posledica tega nauka je, da bi z ustanovitvijo cerkve morale prenehati vse posvetne države, saj more božje kraljestvo na zemlji priti šele potem do prave veljave, če pride vsa državna avtoriteta v cerkvene roke. Seveda ni nobeni državi prišlo na misel, da bi se v tej meri pod vrgla cerkvi, toliko moči pa ni cer kev nikdar imela, da bi bila mogla sama svoj uzor uresničiti. Toda delala je vedno in dosledno na to, da se kar mogoče približa tomu ovo jemu cilju in v srednjem veku tudi dosegla, da so posvetne države izgubile večji del ugleda in veljave. Prišlo je tako daleč, da solnograški nadškof Konrad ni hotel ne kralju Lotarju II. niti Konradu III. priseči zvestobe, češ, da bi se omadeževal, ko bi svojo, s sv. oljem maziljeno roko položil v roko posvetnega kra lja. Ali si jo mogoče misliti večjega zaničevanja posvetne oblasti, kakor je izraženo v teh besedah? Enako zaničevanje je pokazal med premnogimi drugimi tudi Ivan Salisburv, ki je dejal, da so kralji in knezi hlapci duhovnikov in imajo dolžnost oprav Ijati tiste posle, ki so nevredni du hovnika. Cezarij Heisterbach je vse vladarje in sodnike imenoval kačjo zalego, papež Inocencij IV. je cesarja Friderika II. imenoval »lintverna« vse druge kralje tistega časa pa »kač««. Kanonik Konrad Megenberg pa je pisal: Vladarji so roparske zverine, ki žro imetje siromakov. Takih izgledov iz tedanje literature se da še nebroj navesti. Te sodbe se niso nanašale na posamične nasilne in krivične vladarje in sodnike, nego sploh na vse posvetne oblastnike, ker je cerkev stala na načelnem stališču, da so po krivici v posesti posvetne oblasti in da gro vsa posvetna oblast edino le cerkvi. Dejanjske razmere pa so silile cerkev, da se je morala če tudi ne rada sprijazniti z obstankom posvet nih držav. Sprejela je obstanek posvetnih držav v svoj sistem, v kolikor so namreč bile drŽave cerkvi koristno orožje. Da je cerkev odje-njala vsaj deloma, je največ izdala okolnost, da je potrebovala države za varstvu svojih bogastev. Zaradi tega je cerkev premenila svoj nauk in zavrgla nazor, ki ga je še papež Gregor VII tako goreče razglašal, da so države hudičev plod; ali tudi sedaj še, je ostala cerkev pri tem, da je država vsled prvega greha nastalo potrebno zlo, da je poskd.ca pogodbe, sklenjene med vladarjem in podaniki, da je bila ta pogodba pro stovoljno sklenjena in se sme tudi razveljaviti, če vladar ne izpolnuje svojih dolžnosti. V bojih med cerkvijo in med državami je ta novi nazor, da je država sad pogodbe med vladarjem in med vladanci igral veliko vlogo. Cerkveni krogi so svojo zahtevo, naj se cesarja od stavi, navadno utemeljevali s tem, da so se sklicevali na to domnevano pogodbo. Seveda narodom ni cerkev pravice, odpovedati to »pogodbo« nikdar priznala, nego jo vedno re klamirala samo zase. tDalje prih.) Izjava. Po sklepu občnega zbora aj dovske podružnice učiteljskega društva za goriški okraj v Sv. Križu dnć 5. februvarja t. 1. je sklenil pod pisani odbor v seji dne 26. februvarja t. 1. sledečo izjavo: Doznalo se jo, da na zaupnem shodu županov in podžupanov pri Rebku dno 2. februvarja t. 1. se je bil vsedel lokavški župan g. Joža Vidmar na sodni stol, raz katerega je izustil o učiteljstvu sodbo, kakršna jo mogoča priti le iz ošabne Vidmar-jeve glave. Učiteljstvo, katero deluje pod strogim okrajnim in deželnim šolskim nadzorstvom učiteljstvo, katero je moralo prostati stroge izpite, to učiteljstvo je plitvi sodbi lokavškega župana, kateri ni dovršil niti ljudske šole ne, novešče in ne dosega za dostnih uspehov. Učiteljstvo, katero zahteva svojemu stanu primerno plačilo, katero mu sliši po državni šolski postavi z dne 14 maja 1869 in po zakonih pravic, pošilja lokavški župan iz rojstne dežele. Take in enake pavšalne obdol-žitve neveščega in za odbor nesposobnega lokavškega župana g. Joža Vidmarja zavračajo se s Prešernovim izrekom: »Le čevlje sodi naj kopitar!« Odbor ajdovske podružnice učitelj, društva za goriški okraj. Dnevne vesti. V Ljubljani. 6. aprila. — Deželni odbor kranjski. Deželni odbornik gosp. dr. Adolf Schaffer je zaradi bolezni šel na dopust; na njegovo mesto je stopil v deželni odbor gosp. grof Barbo. — Sodba o obstrukciji. Kranjski klerikalci zavirajo z ob-struke ij o vsako delovanje dežel nega zbora. Kako silno škodo delajo s tem vsem stanovom, zlasti pa kmetskemu stanu, ni treba praviti. Z ozirom na to klerikalno obstrukcijo, utegne marsikoga zanimati, kako sodbo je izrekel o obstrukciji dr-žavnozborski odsek za pre-membo opravilnika. Ta odsek pravi v svojem poročilu, da je ob-strukcija sad brezmejne podivjanosti. Obstrukcija je revolucionarno sredstvo, ker pa ni nastala iz n ravnih nagibov, se jo mora n aj s t r o ž j e obsojati. Tako se je izrokel odsek, v katerem imajo odločilno bosedo ravno