KATOlaIŠK CERKVEN LIST.
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto i gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr za četert leta 1 l gl. *> kr V tiskarni sprejema™ za celo leto H gl 60 kr. za ' , leta 1 gl 80 kr.. za < 4 leta <H) kr.. ako zadene na ta dan prazn^ izide .Danica« dan poprej.
TedtJ XLVIil.
V Ljubljani, 7. rožnika 1895.
List 23.
Presveto Serce Jezusovo.
(Prosto poslov.)
Solnce vse ljubezni Božje, Sladko Serce Jezusa, 0 zaklad dobrot neskončnih, Kdo Ti vredno hvalo dá? —
Oj, ljubezni blagor reka Vre iz Tebe na vso moč. Reši in blaži človeka, Ko preti skušnjave noč; —
Vsa ljubezen tu na zemlji,
V	blagih sercih ki živi, Se dari, terpi, bojuje, Osrečuje še ljudi.
Ima, ima ta ljubezen
V	Sercu Jezusovem vir. Ki kot morje polni reke, Vse krepča, poživlja zmir.
Ko bi se kedaj zaperlo Božje Serce. oj gorjé! Dušam solnce bi vgasnilo, Prišle bi v oblast temé. —
A ne bo se! nam v tolažbo Dalo saj za nas je Kri; In največja nehvaležnost Te Ljubezni ne vgasi.
Ko človeštvo bi umelo, Te Ljubezni večne krés, Ah presrečno bi živelo, Slično angeljem nebés! —
Radoslav.
Don Bosko-va oporoka.
Velikodušni dobrotniki moji in dobrotnice!
Čutim, da se mi bliža konec življenja, in da ni več daleč dan, ko pride po-me bleda smert in bodem moral oditi v grob.
Predno Vas pa zapustim za vselej na tem svetu, moram z Vami neki dolg poravnati, da zadostim resničnim potrebam svojega serca.
To, kar sem Vam dolžan, je hvaležnost za to, da ste mi pomagali veliko število ubogih otrok kerščansko vzgojiti in jih s tem pripeljati na pot čednosti in dela, tako da bodo tolažba družinam, samim sebi in družbenstvu koristni, ter da bodo pred vsem z reševanjem duš dosegli večno zveličanje.
Brez Vaše kerščanske ljubezni bi bil storil jaz prav malo, ali celo nič ne; s pomočjo Vaše, po milosti Božji blagoslovljene ljubezni pa smo marsikatero solzo utešili in mnogo duš rešili. Z Vašo kerščansko ljubeznijo smo vstanovili vzgoje val niče in pritočišča (azile), kjer je dobilo tisoče sirot zavetje. Iz zanemarjenosti oteti, izter-gani iz nevarnosti nevere in spridenosti, po vzgoji, v edinosti z učenjem in naučenjem rokodelstva postali so dobri kristjani in verli občani.
Z Vašo kerščansko ljubeznijo smo vstanovili misijone tudi v najbolj oddaljenih delih sveta, ter poslali na stotine delavcev, da razširjajo in obdelujejo vinograd Gospodov.
Z Vašo kerščansko ljubeznijo smo napravili v več mestih in raznih deželah tiskarne, ki so razširile med ljudstvom milijone knjig in različnih tiskovin, vse z namenom, zagovarjati resnico, po-božnost, dobre šege buditi in pospeševati.
Z Vašo kerščansko ljubeznijo smo konečno zgradili veliko število kapelic in cerkva, v katerih se bode razlegala vsa stoletja, do konca sveta, slava Boga in blažene Device, in nešte-vilno jih bode našlo zveličanje.
S prepričanjem, da se imam za vse to in za neštevilno družili milostij zahvaliti precej za Bogom Vaši kerščauski ljubezni, čutim potrebo, predno skončam svoje poslednje dni, Vara izreči najserčnejšo zahvalo.
Toda v imenu velike dobrote in stanovitnosti. s katere» ste me podpirali. Vas prosim, podpirajte po moji smerti z istim trudom tudi mojega naslednika. Podjetja, katera sem z Vašo pomočjo pričel, me več ne potrebujejo, pač pa potrebujejo Vas in vseh. ki razširjajo d ob »-o na tem svetu, kakor Vi. Vam vsem jih priporočam in izročim.
V	vspodbujo in krepost N aših duš velevam svojemu nasledniku, molite vedno za naše dobrotnike in dobrotnice pri vseli molitvah, ki se opravljajo splošno in posamezno v vseh salezi-janskih hišah: želi naj se vedno, da jim Bog že v tem življenju miloščino ntoterno poverne in razun tega dodeli zdravje, edinost v družini, dober vspeh pri žetvah in kupčijah, naposled pa rešenje in oproščenje vsega hudega.
V	vspodbujo in krepilo Vaših duš naj še pripomnim, da najvspešnejše delo, da se zadobi odpuščanje grehov in večno življenje, je majhnim otrokom skazana dobrota: .,1 ni ex minirais," iednemu izmed najmanjših med zapuščenimi, kakor nas zagotavlja Jezus, naš Bog in Učenik.
Kazun tega Vas prosim, pomislite, da sveta Marija Devica v zadnjem času, z ozirom na pomanjkanje denarja, je sama ali pa po drugih ubogim in zapuščenim otrokom v prid vere in čednega življenja postala varhinja, in torej tudi dobrotnikom številnih in izrednih duhovnih in relo časnih milostij od Boga sprosi.
i >n, ki Vam sedaj piše. in z njim vred vsi Salezijanei so priče, da je mnogo naših dobrotnikov, ki so imeli prej le neznatno premoženje, odkar so pa začeli velikodušno podpirati naše sirote, so vidoma obogateli.
Z ozirom na to. in po skušnji podučeni so mi mnogi v jed ni ali drugi podobi s takimi ali jednakimi besedami ponavljali: ,.Nočem, da me zahvaljujete, če dam miloščino Vašim ubogim otrokom: jaz sem Vam hvalo dolžan, če o tem govorite, < idkar sera začel Vaše uboge sirote podpirati. 8e mi je premoženje potrojilo." Drug dobrotnik. načelnik Kotta. mi je večkrat rekel, ko mi je darov prinesel: ,.Kolik«»r več Vam prinesem za Vaša dela, toliko bolje mi vspeva kup-
čija. Dokaz imam, da mi je Gospod že v tem življenju stoterno povernil, kar sem Njemu dal." Bil nam je izversten dobrotnik do šest in osemdesetega leta. ko ga je Gospod k sebi poklical, da vživa sadove svoje dobrotljivosti v nebeškem veselju.
