Slavomir: Triolet.
103
ti le poznala! In kak6 se imata rada z moem, dasi bi jo on, Nemec, elel nekoliko drugano bolj za dom in hio da bi bila njegova Gemma ter se menj bavila s knjigo in umetnostimi. Ali tega ne bode, medve e pridno netiva ogenj druga drugi; ena se mora in mora vzdigniti nad navadna vsakdanja opravila 1
In njeni herki! Stareja je vsa mati, oni lasj, one oi, oni grki nos, 6na ivahnost; druga pa mirna in premiljena kakor oe. Toda malokdaj sta pri naju. Mati ji ima sicer jako rada, vender ji je tak6 navadila, da ji dasta mir ter nista po nepotrebnem okrog nje. Pridna in zvesta hina ji ima v svojih rokah.
v
Cuj jo; tukaj je el Oh, ona ne more biti brez mene! ,Danica 1' klie me s sladkim svojim glasom in italijanskim naglasom, ,Danica!' Z Bogom za danes!
(Konec prihodnji.)
Triolet.
&
azdvojen od nesre sem, ljuba mati, Na tvojih prsih le sladko poil; Nov itja vir iz ust le tvojih pil Razdvojen od nesre sem, ljuba mati! Moj tok solza se s tvojim je spojil In nehal v hipnem snu sem alovati; Razdvojen od nesre sem, ljuba mati, Na tvojih prsih le sladko poil.
Da si le ti me v boli prav umela, Kaj meni drugi hoejo ljudje'! Naj trosijo povsod lai grde*, Da si le ti me v boli prav umela ! Naj le e zlobno stikajo glave" Klevetniki, zbiraje se v krdela Da si le ti me v boli prav umela; Kaj meni drugi hoejo ljudje"! Slavomir.
P t i k a m,
f
tike lahkokrile, V mree ste ujete
Misli moje, Prav vam bodi!
Kaj ste zapustile Kdo vas iz zaplete,
Domke svoje? Ptike lahkokrile, Misli moje, Kaj ste zapustile Naj izvodi ?
Domke svoje? Davor
<*j
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si