tiste stranke, katerim se klerikalci vedno obešajo na suknje. — Kurat Ferjanćič jc sedaj „i iterniran" v Subenu. To je znano. Mož, ko je romal v to državno pribežališče grešnikov, bil pa je mnenja, da bode tam sprejet kot kak muecnik. Ali v Subenu so ga sprejeli, kakor sprejemajo vsakega obsojenega lumpa. Sleči je moral blagoslovljeno svojo obleko, ter zlesti v neblagoslovljeno jetniško uniformo v znani sivi jopic in dto. hlačice. Potem so premerili dolgost in ši-rokost njegovih stopal, ter končno napravili o celem „svetuiku" prav izvrstno fotografijo. Kurat FerjanČič dici sedaj s svojo pobožno podobo tako imenovani „verbrecher album." Žalostna mu majka temu katoliškemu krivoprisežniku! To občutil je tudi protektor njegov, dični naš vladika Anton Bonaventura! Pripeljal se je v največji paradi pred sodno ljubljansko palačo, ter gromonosno vstopil v njo. Ondi pa je z vso resnostjo odložil silovit protest proti krutemu postopanju, kojega žrtev je postal kri-voprisežnik Ferjančič v državni kaznilnici. Ali je še kaka neslanost pod bo žjim nebom, da bi je ne bil se započel*^ genialni naš višji dušni pastir? — Kaplan Maček, ki je bil od porotnega sodišča v Celovcu obsojen na 15 let težke ječe, ker je okradel svojega župnika in ga potem poskusil zavratno umoriti, je vložil pritožbo, da je prisojena mu kazen previsoka. Višja sodnija je to pritožbo odbila. Kakor smo sedaj iz* vedeli, je pri obravnavi neki župnik izpovedal, da mu je bil Mašek dolžan nekaj denarja in da je ta dolg plačal s tem, da je za župnika maše bral. To je očitna simonija. Toda v katoliški cerkvi smo že tako daleč, da se za simonijo nihče več ne briga. — Od Sv. Vida nad Cerknico se nam poroča, da so bile 28 sušca volitve župana in svetovalcev. Županom bil je tretjikrat izvoljen mnogozaslužni gosp. Fran Po-nikvar. Pa glej! Župan se odborni kom zahvali za izkazano mu čast ter se županstvu odpove. Pravijo, da de je odpovedal radi tega, ker on kot naprednjak noče klerikalnemu odboru načelovati. Županom je bil na to izvoljen Ivan Ponikvar. Pri tej priliki se drznemo g. poslanca Načeta Žitnika vprašati, kdaj misli našo občinsko cesto, vodeČo iz Begunj, »iz groba vzdigniti«, kakor nam je obljubil v župnišču, kamor so bili nas zbobnali pred volitvami. Torej, gosp. Nace, držite vendar svojo besedo, Vam bomo prav hvaležni. — Nadi katoliški divjaki. Piše se nam: V nedeljo ponoči so čakali štirje kmetski fantje z Otoka in iz Noš na Črnivcu pri Brezjah nekega hlapca s Črnivca, ker so mu baje nevoščljivi in jezni nanj zaradi njegove službe. Po naključju pa jim je prišel v past neki oženjen g s iz Noš in so tega z robatimi poleni, s katerimi so bili oboroženi, tako pretepli, da bodo težko okreval. Nesrečneža bi bili naši razbojniki na mestu ubili, ko bi mu ne prišel na pomoč neki hlapec iz bližine. Zelo žalostno in značilno je za ljudi, ki [ 80 nad vse pobožni in klerikalni, da se tako pobijajo in koljejo med seboj! Še med divjimi zamorskimi narodi je gotovo najti več človeškega čuta in medsebojne ljubezni. A to ni Čudno, ako postaja vedno bolj divje in surovo naše kmetsko ljudstvo, ki ga ima popolnoma v oblasti naša politikujoča duhovščina ter ga uči namesto krščanske ljubezni le politične hujskarije in sovraštva do bližnjega. Taki napak-izobraženci res no morejo izobraževati drugih. — Slovensko gledališče. Včeraj sta bili dve predstavi, obe na korist dramskemu osobju. Popoldne se je predstavljata »Satanova hči« z istim vspehom kot prvikrat. V nekaterih prizorih so igralci močno vplivali na gledalce; igralo se je približno tako kot zadnjič. Omenimo le, da je skušal g. Verovšek opremiti svojo ulogo s kolikor mogoče istinito karakteristiko, kar se mu je tudi posrečilo. Epizodne ulogo kmečkih fantov in deklet so bile povoljno odigrane. — Zvečer smo videli vpri-zorjeno duhovito in krasno francosko dramo »Adrienne Lecouveur«. Vsa čast gre gospodom igralcem, da so posegli v francosko dramsko književnost in iznesli na deske to duhovito delo, odlikujoč se po zapletenem in zanimivem dejanju, elegantnem tonu in iskrečem se francoskem espritu, kakor ga nahajamo v dramah francoskih mojstrov. Precej drzna se nam je zazdeli namera igralcev, predstaviti nam to delo ble-stečega duha, ki se vrši v najele-gantnejših salonih francoske visoke aristokracije. Ta genre |e bil letos izobčen iz našega gledališkega reper-toirja, ni torej čuda, ako se igralci ne počutijo dovolj domače v umetniško dovršenih delih, ker so tekom vse sezone morali probavljati večji- del samo slabo, neduhovito hrano vsakovrstnih neslanih nemških burk. Tako se je zgodilo, da se se igralci nialodane odtujili velikim delom. Z uprizoritvijo »Adrienne Lecouveura so nam pokazali svojo silo v drami, povzeti iz najvišjih krogov, prebogati duhovitih zapletov