Čeprav se čutim trudnega in slabega; vendar bi Vam ne nehal govoriti in Vam svojih otrok priporočati, katere bodem moral zapustiti, pa vendar moram skončati in pero odložiti.
Bog Vas obvaruj, plemeniti moji dobrotniki, ljubi salezijanski sodelavci in sodelavke, Bog Vas obvaruj! Mnogih izmed Vas nisem mogel v tem življenju poznati, pa to nič ne de, v drugem življenju se bodemo vsi spoznali in se vso večnost skupaj veselili nad dobrim delom, katero smo z božjo milostjo vstanoviii zlasti, v prid zapuščeni mladini.
Če me bode po smerti Božja usmiljenost za vrednega spoznala, da me po zaslugah Jezusa Kristusa, po Marijinem varstvu, ki je poraočniea kristjanov, vzame v nebeški raj, bodem vedno za Vas prosil, prosil boiem za Vašo družino, za vse, ki so Vam dragi, da pridete enkrat vsi skupaj, da večno Veličanstvo Stvarnikovo slavite, se v božjo radost vtopite in neskončno usmiljenost proslavljate. Amen.
Vaš vedno najhvaležnejši sluga
Janez Bosko, duhoven.
Devetdnevna pobožnost,
katero je vstanovil prečastitljivi oče Don Bosko.
Zelo izdatno sredstvo, pridobiti si vsako poljubno milost.
1 » Vsak dan pobožno moliti 3krat. Oče naš Ceščena si Marija .... Čast bodi ... in Češčena bodi Kraljica ... s sledečimi vzdihi: F^esveto serce Jezusovo. usmili se nas' Marija, Pomoč kristjanov, prosi za nas'
2.) Prejeti najsvetejše Zakramente, studence vsakih milostij
Storiti kako delo kerščanske ljubezni do
bližnjega.
Mar^a pomagaj.
Marija, pomoč kristjanov, kaže svojim sinovom pot v novi svet; Marija - pomagaj varuje na morskih valovih njih ladije, in na perotih vgodnih vetrov jih vodi v zaželjeno pristanišče; Marija - pomagaj jim kaže polja, katera naj obdelujejo, njive, katere naj obsejejo; na ta način vidimo vedno nove in nenavadne čudeže Misijonarji, apostoli ljubezni, imajo
t§3--
komaj čas vse dežele prepotovati, v katere se še ni upala tista slavna evropska omika prinesti prederzno. a nezmožno dejanje njih človekoljubja, in že se zbirajo in oklepajo Salezijancev pastirski razrodi, jih imenujejo svoje očete, pojo sv. pesmi, in pobožen klic: „Marija pomagaj!■* se glasi v gozdovih, kateri ta klic ponavljajo; „Marija pomagaj!11 šumi med tihimi vodami, ki tam teko, in v katerih se vstvarja kerstna voda za tisoče in tisoče paganov; „Marija pomagaj !u kličejo stanovalci Pampaza. Patagonije in Ognjene zemlje, in v tem blaženem imenu se vsta-navlja na stotine pribežališč, oratorijev in hospicijev; na stotine cerkva se zida, nad kterimi „Marija-pomagaj" razprostira svoj plašč.
V imenu „Marije - pomagaj" se ukrotč divji rodovi. se ublažijo barbarske navade, izgine iz pa-ganskih duš prirojena divjost, in v imenu „Marije-pomagaj" se združijo v bratovski ljubezni pod zastavo sv. Križa, med tem, ko včliki in modri Leon, ta veliki čudodelnik, Salezijance blagoslavlja, in iz Vatikana se začuje veseli klic:
„To je zmaga, ki premaga svet, naša vera!"
Gerb papeža Martina V.
(H. Overhage: Leg. u. G.)
Cerkveni ta vladar si je dal v pečat urezati ogenj s plamenom. Mnogi so ugibali, kaj bi to pomenilo.
Eni so dejali: Goreči ta ogenj pomeni svete vere luč in moč, ki mora biti zmeraj živa, ter se dvigati od pozemeljskega gori na kviško.
Drugi so terdili: Ta plaineniti ogenj spominja na one goreče jezike, v kterih podobah je bil sveti Duh poslan apostolom.
Tretji so govorili: Kakor ta ogenj vedno kvišku plapola, dasi tudi ga veter nadlega, tako morajo tudi človekove misli meriti vedno proti nebu.
Četerti so razlagali: Kakor se ruda v ognju očisti, da se loči zlato od perge, tako se ima človek na zemlji očiščevati v ognju vsakoršnih nadlog.
Tako in podobno je vsakteri reševal to uganko Sveti oče papež pa ogenj na pečatu raztolmači tako:
Izvolil sem si gerb v podobi ognja, ker hočem, da mi stavi pred oči trojni ogenj.
Ko sem bil izvoljen za naslednika svetemu Petru, in v sijajnem hramu božjem za papeža kronan, zažgali so mi povesmo prediva z besedami: Sic transit gloria mundi — tako prehaja slava sveta, da sem tudi jaz izmed Adamovih otrok in umerljiv človek.
Ta ogenj na pečatu mi ima klicati v pamet drugi ogenj, tisti, ki bo končal poslopje sveta, ko bo vsa mogočnost človeška upepeljena, da svojega serca ne izgubim v takeir. prahu in pepelu.
Ta ogenj na pečatu mi tretjič pravi, da je še ogenj, ki gori pa ne ugasne, ki čudovito žge in peče, v kterem morajo prebivati oni. ki niso poslušali, kar je Bog govoril in zapovedal. Potoki solza ne izpero, ko bi dala moja odgovornost kaj pogrešati.