in mojstrskega dialoga. No, dokazali no, da |ii se hitro vživeli zopet v ta svet, Čeprav smo včeraj pogrešali na odru onega sijajnega, elastičnega duha, ki je lasten francoskim proizvodom. — »Adrienne Lecouveura je drama ljubezni; glavno ulogo ima igralka na Theater francais, po kateri ima drama svoj naslov. Med njo in nadvojvo-dinjo pl. Bouillon se bije strasten in srdit boj za krasnega Morica, grofa saksonskega, v katerem zmaga slednjič Adrienne svojo visokorodno tekmico. A ta jo iz jeze in strastne mašČevanjaželjnosti zastrupi, in sicer na jako rafiniran način. Njen mož se bavi namreč s kemijo; nekoč dobi nalog, da analizira neko substanco, po gebne vrste prašek, ki deluje baje smrtonosno na ljudi. Le ščipec tega prahu, ako ga človek vdiha, zadostuje, da naj p"ej omami, a slednjič umori Človeka. Vojvodinja Bouillon pošlje Adrienni šopek, ki ga je dobila od grofa saksonskega, a ta od nje same. Adrienne vidi v tem, ko dobi vrnjen so pek od ljubljenca, svojo obsodbo; misli, da ji je poslal šopek grof, da pretrga vse zveze ž njo. Gnana od silne ljubezni, začne strastno poljubljati šopek, ki pa je potresen od voj vodinjo z usodepolnim praškom. Adrienne se zastrupi in umrje. Vrhu tega je delo polno postranskih dogodkov, intrig in konfliktov, povzetih iz zakulisnega življenja francoskih veli-iašev. Prav zanimive so ljubezenske razmere vojvoda pl. Buillon in njegove soproge, romantični odnošaji saksonskega grofa, lepo je orisana srčna ljubezen gledališkega režiserja do Adrienne, sploh vsi značaji so izdelani markantno, in frapirati nas tudi mora divna tehnika tega dela. — Kakor smo dejali, z vprizoritvijo v celoti nismo povsem zadovoljni, igralci niso zadeli onega visokega, hladnega tona, ki bi moral provla dovati v tej drami. — Naslovno uiogo je igrala gdč. R ti c k o v a. Njena -»rra je bila ponekod sijajna, n. pr. v zadnjem dejanju, kjer se je pospela visoko s svojo pretresljivo tragiko. Gospa Dobrovolna jo igrala voj-vodinjo Bouillon dobro, in je ugajala občinstvu. A nam se njena igra ni zdela v dosledni zvezi z značajem vojvodinje, ki je zmožna v doBego svojih ciljev vsega, ki se ne boji nikakih zaprek, niti se ne plaši a smrtjo osvetiti se napram svoji tok-mici. Značaj vojvodinje je demonski, ona je kovarna in rafinirana do skrajnosti; takšne pa na odru nismo videli. Morica je igral g. H a š 1 e r nekako flegmatično; pogrešali smo v njegovi igri ognja in temperamenta. jt. H a š 1 e r je pokazal, da jo spo 3oben igralec, ki bi bil mogel tekom sezone storiti več kakor je. Ako se je naučil dve ulogi za benefice tekom par dni, bi bil mogel tudi med sezono lahko vršiti vedno svojo dolžnost točno in dobro. Inteligence in rutine ima dovolj. G. Lier je bil tipičen režiser; označil ga je z vestnostjo kot nesrečnega, zaljubljenega moža. Gosp. D o b r o v o 1 n y je bil v svoji ulogi povsem hvalevreden; predstavil nam je s fino karakteristiko moža, ki vodi vsaj v mislih za nos svojo ženo, in je od njo isto-tako varan. Gospod Boleška je jgral abbeta s primerno rutino; označil ga je bolj medlo, sicer je pa bil povsem dober. Tudi igralci manjših ulog so zadostovali. Predstava je ugajala občinstvu, ki je včasih prav viharno ploskalo. Gledališče je bilo obiskano srednje dobro. Y. — Odlikovanje. Cesar je podelil g. Luki Gradišniku, zdrav niku na Vranskem, zlati zaslužni križec. G. Gradišnik je nedavno obhajal 501etnico zdravniškega delovanja. — „Slovensko planinsko društvo" je priredilo v soboto v »Narodnem domu« zabavni večer, ki je kil jako mnogobrojno obiskan. Predaval je g. dr. Fr. Tominšek o izletu na Kočno in na Grintovec. Občinstvo je slodilo z živim zanimanjem predavateljevim interesantnim izvajanjem. — Redni občni zbor yzveze slovenskih kolesarjev1 se vrši danes v prostorih gostilne »pri zlati ribi« v Špitalskih ulicah zvečer ob 8 uri; ker pridejo važne točke na dnevni red, se člane prosi k mnogobrojni udeležbi. Odbor. — »Glasbena Matica". No coj ob pol 8 uri zvečer je skupna vaja moškega zbora za Hart-mannov oratorij. Gospode pevce prosi odbor, da se polnošteviino te vaje udeleže — Iz društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani se nam piše: Prosimo, blagovolite naš zadnji dopis v Vašem cenj. listu s tem popraviti, da izmed ustanovnikov, kateri so pristopili naši krajevni sku pini s prispevkom 50 K, dr. J^kob Sohegula ni odvetnik v Kranju, temveč v Novem mestu, in da je kot ustanovnik s 50 K pristopil naši skupini tudi še g. dr. Valentin Štem-pihar, odvetnik v Kranju. — Občni zbor deželnega in gospejnega pomocnega društva ,Rdečega križa* za Kranjsko, določen na 4 dan t. m., se vdied nesklepčnosti ni mogel vršiti in se bo drugi občni zbor vršil ne gled> na število navzočih članov dne 6 t. m. ob 6. uri zvočer v knjižnici c. kr. deželne vlade. — ,V