Milijoni bogoljubmh vernikov me imenujejo kralja, svetega očeta, cerkvenega vladarja, namestnika Kri-
stusovega; ali vse to me nima povzdigovati — ta ogenj na pečatu me ima učiti ponižnosti in spokor-nosti.	P H. M.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Černomlja. (Nadvojvoda Kvgen, bla-goslovljenje cerkve sv Duha. katoliški shod.) Tako praznično olepšano ni bilo morebiti še nikoli naše malo mesto, kakor letos o Binkoštih. Kaj je bilo temu vzrok? V petek 3 maja počastil jo je s svojim obiskom nj. c. kr. visokost nadvojvoda Evgen. verhovni načelnik nemškega viteškega reda, v spremstvu treh vitezov in dveh vradnikov. naše mestice. Topiči se oglasijo, zvonovi za pojejo, in visoki gost stopi z voza pri pervem slavoloku, kjer ga pozdravi mestni zastop in vradništvo. mestna godba pa zaigra cesarsko pesem Med špalirjem prostovoljnega gasilnega društva se pod;'» naravnost v farno cerkev. Pred velikimi vrati se mu pokloni farna duhovščina in ga spremi pred veliki oltar na klečalnik, zanj nalašč pripravljen. Orgije zadonijo, pevci zapojejo „Sveto", in podeli se mu blagoslov z Najsvetejšim. Njegovo lepo in spodbudljivo vedenje v cerkvi se je vsem dopadlo in jasno kaže, kako verna je naša presvitla cesarska rodovina. Ogledal si je cerkev znotraj in zunaj natanko. Poleg cerkve se je na tergu pred šolo zverstila Šolska mladina pod vodstvom svojih učiteljev. Ozerl se je na napis „Franc Jožefova šola" in na prošnjo blagohotno zapisal svoje ime v spominjsko knjigo. Potem se je podal v župnišče, komendo in v cerkev sv Duha, ki je zdaj vsa popravljena in prenovljena, ter se pohvalno izrazil. Nazaj gredoč se je vsedel na voz pred šolo in se ustavil pri drugem slavoloku, kjer ga je pozdravil občinski zastop iz Loke. Med burnimi živio -klici se je odpeljal naprej proti Vinici, in od tam na Zagreb.
Na binkoštni ponedeljek smo imeli drugo veliko slovesnost. Okoli cerkve sv. Duha postavljeni mlaji, prepreženi z venci, lepe zastave in pred velikimi vrati postavljeni slavolok z napisom: Pridi, sv. Duh! daj nam sedem svojih darov! vse to je kazalo, da ima biti nekaj posebnega. In zares. Veršilo se je ob 9ih zjutraj slovesno blagoslovljenje cerkve in potem bila je slovesna služba Božja. Cerkveno opravilo je zveršil preč g Semiški dekan ob azistenei domačih gg kaplanov, g. Radoviškega župnika in preč. gosp. častnega kanonika Jakoba Stariha, ki je podaril cerkvi najlepši kinč — oltar v gotičnem slogu, ter si tako postavil spominek, ki bo še poznim rodovom pričal o njegovi ljubezni in gorečnosti za čast Božjo. Oltar je prav lično izdelal Metliški podobar g. Jernej Jereb. Tron predočuje sv Duha, ki prihaja nad apo-steljne, ob strani ste pa sohi sv. Cirila in Metoda. Vsa cerkev je lično slikana; slike je naredil g. Fr. Blaznik iz škofje Loke.
Popoldoe ob 1 s4 je bil katoliški shod. Zbralo se je obilno ljudstva, ne samo iz domače fare. temuč tudi od drugod. Govorniki: čč. gg. Rado viški župnik Schweiger, vodja Dolenec, mestni kaplan Pristov in kapiteljski vikarij Benkovič, so imeli prav lepe, pod-učne, za ljudstvo primerne govore; posebno so po-vdarjali, da naj Belokranjsko ljudstvo ostane vemo
in slovensko in se derži svojih duhovnih vodnikov.
•
K sklepu kličem nad vse, ki so se slovesnostij vde-ležili. proseč sv Duha:
Daj jim, ki v Te verjejo, Ki v Te terdno upajo, Sedem blaženih darov'
Z Dolenjskega. (Spomin na Šmarnice.) Kakor vsako leto. tako sem tudi letos potoval po Dolenjskem v preteklem Marijinem mescu ter obiskaval zalo okin-čane podobe Marijine, po cerkvah in hišah. Zelo me je veselilo, ker videl sem, s kakim veseljem in zaupanjem v mogočno Marijino pomoč častijo po farah, vaseh in posameznih hišah Marijo. V Novem mestu obhajali so Šmarnice prav lepo zjutraj ob 5ih v kapiteljski cerkvi; najprej bilo je branje, za tem sv. maša z blagoslovoma, litanije in potem odmolili so lo češenamarij kake skrivnosti rožnega venca. Zvečer bile so vsak dan ob Tih Šmarnice tudi v cerkvi čč. oo. frančiškanov. Bile so dosti dobro obiskovane, posebno ženstva je bilo veliko — Tudi v Žuženbergu obhajali so Šmarnice zjutraj ob 5ih z branjem, s sv. mašo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom in lepim prav ginljivim petjem. — Bil sem tudi v Metliki in Černomlju pri šmarnicah; bile so dobro obiska-vane. vendar je v Černomlju to žalostno, da ob nedeljah popoldne ni nobenega moškega v cerkev h kerščanskemu nauku; in to opazil sem že večkrat. Kako je mogoče pri takih razmerah kerščansko druž binsko življenje, ako poglavarji družin, moški, nikoli ne slišijo popoldanske božje besede V — Prav lepo olepšan in ozaljšan je bil Marijin oltar v leskovški cerkvi: olepšale so ga domače pobožne dekleta na lastne stroške. V tej fari je prav mnogo pobožnih Marijinih častivcev. ki se radi vsak dan k njej zatekajo. Razširjen je med farani tudi prav močno lil. red sv. Frančiška. Tudi v Vidmu na Štajerskem so obhajali na vso moč lepe Šmarnice. Manj ljudi kot drugod našel sem pa pri Marijini pobožnosti v Šmarji pod Ljubljano. — Tudi zasebno opravljalo je po nekaterih vaseh ljudstvo majnikovo pobožnost, zlasti v trebelski in mimopeški fari. Osobito se je odlikovala vas Hmelčič mirnopeške fare, tu zbiralo se je staro in mlado zvečer v cerkvi pred Marijinim oltarjem. kterega so dekleta lepo zaljšale. Cerkovnik molil je rožni venec in litanije ter bral primerno berilo Tako so večinoma povsod častili Marijo po Dolenjskem. In to je tudi prav in potrebno ter dolžnost vsa^ege kristjana, da zapusti v teh žalostnih časih na pakt* in zmote ter se s terdnim zaupanjem zateče k Mariji, svoji usmiljeni Materi za pomoč, da si jo izprosi v teh težavah Prosimo Jo, da se zlasti mladina popolnoma oberne k Bogu, se poboljša, da bi nam usmiljeni Bog prizanesel z nadaljnim potresom, hudo uro in drugimi nesrečami, in naj nas po tem revnem življenji popelje k večnim „šmarnicam" v nebesa.
Od Gorenjske strani. 2. rožnika. (Čertice o <-erkvi Marije naše lj. Gospo presvetega Jezusovega serca v Davči.) Naša Kranjska dežela šteje — človek bi skoraj komaj verjel. — tisuč petsto in enajst cerkva in takih kapel, v katerih se sme tudi sv. maša brati. Med vsemi temi je. ako prav vemo. vender le jedna sama. ki j*- posvečena Naši lj. Gospej presv. Jezusovega Serca. in še ta stoji le na zemlji Kranjski, v duhovskem oziru pa spada vsle<l starodavnih razmer pod Novaško duhovnijo v Goriški nadškofiji. To inično Marijino svetišče pozidalo se je še le 1. 1877,
in sicer pod prav izvanrednimi, djal bi, neverjetnimi razmerami, kar je bilo bolj obširno in natančno popisano v Danici 1. 1878. v listih 8. 9. in 10. Blagoslovljena je bila 29. sept. 1878, o čimur je tudi list 38. istega letnika nekoliko povedal. Ker se obhaja praznik Marije, Gospč presv. Jezusovega Serca vsako leto zadnji dan majnika, je navadno ta dan tudi služba Božja v Davči. Letos je bila ob lOih sv. maša s pridigo, in nazadne še pete litanije in darovanje za cerkvene potrebe. Ljudstva snidlo se je prav za čuda veliko, kar je lahko verjeti že po tem, ker cerkev stoji nekako v osredju kranjskih duhovnij: Soriške, Zaliloške in Leskovške; na Goriškem pa No-vakše (pod katero spada), Cerkljanske in menda tudi Podberške. Ker je cerkev tako rekoč še le nova, njena cerkvena občina pa ne mnogoštevilna in ne imovita, je jasno, da ji še marsikaj manjka k notranji opravi. Edini altar ima. in še ta le začasen. Slika njegova ima vendar že svojo zgodovino, in to ljudem in potomstvu v spominu ohraniti, je ravno namen teh verstic. Sega namreč to v zgodovino sloveče Šubi-cove rodovine. Znano je, da je imel t poljanski slikar in kipar Štefan Šubic, čegar ime je bilo že samo po sebi na dobrem glasu, dva sloveča sinova umetnika, Janeza in Jurija, katera je gospod Bog zgodaj po-kličal iz tega sveta. Primeroma še mlada sta zgoto-vila vendar mnogo krasnih slikarskih umotvorov. Kaj bi bila še dosegla, in kako visoko se v umetniji povzdignila, ako bi bila dalje živela. Pa, — pota Božja so modra, prečudna, ter prikrita očem človeškim! — Vernimo se vendar k pervemu predmetu, Davški altarni sliki. Jurij Šubic je bil vojak, in moral je iti l. 1878 k vojski v Bosno. Bil je zelo bolehen, z veliko težavo opravljal je svojo službo, in menda zato prideljen k c. kr. vojni pošti (k. k. Feldpost). O neki priliki se je dalo vso osobje tega urada vkupno fotografirati in en iztis te slike poslal je bil pokojni Jurij tudi svojemu očetu Štefanu domu v spomin. Oče mi je to sliko sam kazal in pripovedoval dogodbo rekoč: „Ko sem Jurija na fotografiji ugledal, in videl ga tako zelo opešanega. zdelanega 'n shujšanega, se mi je tako bridko zasmilil v serce, da sem v tistem trenotku storil sklep: ako se poverne še domu, naslikal bom novo altarno sliko Naše ljube Gospe za Davško cerkev! (Izdeloval je namreč prej neke male stvari za to cerkev in toraj poznal njene potrebe). In glejte! — kmalu potem je dospel Jurij srečno od vojske domu, kjer se je od svoje bolezni hitro opomogel in jel nadaljevati svoj preimenitni posel. Tako mi je tedaj oče pravil sam. — Ali je bil to čudež, ali sploh uslišanje molitve, ne bom pretehtoval, to pa naj bo povedano, da je i Štefan Šubic ostal mož beseda, altarno sliko je zgotovil in j& daroval Davški cerkvi. Ko bi se zdaj še kak dobrotnik našel, da bi k sliki dal napraviti še primeren altar (kar bi morebiti ne stalo posebno veliko, ker je slika že sama na sebi precej obširna, presvetišče pa ne ravno zelo prostorno), storil bi ubogi Davški cerkvi res prav veliko dobroto. Pa kaj se hoče zdaj terkati na duri miločutnih sere. ker ima naša preuboga dežela toliko neizrekljivih in ogromnih potreb. Vsem sti-skanim in potrebnim naj Marija sama pomaga, saj je Ona človeštvu najboljša, najmiloserčnejša Mati in njena mogočna roka ni prikrajšana!	L.
Iz Št. Rnperta pri Velikovcu (Stavba slovenske šole.) Kakor sem že zadnjekrat poročal,
se je delo pri naši bodoči šoli začelo dnč 26. minulega meseca z izkopavanjem zemlje za kleti in temeljne zide. Bilo je treba izkopati 882 kubičnih metrov zemlje. Zidanje se je začelo dnč 4 maja, ker je vreme bilo vedno jako ugodno, je delo zdaj že v takem napredku, da so vse kleti dogot-ovljene in se zdaj začne zidanje pritličja. Po naročilu stavbo nad-zorujočega inženirja morali smo temeljne zide 15 cm širše narediti, kakor je bilo poprej proračunjeno, ker to zahteva stavbeni red. Temeljni zidovi so zdaj 75 cm široki, tedaj dosti močni, da se lahko pozneje nazida drugo nadstropje za izgojevališče za dekleta. Ker smo morali temeljno zidovje za 15 cm širše napraviti, je kamnja zmanjkalo in smo ga morali še 150 kubičnih metrov navoziti Naši izverstni kmetje so končavši glavno poljsko delo tudi to vožnjo brezplačno oskerbeli. Pripeljali so zdaj na stavben prostor tudi ves podarjeni les. Imena darovalcev lesa naznanim vam prihodnjič, da slovenski svet izve. da so naši kmetje zares zlate duše in zaslužijo, da jim si. družba sv. Cirila in Metoda napravi slovensko šolo. Bog jih živi!