podržavljeni lekarni.' Piše se nam iz Kostanjevice: Administracijo okr. bol. blagajne v Kostanjevici je c. kr. okr. gavarstvo v Krškem meseca decembra 1901 tukajšnemu upravnemu odboru odvzelo z motivacijo da so računi kakor uprava v neredu in da isto takoj, ko se uredi zopet upravnemu odboru vrne. Od tistega časa vodi poslovanje te blagajne gori imenovano glavarstvo potom občinskih uradov. Udje blagajne so prvo leto po odvze-tj ti potrpežljivo Čakali, kdaj izpolni si. c. kr. glavarstvo svojo obljubo, namreč da izroči zopet urejeno blagajuično upravo v roke upravnemu odboru. Ker se to leto dni ni zgodilo, začeli so inte-resovani početkom tekočega leta energično zahtevati, da si. c. kr. okrajno glavarstvo izpolni obljubo in izroči administracijo kamor po pravilih spada t. j. upravnemu odboru s sedežem v Kostanjevici. Prvi so se oglasili delodajalci s peticijo na si. c. kr. glavarstvo v Krškem. Ker to ni izdalo, zahtevali so rešitve potom občinskega urada kostanjeviškega. Tudi to je bilo brezuspešno. Sklicalo se je na to občni zbor zadruge trgovcev in rokodelcev za sodni okraj Kostanjevica, na katerem se je zbralo dve tretjini udov te zadruge, kateri so ob enem i udje okr. bol. blagajno deloma kot delodajalci. Na tem občnem zboru se je sklenilo soglasno: 1. Da se pozove si. c. kr. okr. glavarstvo v Krškem naj tekom 14tih dni razpiše glasom pravil volitev upravnega odbora in le temu izroči blagajniško upravo v poslovanje. 2. Za slučaj da bi se si. c. kr. okr. glavarstvo temu protivilo, izvoli se deputacijo treh članov, katera naj izvršitev tega sklepa pri dež. vladi izposluje. Prepis zapisnika tega sklepa poslal se je takoj si. c. okr. glavarstvu v Krško. To js odgovorilo, da cela zadeva leži pri dež. vladi v poučenje in daje prepis zapisnika odposlalo slavni isti s prošnjo, da se zadeva kmalu reši, ter da naj se z deputacijo počaka. Čakalo se je mesec dni in ker le ni bilo rešitve podala se je deputacija na zadružne stroške v Ljubljano k dež. vladi oziroma pred dež. predsednika barona Heina. In tukaj se je deputaciji reklo, da je pred vsem potrebno se natančno informirati, ako se dobe na kostanjeviški zemlji ljudje, kateri so dobre volje in sposobni upravo okraj. bol. blagajne voditi. Sedaj pa čakamo odloka slavne c. kr. dež. vlade s katerim se nam naloži primerna globa, ker smo slavno isto varali s tem, da smo utemeljevali nujnost, kjer je ni, kajti pri okrajni bolniški blagajni je nujnost le tedaj utemeljena, kadar bolni udje te blagajne brez podpore in vsled pomanjkljive zdravniške pomoči umirajo. Res prav kakor v c. kr. podržavljeni lekarni. — Iz Žalca se nam piše: Beli nemški menihi ki so se naselili v Bukovcu pri Žalcu, so nas zapustili, ker niso dobili dovolj podpore za zidanje nove cerkve. — Šli so — od koder eo prišli. Ljudstvo se je dobro rejenih menihov privadilo in marsi-kaka solza »e je potekla oČito in skrivaj za lepimi menihi, le gotovelj ski župnik nt jokal. — Ravnokar so počeli zidati novo cerkev v Žalcu Kamenje so dovolili celo ob nedeljah voziti, pa se naj kdo čudi, da vera peša! — Iz Sv. Pavla pri Preboldu. Bralno društvo v Sv. Pavlu pri Preboldu priredi v nedeljo dne 19. t. m. povodom desetletnice svojega obstanka veliko veselico z mnogovrstnim in zanimivim vspore-dom. Pričakuje se mnogo gostov. — Na c« kr. izobraževa-lišcu za učiteljice v Gorici se priČno preskušnje, in sicer: a) zrelosti, 4. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj; b) za usposobljenjo v ženskih ročnih delih istega dne ob 3. uri popoludne; c) usposobljenja za ljudske in meščanske šole dne 11 istega meseca ob 8. uri zjutraj in d) za vrtnarice početkom meseci junija t. 1. Prošnje se imajo predložiti ravnateljstvu na vodenega izobraževahšča, oziroma dotične izpraševalne komisije in sicer za preskušnje a), b) in c) najkasneje do 15 tek. m. in za one pod dj do 15. maja t 1. — Eksplozija dinamita v Godoviču. Zupan v Godoviču gosp. Fr-.n Kankelj je v I. nadstropju svoje hiše imel shranjeno večjo množino dinamita, ki so bo rabil pri napravi vodovoda. V soboto je ta dinamit eksplodiral in močno poškodoval prvo nadstropje in pritličje županove hiše. Vzrok eksplozije ni še znan. Ponesrečil ni nihče. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnem dež. sodišču. Na 13 mesecev težke ječe je bil obsojen prisiljenec Jožef Fratnik doma iz Gorice zaradi hudodelstva tatvine; dne 9. avgusta m. 1. je v deželnem dvorcu kjer je delal ukral na hodniku stoječe kolo v vrednosti 380 K, potem jedno bluzo telovnik in čepico. Fratnik je bil že večkrat zaradi tatvine koznovan. 2. Anton Čarmau posestnika sin je dne 22. svečana v Žlebih z nožem sunil v hrbet fanta Janeza Bizanta baje zato, ker je bil jezen na njega, kar obdolženec sam priznava ; obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. 