Iz Prevalj je verli celovški „Mir" 30. velicega travna prinesel naslednji pomisleka vredni dopis: Naše kat. delavsko društvo, ki je nabralo v treh mesecih čez 230 udov. zborovalo je 12. t. m. namensto 29. pretečenega. Nasprotniki si prizadevajo, goreče delavce od kat. društva odverniti in v svoje društvo zvabiti. Obečavati res znajo ti demokrati in delavce begati z obljubami in šuntanjem. Nezadovoljnih ljudij pa ne manjka, tudi ne takih, ki se dajo našuntati zoper naše kat. društvo Nekteri so kdo ve kakšne čudeže upali od njega, pa o teh hudih časih ni mogoče razmer, postav, ljudi takoj spreo-berniti. A v združenji je moč! Vsi udje bodite možje, učite se, kje so rane, celite jih vsak kar more! Pohvaliti moram ženske, ki se jih je toliko vdeležilo zborovanja. Torej ženske želč poduka in ga željno, zvesto poslušajo. Vedo pač. da so otroci, tudi mož in blagor cele družine v njih rokah, da morajo one boljšati v družini; ženske vedo, kako bi jih demokrati radi ponižali, zakon razrušili, otroke materam uzeli. Ženske, matere! ve razumete svoj poklic. Da, pouka vam je treba! Da bi katoliške delavce za-peljivcev varovala, sta domača kaplana spet pokazala težnje sorijalnih demokratov. Čast g. E b n e r posvetil je v raj. ki ga obetajo in prerokujejo. Pazljivi poslušavci so se smejali nespametnim obljubam, pa tudi grozilo jih je. ker se nočejo Boga. duhovske in deželske oblasti, zakona, izreje svojih otrok, ker-ščanskih zapovedi iznebiti. Sccijalisti hoteč vse enako videti, bi visoko drevje pri verhu odrezali, nizko pa više obesili, bolj modrim nekaj glave odrezali i. t. d. Nato drugi gospod opomni, da je neumnost, nemogoče reči si obečavati. naturni od Boga postavljeni in od Kristusa poterjeni red razdirati zdaj, v 19. veku kerščanske d<"»be kerščanstvo odpravljati, spet nesrečne ajdovske šege zagovarjati in želeti. Ne razdreti, zidati je treba nazaj k Bogu Kristusu, k veri! Soci-jalistom se bo zgodilo, kakor egiptovski zgovorni kozi, ki je živali: psa. mačko, kuro, kravo navdušila za brado; tako so sklenile: „Brado moramo imeti", pa jim ni zrastla, še zdaj je, kakor je bilo. Kteri pa obljube socijalistov občudujejo, tiste pouči riba. ki je občudovala mrežo, pa se je ujela. — Glavni govor je imel (1 uro) oče našega društva, učeni č. g. Pod-
gorec, ki je daroval dragi čas, da nas pouči, kje je bolezen. Kervi manjka v roki, v nogi, ker je drugje nabrana in ni prav razdeljena Milijonarji denar na kupe spravljajo, z lažmi, goljufijo, odiranjem Bogatini ne vedo kam z denarjem, borno ljudstvo pa nima niti najpotrebnejšega. V Londonu je revežev od 1851—64 na leto gladu pomerlo 23fi4, od tiste dobe pa celo 7500. Na Angleškem jih na leto 78.000 gladu pomre. Na Dunaju jih po zimi čez pol milijona zmrazuje in gladuje. V Novem Jorku v Ameriki so 1 18*5 pobrali 5755 merličev, med njimi 11 «¡8 mertvih otrok. In hvalijo se z železnicami, češ. da lakota je zdaj nemogoča. ker so železnice po vsem svetu, hvalijo se, da se za denar vse dobi. Železnice koristijo ne ljudstvu, bornim, ampak bogatinom, denar ima peščica bogatincev. Strašna bo sodba za take Proč že enkrat z lažnjivim nesramnim, grozovitim, prederznim, brezbožnim liberalizmom, ki bogatinom vse dovoli, le Bogu, cerkvi, revežem ne privošči pravic! Proč ž njim'! Hrepenenje po bogastvu je vir nesreče V bogastvu iščejo srečo in nebesa, pa taki niso kristjani; kristjan vč. da v bogastvu niso nebesa, da bo malo-kteri bogatin zveličan. Kerščanskega duha manjka, hrepenenje po bogastvu je preveliko, zadovoljnosti ni, više in više plače tirjajo. kmet pa plačuj in terpi! Človek bodi zadovoljen, skerbno, varčno delaj z denarjem. Sicer pa hočemo pravico in proč z liberalizmom.
Nasi prihodnji S&lezijauci.
(Dnlje.)
Pri grobu don Boskovem se ogrevajo v svoji gorečnosti mladi semenišniki. tu zajemajo pogum in serčnost novi misijonarji, kadar imajo zapustiti domačo zemljo ter iti v neznane ptuje kraje po za-padni Ameriki, južni Afriki, jutranji Aziji Skoro leto za letom samo iz Turina odrine po kacih 40 misijonarjev, don Boskovih duhovnih sinov, zapustivših svoje sorodnike, poslovivših se od svojih domačih, ter odhajajo čez širno morje v ptuje. neznane kraje po Ameriki v Mesiko, v širno republiko Vene/uvelo v prostorno Brazilijo, v Ognjeno deželo, v daljne kraje Čilenske in Peruje, ali pa v Azijo, kjer imajo Salezi-janci v staroslavnem mestu Tunisu že svoj samostan, da odondot prično z odgojo arabskih otrok t*»r z razširjanjem sv. vere med mohamedanci, katerih je v Afriki grozovito veliko; ali v sveto deželo, kjer so Salezijanci tudi že pričeli svoje delo v časni in večni prid ondotnega človeštva In kdo »nore prešteti koliko so jih salezijanski misijonarji, Don Bo-skovi sinovi, že v teku malo let. kar obstoji družba Salezijancev, k pravi veri spreobernili in za Kristusa pridobili? V koliko poganskih družinah so vsejali seme Božje besede, ki bode obilnega sadu rodilo za cele rodove še v poznih stoletjih. In ravno to je obilni blagoslov, katerega razlivajo Boskove naprave ne le v prid mladine po naših evropskih krajih, marveč tudi še prav posebno v prid človeštva po misijonih daljnih ptujih svetov, kjer so že milijoni in milijoni priča, kako je družba Salezijancev času primerna in neprecenljiv blagor za človeštvo ter za ljudi, ki pravega Boga ne poznajo. Zato so že ranji papež Pij IX. tolikrat oserčevali Don Boskota, naj svoje sinove pošlje v misijone, in ravno tako so sedanji.
o<l Boga tako posebno razsvitljeni sveti Oče Leo XIII. že pojiostokrati pisali družbi Salezijancev. pričakujoči od nje po*ebm* pomoči za daljne misijone. Vidi se, da je prav Božja previdnost za sedanje čase po Bo skotu vstanovila družbo Salezijancev, da ta družba marsikaj dopolnuje, kar drugi misijoni ne premorejo. l>okler so samostani ra/.nih redov po Laškem, Francoskem in drugod cveteli ter bili sami z vsim dobro preskerbljeni. so pošiljali obilno misijonarjev v ptuje misijonske kraje: toda sedaj, ko so jim razne der-žave pobrale premoženje ter tudi to. kar še imajo, hudo obdačile. sarni obožani ne morejo pošiljati novih delavcev v vinograd Gospodov. Zato pa od vsih strani vedno bolj pogosto dohajajo prošnje do vodstva Salezijancev, na) bi jim poslali oznanovalcev svetega evangelija v inozemstvo Pa kako težko de prečasti-temu vodstvu Salezijanskemu. da more toliko prošenj odbiti, ker ni delavcev. Ali ne opravlja toraj ta posebno dobrega dela, kateri kakorkoli si bodi podpira Boskove salezijanske naprave, v ktenh se domača mladina rešuje, in pa se mladenči pripravljajo za reševanje mladine na tujem V Vsi redovi ter razne cerkvene družbe ravnajo se po svojih pisanih, od Cerkve odobrenih pravilih, so preimenitne in važne naprave ter kakor terdnjave sv Cerkve, ki so ob enem dragoceni raznoverstni svatovski kinč, v katerem se les-keče sv Cerkev, ki je nevesta Kristusova. Imenitnost tacih naprav so pripoznali vsi zvesti katoliki, verni kralji in oblastniki; zato jim je bila poglavitna skerb, take naprave vstanoviti in po svoji moči podpirati. Prepričani so bili. da take družbe najvspešniše delajo za blagor svojih podložnih. Kdo bi mogel torej tajiti, da je posebne hvale vredno za samostane ali enake redovne naprave po svojih močeh delovati, zlasti za tako močno vplivno družbo Salezijancev?
(Dalje sledi.)
Majnikovo — recimo: rožnikov« jutro.
Krasno jutro vigredi duhteče! Broj kristalov v travi se leskeče Vonj evetličja v zrak sladak se vzpenja, Zemlja polna novega življenja.
V	gori solnčna rdi se svetla zarja, Kot odsvit je kraljev Gospodarja Giblje zlahno cvetje, listje, trava, Dih skrivnosten diha: Slava, slava! Glas krilatcev duši v dno mi sega: Slava! daleč v goro se razlega.
Moč neznana serce mi prešine, — Duh se dvigne bliskoma v višine.
Plavam, čujem vzdihe iz doline: „Sveta Mati, prosi za nas sine!u Dvigajo se prošnje, mili klici, — Šmarnice verše se v čast Devici. Kar obstanem. — kdo pod mano biva? Serčnejše se sveta pesem zliva, Zemlja rodna, ti vertiš se doli, Tu Slovenec vzdiha, serčno moli, Živo kliče na pomoč Marijo,
V	sladkih pesnih prosi in slavi Jo: Danes čujem ga pa zlasti z vati:
„Reši groze te nas. mila Mati!u Duh poleti mi še višje tjekaj, K Materi serce se zdaj zatekaj! —
O nebčs Kraljica! k nogam se Ti klanjam. Grozo ljudstva upno Ti naznanjam Zemljo rodno stresnil nam Gospod je, Strah in stiska, reva, glej, povsod je! Mati mila, glej tu dolj zemljane. Glej na bedo zrušene Ljubljane! Ti Marija. Mati si nam bila, Tudi zdaj ne bodeš nas pustila.
Prosi Stvarnika, naj nas se smili Da nam pomoč pošlje v hudi sili; Sila nas za greh je zdaj zadela, Tvoja prošnja naj bi nas otela; Sej Slovenec zlobnost bo ostavil, Bo Boga in Tebe vredno slavil, Slavo še na zemlji celi Z angelji Ti bodo peli.
Se zavem in z angeljskimi kori Pevcev v gaju se glasijo zbori. Iz za gore žarko solnce svita, V solncu nada sladka je zakrita.
Zmagoslavij
Razgled po svetu.
Bosna. Dom kapiteljna Verhbosanskega je dobil temeljni kamen 10. majnika. Na spomin v temeljnem kamnu podpisani so gg. kanoniki, arhitekt, graditelj in še nekteri prijatelji. Blagoslovljenje zveršil je g. kanonik dr. Jagatič v pričo mnoge gospode, spregv vor.vši poprej nekoliko spodbudivnih besčd.
V Spljetu se zida nova stoljna cerkev, h kteri so presvitli cesar darovali 10 000 gld. Pobožni Mate Protič je v svoji oporoki zapustil 30 000 gld.
Iz Rima 17. mal. travna ima „Koln. Volkszeitg tt naslednje poročilo: Danes smo imeli srečo biti pri papeževi maši v Vatikanu, pri kteri je bilo kacib 800 oseb. Eden visokih dostojanstvenikov nas je opomnil, kako se sv Očetu pozna visoka starost Tega smo se koj prepričali, ko so pristopili papež v dvorano; med maševanjem pa je bilo videti, kakor da bi začetna slabota odjenjevala; gibanja so bila vedno bolj živa m terdna in priklanjali so se s koleni popolno do tal. Le stopanja po stopnjicah so jim bila vidno težavna. Ko so kacih 12 oseb obhajali, so se jim roke hudo tresle in obraz je bil popolno blčd. Ko pa so se potem vzdignili ter obha-janim nektere besede govorili, takrat so se jim oči svetile in obličje zarudelo. Pripeljali pa so še malega otroka pred nje in takrat je ljubezni zagorelo njihovo duhovito obličje. Otrok poklekne in imel bi povedati svoj mali govorček, pa ni šlo; bil je preveč ginjen. Poklicali so mater ; pa tudi ona ga ni mogla pripraviti k besedi. Sv. Oče začno otroka božati in vse je bilo ginjeno v tem trenutku.
*) Nisem obdarjen v gmotnem oziru, da bi mogel pomagati svojim nesrečnim rojakom; imam pa serce. ki čuti bedo bližnjega. To serce se dviga k Senu Jezusovemu in Božje Matere, kjei terka in kltfe zaupno za svoj terpeči narod.	Zmagoslav.
Italija. Sv Oče so tudi zdaj vnovič prepovedali katoličanom vdeleževati se pri volitvah za takoime-novani laški poželni zbor. Posilniki tuje zemlje bodo zopet nadaljevali kazati svojo vladno nezmožnost in žuljenje uboge dežele. Pri volitvah je lahko potem tisti Krispi dobil silno večino zase, ker zvesti katoličani se niso smeli vdeleževati, in volitve je Krispi rnapravil" po svoji potrebi Izgled, kako se to dela, imamo na Ogerskem. tako pravi „Katholisches Volks-blatt".