3. Anton Aleš, krojač na Glincah, je svoji ženi in dvema hčerama grozil, da jih bo poklal in da bo ženo ubil. Aleš pravi, da je to v pijanosti govoril; obsojen je bil na 6 tednov ječe. 4. Na 14 mesecev težke ječe je bil obsojen Janez Hinek, pleskarski pomočnik iz Stražišč zaradi hudodelstva nenravnosti. 5. Franc Seljak posestnik je nosil za 3 fante denar pri sebi, kateri so se pred njim odpeljali preko Cormonsa v Videm in od tam v Ameriko in se tako odtegnili naborni dolžnosti. To dejanje tudi Seljak sam priznava; sodišče ga je na 0 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe obsodilo. 6. Janez Miklič delavec iz Jerovevasi odtegniti se je hotel tretji naborni stavi s tem, da je mislil kakor sam trdi, le za nekaj časa odpotovati v Ameriko, da bi si kaj denarja prislužil. Sodišče mu je naložilo 8 dni strogega zapora in 10 K denarne globe za kazen. — Ponesrečen beg. Prisi-ljenca Fran Bauer in Alojzij Diossi sta pobegnila iz prisilne delavnice. Tekla sta proti Gruberjevem kanalu, tam sta skočila v vodo. hoteč pre plavati Ljubljanico Prišedša na drugo stran, sta zapazila dva policijska stražnika, katera sta ob Gruberjevem kanalu patrulirala. Prisiijenca sta se jih ustrašila ter plavala nazaj na drugo stran. Tam pa so jih že čakali pazniki in nekaj prisiljencev, kateri so begunca sprejeli in ju pošteno naklestili. — Nesreče. Friderik C«rar, 18 let stari dijak, stanujoč na Turja škem trgu št. 8, je v soboto popoldne padel v neko 20 metrov globoko jamo. Poškodoval se je tako, da je težko upati, da okreva. — Jožefa Zoreta, hlapca pri Ranzingerju, je v soboto zvečer konj, katerega je krmil, zagrabil za spodnjo ustnico ter rnu jo odgriznil. — Samomor. Jožef Štok, 86 let stari samski pismonoša v Mari bora, doma iz Dupelj pri Sežani, se je včeraj okrog 8. ure dopoludne v tivolskem gozdu, za rezorvarjem ustrelil. Zadel se je v srce in jo bil takoj mrtev. Pri samomorilcu se je našlo pismo, v katerem pravi, da se je ustrelil zato, ker jo izgubil večjo svoto uradnega denarja. — Ponočnjaki so v soboto zvečer odnesli trafikantu Valontinu Sitarju v Kolodvorskih ulicah cesar skega orla. — V Ameriko se je odpeljalo v soboto zvečer 70 Hrvatov. — Izgubljene reči. Marija Janša, učiteljica, je izgubila v petek od Prešernovih ulic do južnega kolodvora prost petak. — Dne 1. t. m. je izgubil policijski stražnik Anton Potokar na potu od Mestnega trga do Gosposkih ulic št. 5 dva bankovca po 20 K. * Najnovejše vesti. Samomor frančiškana. V Waitznu se je obesil frančiškan Mih. M u z i k. Bii je katehet na ondotni ljudski šoli. — Slepar Blaschitz se je mudil to dni v Ptuju ter jo oddal pismo med vožnjo med Dunajem in Trstom, najbrže v Ljubljani. Njegova ljubica ga spremlja oblečena v moškega. — Za ločitev zakona saksonske prestolonaslednice se pogaja saksonski kralj s papežem, ki mu je baje tudi obljubil, da njegovi prošnji ustreže. — Zaradi o v adu štva in izsiljevanja obtoženi bivši nadporočnik Bartmann je bil obsojen v tri in pol leta ječe. — Za lakoto je umrl v Kolinu neki mestni revež. Taka je skrb za reveže v »kulturni Nemčiji!« — D i jaški i z g r e d i v M a d r i d u sena d a 1 j u j ej o. Dijaki hodijo v procesijah po mestu ter kličejo: »Živela republika! Proč z vlado!« — Za dalmatinske reveže Je nabral tozadevni odbor na Dunaju 16.128 K. — Ob-oinski tajniki cele Tirolske so imeli shod, na katerem se je sklenilo zahtevati ureditev njihovih razmer ter ustanovitev občinskih nadzornikov. — P o n e v e r j e n j a. Višji knjigovodja pri okrožni blagajni v Magocsu na Ogrskem, J. Ovary. je poneveril 40.000 K ter zbežal v Ame riko. — Načelni«: tvrdke Stein in Brauner v Strvju je poneveril menic za 120.000 K ter pobegnil. — Na postaji Brod je poneveril železniški blagajnik Josip Iznay 26.345 K ter se sam prijavil. * Sodba katoliškega duhovnika. V Monakovem izdaja katoliški duhovnik dr. Jos. Miiller list „Renaissance", ki se bavi s cerkvenimi zadevami. V tem listu toži dr. Miiller, kako malo vredni ljudje se posvečajo duhovniškemu stanu in da manjka duhovnikom omike. Dr. Miiller se pa ne čudi temu, nego piše: „Za ta važni in odgovornosti polni poklic (za duhovski stan) treba posebnih sposobnosti, a žalostno je, da se mesto plemenitih, po značaju in razumu se odlikujočih mla-deničev oglašajo samo smeti iz gimnazij, ki niso za nobeno drugo rabo, in da se — sprejemajo." * Rimska nestrpnost. Pred kratkim je imel jezuvit o. Kolb v Gradcu misijonske propovedi. Ta Kolb jo med drugim zlasti svaril dekleta, naj se ne poroče s protestanti, češ, »protestanta vzeti za moža je ravno tako veliko hudo delstvo, kakor umoriti svojega lastnega očeta« In take stekle pope pusti država javno na stopati ? Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 6 aprila. Schonerer je včeraj na nekem shodu spravil zanimivo tajnost na dan. Povedal je namreč, da so Vsenemci preprečili imenovanje po si. Pradeja ministrom. Korber je namreč Vsenemce vprašal, če bi bili zadovoljni, da postane Prade nemški „Landsmannministera, Vse nemci pa so ga odklonili. Praga 6. aprila. Poslanec dr. Fort je imel včeraj shod, na katerem je ostro nastopil proti mladočeškemu klubu in njegovi taktiki. Zahteval je naj se klub razpusti in naj se ustanovi nova stranka z jasnim programom. V prvi vrsti bi se morala ta stranka zavzemati za češko državno pravo. Fo^t je na tem shodu tudi naznanil, da je sklenil, svoj mandat odložiti. Shod ga je s posebno resolucijo pozval, naj tega ne stori, nego naj mandat obdrži. Beligrad 6 aprila. Trgovski nastavljenci so sinoči uprizorili pravo revolucijo. Vlada je izdala ukaz, da morajo trgovski nastavljenci kakor posli imeti legitimacije s fotografijami in da jih morajo deponirati na policiji. Prošnje in protesti niso nič pomagali in vsled tega je prišlo sinoči do izgredov. Ti izgredi so bili tako veliki, da je bilo poklicano vojaštvo Ker tudi to ni izlepa ničesar opravilo, je streljalo. Ubitih je bilo pet oseb, šestnajst pa ranjenih Neka ženska je bila ustreljena v trebuh. Izgredi so trajali do polnoči. Carigrad 6. aprila. Rusija in Avstrija sta storila primerne korake pri bolgarski vladi v Sofiji, da naredi konec delovanju macedonskih revolucionarnih odborov. Carigrad 6. aprila. Ruski poslanik Zinovjev in avstrijski poslanik Calice sta danes bila v avdijenci pri sultanu in mu v imeni svojih vlad precizirala zahteve glede reda in miru v Mace-doniji. Carigrad 6. aprila. Vlada je ukazala mobilizirati tudi več evropskih bataljonov. Pariz 6. aprila. Veliko gledališče v Lilleu je danes po- noči do tal pogorelo. Škoda je velika. Ponesrečil ni nihče. Madrid 6. aprila. Izgredi se ponavljajo ne le tu nego tudi v druzih mestih. V Valenciji so se dijaki pridružili generalnemu štrajku delavcev. Gospodarstvo. Govedoreja na Kranjskem. II. (Dalje.) Poleg mladičev je kaj zelo poskočilo število krav in sicer za 1 9 • 4 •/• napram nazadovanju 2°/o iz leta 1890. To je jako veselo znamonje, dasi se današnje število ne more imenovati v primeri z drugimi kronovinami bogve-kaj; kajti povprečno pride na 1000 glav govedi 498 krav, na Kranjskem pa 1© 398. Najbolj je naraslo število v Črnomlju, kjer so se pomnožile krave za 342°/t in v Novem mestu za 32 3°/o- To znači na vsak način pro-bujanje Dolenjske, osobito Belokrajno Za njima je najbolj napredoval Kranj (za 27 3V0), dalje Krško za 241Vt-Za nekako jednako število so se pospešili Logatec, Postojna in Litija (22*5%) med tem ko jo Radoljica napredovala za 15 4%, Kočovje za 11 l*/# in Kamnik celo le za 9 2*/8. Napredek 8 9% pa bilježimo kot najmanjši in sicer v ljubljanski okolici. Krave donašajo največ dobička in da bi so ravnalo pri njihovi reji bolj ekonomično bi dobiček prav lahko podvojil. Danes so skoraj vseskozi redimo živino »na slepo« in tudi pri kravah ne pozna šo skoraj nikdo delonja dola. Le malo jih je, ki bi so vprašali ali bodo kravo uporabil le za mleko, ali tudi za pleme, ali morda za meso. V vsakem teh slučajev je namroč reja jako raz lična. Tako n. pr. bi se v prvem slučaju gledal, da izborem najboljšo molznico in jo molzom le toliko časa kolikor mi daje povoljno količino mleka. Nato bi jo spital in prodal pa jo takoj nadomestil z drugo dobro molznico. Datfe prih.) Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Oradni kurzi dnnaj. borze 6 aprila 1903. Naložbeni papirji. | D«n*r Blago 4*2°/0 majeva renta . . . 100 75 100 95 4-2°/o srebrna renta . . . 100 65 100 86 1° o avstr. kronska renta . 10120 101*40 4°/0 „ zlata „ 121 75 12195 4°/o ogrska kronska „ 99 50 ; 9970 §rU „ zlata „ 121*90 12210 4% posojilo dežele Kranjske 4Vi°/o posojilo mesta Spljeta 9975 —•— 100-— —•— *'/.•/. „ Zadra 100 — —•— 4V.°/o bos.-herc. žel. pos. 19u2 lOt'10 10210 4°/0 češka dež. banka k. o. 99-60 100*35 »°/0 n m ■ 2. o. 99 60 100-40 4Vi°/o zaat. pis- gal. d. hip. b. 10110 10210 llt*°!o pešt. kom. k. o. z 10°/0 pr...... 107 85 108 85 §*/•*/• zast. pis. Innerst. hr. 101 — 102 — 41 a°/o t. tt ogr. centr. deželne hranilnice 101 — 101-30 !*/*•/• zast. pis. ogr. hip. b. 4Vi°/o obl. ogr. lokalne že- 100- 101- leznice d. dr. ... 100 — 101 — 4V«°/o m eeSke ind. banke 190 — 101 — 4° 0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 98 — 99-— 1° 0 „ dolenjskih železnic 99 50 100-50 3% m j*12- 2el. kup. Vi Vi 3C9 50 311 50 41 ,° , av. pos. za žel. p. o. 101 — 102 — Sreeke. Srečke od leta 1854 . . . 180 — 188- »t m »i 1860Vi • • 184— 185 50 n „ 1004 ... 247*— 2o2*— tizske...... 157 15 15916 zemlj. kred. I. emisije 271 — 275 — m »» II* t* 270 — 274 — ogrske hip. banko . 