Palestina, Sirija, Egipet. (Nektere posamezne znamenite novice.) Duhoven Jurij Makar je imenovan za škofa katoliških Koptov, ki že dalj časa niso jmeli svojega škofa. — Maroniški patrijarh je rekel na praznik sv. Jožefa v Ajnturi: „Katoliška Cerkev ni ne vzhodnja niti zahodnja, ampak j edina, sveta, katoliška in apostoljska pod jednim ver-hovnim poglavarjem, naslednikom sv. Petra. La-zaristi. jezuiti, kapucini, frančiškani in drugi misijonarji latinskega obreda delajo, odkar so na Vzhodu, samo za razširjanje te jedine Cerkve. Nikakor ni torej potrebno strogo gledati na (obrede) ravnanje misijonarjev, kakošne obrede imajo namreč posamezni. — V vasi Hafer pri Xebku v vzhodnji Siriji je pristopilo mnogo razkolnih jakobitov h katoliški veri. —
Dne 24. marcija je blagoslovil v Aleksandriji škof Barnaba Akšharlijan cerkev armenskih katolikov. Stroškov za zidanje je bilo 75.000 frankov (okoli 38.000 gld.), ter sta jih plačala dva imovita armenska katolika, Kalil-paša el Kajat in brat njegov Nasri Bets. Cerkev stoji na obali in je 20 metrov dolga in 10 široka. — Naporu jezuitov se je posrečilo v Gorenjem Egiptu prebivalce nekaterih vasij kakor Kaum Gharib, Ghanaim Knene in druge spreoberniti. V Ghanaimu so spreobernjencem sozidali cerkev za 500 frankov. — V Sohads u je prebral o. Roland Koptom okrožnico sv. Očeta. Ljudje so zvesto poslušali, in ko je oče Roland skončal, se je vzdignil jeden pričujočih in dejal: „Jaz se hočem s papežem zjediniti." Gomos ali Kurat, ki je bil tudi prisoten, je rekel: „jaz tudi." a pristavil je, „če moji višji hočejo." Tedaj odgovori prejšnji: „Stori, kar hočeš, mi se s papežem zjedinimo." Pričujoči so s ploskanjem priterjevali. Škofu (razkolnemu) iz el-Mina podarili so izpis papeževe okrožnice, katero je hvaležno sprejel.
V	Jeruzalemu so Maroniti (libanonski katoličani) kupili stavbišče, da sozidajo samostan, cerkev in hišo za romarje — V Misjare so pri slovesnosti, ko so položili temeljni kamen za cerkev, zbrali pričujoči 10.000 frankov za nadaljno zidanje cerkve, v dokaz, da orijentalci ne samo jemljejo, ampak tudi dajejo, kadar se jim prilika ponudi.
V	Raskinti na Libanu je umeri ondotni pobožni maroniški duhovni pastir star 87 let. Ko so ga devali v grob, so raztergali pričujoči vse priprave, da bi imeli od njega vsaj kak spomin; še skoro skregali so se.
Katoliški Kopti se pridružijo lahko Latincem ali pa Melhitom, če nimajo lastnega duhovna.
Gregorij, jakobitski škof iz Indije je potoval v Jeruzalem. („Katholische Kirchenzeitung", št. 33., 1. 1895.)
Iz Afrike. (Dobrotljivost paganskega Kafra.) Nekega krasnega jutra sem šel peš, s fotografično pripravo na rami, v Kevelaer, ki je od Reichenava 7
ur hoda oddaljen. Ko sera hodil že skoro o ur, in sem imel torej še jedno uro do omenjenega kraja, priderve se hipoma čemi oblaki po nebu. in bati se je bilo, da „se oblak uterga." kar se tukaj skoro vselej zgodi, kadar je nevihta. Zato sem se bal, da bodem do kože premočen; kajti daleč na okrog ni bilo nobenega drevesa ali germa, nobenega skalnatega berloga. še manj pa kake koče, kjer bi se dežju izognil. Med tem ko sem, prepustivši so usodi, korakal s podvojeno hitrostjo dalje, je pritekel neki Kafer za mano s konjem ter se pred menoj ustavil, da bi z menoj govoril. Ker sem pa jaz takrat komaj šele par besedi j kaferskih uinel. sem mu /. znamenji dopovedal, da bi imel rad njegovega konja, da bi ga jezdil v Kevelaer. ker drugač bi bil preveč moker. Takoj je skočil s konja, kakor da bi že prej čakal na mojo prošnjo, ter je vzel celo prostovoljno težki kovček doli. čeprav bi ga jaz rad g«'»ri obderžal ker zdelo se je. da ni dovolj močen, da bi mu hud dež ne škodoval. Potem, ko je imenoval Kafer, v znamenje. da je razumel, ime postaje, katero sem za znamoval, ime tamošnjega superijora, sem pognal konja, kateri je bil posebno ognjevita žival, da bi še pred nevihto dospel v zavetje. Toda že čez malo minut zagermi; prične se bliskati in germeti. in ob enem tudi tako strahovito deževati, da mi je voda iz obleke kar curlela, ko sem prišel Čez četert ure konečno v Kevelaer Pol ure pozneje pride Kafer, čisto do kože premočen, čeravno je imel na sebi nekaj hlačam in suknji podobnega. Pri vsem tem je pa bil vesel ter je hitel, potem ko je ponujeno mu kosilre hvaležno povžil, s svojim konjem dalje, ne da bi se oglasil za kako plačilo.
Štiri tedne pozneje sva se na potovanju slučajno zopet sošla Ker je bil moj spremljevalec wšč kaferskega jezika, sem ga z njegovo pomočjo vprašal, zakaj mi je zadnjič tako radovoljno konja posodil in verh tega še težki kovček nosil, posebno pa še pri takem vremenu Rekel je. da sem mu bil dal že jedenkrat poprej lepo „prizo" ugwai (duhana), katera mu je prav dobro teknila, in veselilo ga je. da mi je mogel zato jedenkrat postreči
Tukaj se kaže dovolj jasno, da ima Kafer od narave čuteče serce. in mogel bi. v osramočenje marsikaterih njegovih belih soljudij «kakor „divjak" v Seumes-ovi pesmi) zaklicati; „Glejte, tuji. umni modrijani, da smo divjaki boljši kakor vi'4
Bog mu podčli za njegovo postrežljivost milost, da sprejme od misijonarjev seme kerščanstva, da spozna Stvarnika. Ga ljubi in po tem revnem življenju pride v nebesa, kjer ga bode gledal večno iz obličja v obličje. („Vergis^meinnicht." št. 12)
Mariannhill. (Lepa smert). 12. svečana je umerla po dolgih mukah, katere je prenašala z veliko poter-pežljivostjo, 22 let stara sestra Blandina, iz Warte na Šleskem. Dne 17. listopada 1890 je bila preoblečena in 25. grudna 1892 je storila sv. obljube. Tukaj je delovala kot učiteljica. Kmalo pa je obolela za pljučnico, katera je pozneje prešla v vročnico Malo trenutkov pred smertjo je imela še srečo, da je prejela sv. Obhajilo; sinerti se je veselila, da bi bila kmalu z Odrešenikom na večno združena.