257 — 260-50 „ srbske a frs. 100'— 89 50 9125 116 26 117 2 S Basilika srečke . . 19 10 20*10 Kreditno s ... 433 — 437 — [nomoske „ ... 84 25 88 25 Krakovske a ... 7650 77*50 Ljubljanske „ ... 70 — 75 — Avstr. rud. križa , ... 55 - 56 — Ogr. f> t« 9 • • a 27 — 28 — Rudoifove a ... 70- 74*— SalcburSke „ ... 75 — 79-— Dunajsko kom. „ ... 442 — 446 — i Delnice. Južne železnico .... 47-50 48 50 685 50 686 50 Avstro-ograke bančne del. 1600 — 1608 — Avstr. kreditne banke . . 672 76 67375 Ogrske . 720 - 721 — Zivnostenske „ . . 252 — 254 — Premogokop v Mostu (Briix) 706 — 710 — Alpinske montan .... 380 — 381 — Praske želez. ind. dr. . . 1627 — 1635 — 476'— 477 — Trboveljske prem. družbe . \ 390 — 395 — Avstr. orožne tovr. družba 346 — 350 — Češke sladkorne družbe 167 — 159 — % alate. C. kr. cekin...... 1132 1136 20 franki ....... 1906 1908 23'40 23 46 23'94 2402 117 - 11720 Laski bankovci..... 95 35 95-55 Rublji........ 253 — 263*75 Žitne cene v Budimpešti. dne ti. aprila 1903. Termin. ^suasca za april . . . za 60 kg K 7 56 „ april ... „ 60 „ . 667 ioruza „ maj . . . „ fiO » . 606 „ juUj . . . M 60 „ 612 }vea „ april ... „ 60 » m o-— Erekll¥. 5 vinarjev viSje. Umrli so v Ljubljani: Dne 99. marca: Franja Svetina, delavka, 1« let, Pneumonia. — Anton Lenart, ubožec, Maraamu8 semilis. — Franja Stem-bor, posestnikova hCi, 2 dni, Haemorhagia cerebri. Dne SO. marca: Bernard Plankar, delavec. 70 let, Reber št. 11, Emphjsema pulm. Dne 3i marca: Marija Bajec, sprevod-nikova žena, 26 let, Jenkove ulice št. 20, Sepsis puerperalis. Lsopold Pust, tesarjev sin, 2 leti. StreliSke ulice §t. 15, Scro-phulosis. — Ludmila Fridigi, kramarjeva hCi, 27, leta, StreliSke ulice St 15, o&pice. — Fran Meglic, delavec, 20 let, Dolenjska cesta 5t. 5, jetika. Dne 1. aprila: Boštjan ČiC, bivSi vžit-ninski paznik, 74 let, sv. Petra cesta št. 48, Carcinoma ventriculi. — Anton Curk, čuvajev sin, IV, leta, Streliške ulice št. li, Morbili. — Avgust Adamič, nadučitelja sin, 13 let, sv. Petra cesta št 81. Vitium cordis. Dne 2. aprila: Marija Morgutti, posest-nica, 33 let, Strmi pot št. 2, Nephritis. V deželni bolnici: Dne 30. marca: Marija Rode, gostija, 83 let, ostarelost. — Ivana Turk, kajžarica, 40 let, srčna hiba. T hiralnici: Dne 1. aprila: Franja Jenko, zasebnica, 72 let, Pneumonia._______ Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 306*3. Srednji «r»čni tlak 736*0 mm- April 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. TemperaJ tura v pCj Vetrovi Nebo 4. 9. zv. 735 7 62 si. szahod jasno 5. * 7. zj. 2. pop. 7319 728 5 09 94 b1. zahod sr. vzsvi. oblačno sk. oblač. 9. zv. 7316 42 sr. j vzhod oblačno 7. zj. S pop. 733 9 7345 31 114 si. svzhod sr. svzhod jasno sk. oblač. 7*3° in 4"8*, — normalo: 7 5" in 7*7°. — Mokrina v 48 urah: 00 mm in 41 mm. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze prisrčnega sočutja ob smrti preljubega soproga, oziroma očeta, gospoda Ignacija Habian-a posestnika v Vrholah pri Poličanah kakor tudi za obilno tolažbo ranj-kemu v mučnih zadDjih bolečinah in za častno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekava vsem tem potom prisrčno zahvalo. (956) Vrhole-Ljtibljana, 3 aprila 1903. Marija Habian Anton Habian soproga. sin. Gospodična izurjena v pisarniškem poslu želi vstopiti v pisarno eventuvelno bi tudi vsprejela služho biagajničarke v prodajalni. (952—2) Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravništvo »SI N « pod šifro A. B. Učenec ii učenka vešča slovenskega in nekoliko nemškega jezika se sprejmeta takoj v trgovino mešanega blaga (949-2) Jakob Sega v Škocjanu pri Mokronogu. Poskusite J.KIauerjev Jriglav' pristni rastlinski liker. ">r- jffBUT Oživlja, želodec. Budi i - I* ii» prebavo. fp0T~ Daje dobro spanje. Edino pristen od založnika: Edmund Kavčič v Ljubljani. (11—77) Tovarna sodavice, reg. zadruga z omejenim poroštvom v Ljubljani. izrednemu mm zboru ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. aprila 1.1. ob treh popoldne v steklenem salonu gostilne g. I. Beliča na Dunajski cesti. Dnevni red s IV. Pozdrav načelnika. III. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. II. Volitev v načelstvo. I. Raznoterosti. V slučaji, da občni zbor ne bi bil sklepčen radi pičle vdeležbe, vrsi se občni zbor ob Štirih popoldne istega dneva ravno tam z istim dnevnim redom pri vsaki vde-leibi članov (956-1) Fran Pock, načelnik. Proda se po ceni 6 komadov vrtnih svetilk, 10 kom žarnih svetilk, 4 komadov velikih polic z ali brez predalov, skoraj nove. (937—2) Vpraša se v uprav. »Slov. N.« — Dobiva s« v vseh knjigotrinicah — MALI VITEZ - Pan Volodijevski Zgodovinski roman, spisal H. Sienkiewicz Po poljskem Izvirniku poslovenil Podravski Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 sešitkih po 40 h. Vsakih * * 14 dni se izdaja en sešitek * # Založna knjigarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani (946—2) oprava za špecerijsko trgovino. Ponudbe na J. Paar, Jesenice. Spretne, solidne potovalne uradnike (akviziterje) za vse zavarovalne stroke VBprejme proti %l*ol«t !»■*«»» I'.IJI. sčasoma tudi m mIuIimo plačo, tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: .,uWtl/li<-r upravni&tvu „Šlov. Naroda-. (608—17) Eno dame: krono Dve i bluza za pranje ali 3 modni predpasniki 2 ali i predpasnik iz glota £ -.-* kroni j bluza iz batista ali i spodnje krilo ali i dober moderc Tri krone i vrhno krilo ali salonski čevlji ali i pelerina m krone i volnena bluza ali i dober dežnik ali i belo spodnje krilo kron i pomladni žaket ali i volneno krilo ali i črn ovratnik a Sssf kron i svilena bluza ali mohair krilo ali dobri čevlji na vlak s 08 Osem kron i spalna suknja ali čevlji na vezavo aH i fin moderc kron i double ovratnik ali i sukneno oblačilo ali i double paletot kron Najnovejši črni ali double sako kron i moderni kostum ali i vezen žaket s svileno podlogo kron i paletot črn ali modno siv trn im t, o 8 Z m o s 98 kron i elegantni kostum ali i potni plašč jI Vse garderobe za dame, dekleta in otroke do najfinejših vrst so vedno v zalogi. Pri naročilih po meri se cene ne zvišajo. Strogo stalne cene. ~3Pf Konfekcijska trgovina (872~*} Sigmund Stransky Praga, Hibernerjeva ulica št. 1003-11. Izbrane pošiljat ve tudi na deželo. Cenilo" in uzorci ne razpošiljajo. ' Pri naročilih se sklicujte na ta časopis. 1 otograjični aparat ^ (Hand-Camera 0x12) dobro ohranjen in primeren zlasti za začetnike, se z nekaterimi potrebščinami proda za 15 g d. Naslov v upravništvu „Sl. Naroda- i959) 1 lahek brek za 8 in več oseb je na prodaj. Vprega se lahko tudi samo 1 konj. Ogleda se v Gospodskih ulicah štev. 4. (903—a. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. 3*sav@dl &S3 Tos^oga roda. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljnbijace juž. kol. Praga čez Trbi*. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Fraiizen.sfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifiing v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj o&obni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 5rj ic popoldne osobni vlak v Trbiž, Beijak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz, čez Klein-Rtifiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj ččz Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I. it II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Sacevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novome8to, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jaž. ko!. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr, 151, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I, in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih Brogenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak r Dunaja, Ljube a. Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobm vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mefiani vlaki: 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6 uri 50 m nvečer. — Prihod v Izrabljane drž. kol. iz Zamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1) «♦» ^ Za veliko ttoč priporoča slaščičarnica R. KIRBISCH xr LajufeljiAiii, Kongresni trg ^SiS> svojo bogato izoero različnih velikonočnih jajc, atrap, zajcev -*ffj§£ in raznih slaščic. ^958—1) Vsak dan sveže pince, potvice, kolači, presnice, naj-^> finejse torte, pekarije in bonboni v največji izberi. ^g||> Naročila za tukaj in na deželo se izvršujejo najtočneje in najceneje. Naznanilo. Podpisano oskrbništvo dovoljuje si p. n. občinstvu uljudno naznaniti. da se rojasfei o To rt g. Luke Schumi-ja v Šelenbnrgovih ulicah zopet izvršuje ter da se bo z ozirom na to, da se obilna^zaloga fln?g* najmodornejšega blaga čimpreje razproda. (Irldlo po SElllzaililt (•••iihIi. (957-1; V Ljubljani, dne 6. aprila 1803. Oskrbništvo Luke Schumi-jevega konkurza. Prekrasna razsvetljava. Najlepše in najfinejše obleke za dame. Najlepše in najfinejše obleke za gospode. Najlepše in najfinejše obleke za dečke in deklice. Najlepše in najfinejše v modi za gospode. Zadnja novost klobuki in slamniki za gospode. Usak Sas največja in najnovejša izbera in pri vsem tem najnižje cene. »Angleško skladišče oblek" (il6S_„ Jffiestni trg štev. 5. Resljeva cesta št. 3. Zagreb, Ilica št. 17. C. kr. dvorni založnik Poslovodja F. N. Netschek. Gro$\av Berrmtcuić ■■■■■■ i Od c. kr. finančnega ministrstva imenovano priglaševališče za konverzijo 4*2°/» obveznic skupnega državnega dolga LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA 2975 53) preskrbuje konverzijo skupne rente W brez kacih troškov. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tUk .Narodne tiskarne*.