Mariannhill. Ko so 15 Svečana sestre s šolskimi deklicami na vertu delale, jim sikne nasproti hipoma velika kača iz kupa razbitih sodov. Sestre in otroci naglo zbeže. Poklicani brat trapist in še nekateri
drugi možje napadejo gerdo žival, ki se je nazaj med sode skrila, s samokresom in puško. Po dveurnem obleganju, ko so že desetkrat ustrelili, je kača mertva obležala. Bil je strupen gad. 2 1 , metra dolg. in debel kakor moška roka.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec rožnik (juniji 1895. a) Glavni namen.
/VV.oiMoaf k preštetemu zakramentu Oltarja. bi Posebni nameni:
II S?. Barnab«. Poklic mnogih vrednih mladenčev v duhovi i stan. Bolni duhovni, ki ne morejo maševati.
12.	Sv. Leon IIL Veliko delo afrikanskega spreobrnjenja-Duhovni in ohhajanci. Odprava poklic motečega glavobola
13.	Praznik presv. ReSnJ. Men Sv. Anton Psdtanskf.
Očitno navdušeno spoznavanje sv. vere v Kristusovo pričujočnost v presv. Zakramenta
14.	Sv. BazilU. Ogerski škofje. Cerkev Jezusovega Serca v Rumuniji. Znansjveno podjetje.
15.	Sv. Tli. Katoliško gibanje na Avstrijskem. Propad prost«-zidarstva. Gled«; vere m nravnosti v nevarnosti bi\ajoča mladina.
16.	Sv. Fraatišk Reg. Eksercicije in ljudski misijoni in njih voditelji Delo sv. Frančiška Reg. Zavetišča za dekle.
17.	SV. RnJanr. Naprava katoliških kupčijskih šol. Važna očitna zadeva *a £vico.	n^1 >
XL Bratovske zadeve N. 1]. Ctosp* presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive pnprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca sv Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brerverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Hudo divj»šk človek za poboljšanje na priprošnjo Naše ljul>e Gosp»-. sv. Jožefa in njegovega angel.a varha. — Neka žena ki že šest mescev bolna leži. in silne bolečine terpi v glavi in v vratu, ter ji nobena zdravila nič ne pomagajo, se prav živo priporoča v gorečo molitev vsim udom bratovske družbe Naše ljube Go*p«- presv. Serca. da bi ji Bog na priprošnjo Marije in sv. Jožefa še podelil ljubo zdravje, ako je Njegova sveta volja. Ako bo uslišana, hoče zahvalo očitno naznaniti.
Zahvala.
V pričet k u oktobra pretečenejra leta so nam mati nevarno zboleli. V «lavi so občutili silne bolečine; tri dni so bih popolnoma brez zavesti. Zdravnik jih je večkrat obiskal, toda brez pomoči Kar pa pri ljudeh ni mogoče, je mogoče pri Bogu: tisti dan. ko je rekel, da za to lK>lezen ni pomoči, smo se z zaupanjem k Bogu in k Materi Božji obernih z obljubo, č« je Božja volja, da mati ozdravijo da IkkIo zdravi tako kakor poprej, gremo vsi skupaj na Brezje na božjo pot in damo v čast Božjo razglasiti po kakšnem časniku: pa že tisti dan. ko smo to obljubo storili, se je na boljše obernilo; drugi dan so že govorili in v par tednih so bili t isto zdravi. Želim, da bi vsi Boga ljubili, Marijo častili m pa pri njej pomoč iskali.	J- G.
Listek za raznoterosti.#
LJubljana. Birmancev v Ljubljani je bilo bm-koštne dni 1774. Prevzv:šeni gospod knez in Škot so binkoštni dan imeli veliko sv mašo ob desetih m potem so jih birmali blizo do ^ne i«M) popoldne po večernicah 647, v ponedeljek dopoldne po veliki maši milgsp stoljnega prosta pa še 14" Vreme je b lo prav prijetno. —
Med manjšimi potresi je bil binkoštno nedeljo zvečer ob 'Jih in 24 minutah hud udarec, vendar — hvala Bogu — brez kacih nasledkov
Ljubljana. (Nova maša na Rožniku — č P. Adolfa Čadeža) Blagi mladeneč iz reda sv. Frančiška Seraf. že dijakon. bode v nedeljo, praznik Presv Trojice, mašnik posvečen in v torek potem, god sv. Barnaba apost.. 11. junija, bode v cerkvi Marije D Obisk, na Rožniku ob 9ih slovesno daroval Bogu pervo svojo sv. mašo. Prav iz serca čestitamo čast. frančiškanskemu redu za ta lepoupni mladi cvet. Novomašnik Jan. (zdaj Adolf) Čadež, bogoslovec 3. leta v Ljublj, je bil 1. 1871 rojen na Trati pri Poljanah, bil v latinskih šolah večinoma v Ljubljani, nekaj malega v Novem mestu, v red je pristopil 1. 1889. slovesno obljubo storil 4. sušca 1894, tudi prejčl subdijakonat in dijakonat; mašništvo pa zdaj. ker je bil premlad. Bog daj srečo!
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo Č. g. župnik Jan. Tavčar 5 gld Za r stanom obljub! ¡enih s i. mm» zoper potrts: Preč. g. Juri Dernovšek 15 gld. — Uršula Pikuc, kuharica 10 gld. — Gospa Bončar 1 gld. — Gspdč. Johana Kotnik o gld.
Zti poskodvane rerkve i*led potreba: Iz Nadanjega Sela darovanje po č. g. duh. past. Jak. Bajcu 15 gld. — Blaga gospdčra, Katarina Pogačarjeva je darovala za ljubljanski cerkve 70 gld.' namreč za Šenklavško, frančiškansko, št. jakobsko. št. petersko' ternovsko, uršulinsko in Jezusovega presv. Serca, vsaki po 10 gld.
Za novo cerkev sv. Jožefa v Ljubljani: Č. g. duh. past. Jak. Bajec 4 gld.
Za cerkev Marije Pomočnice na Brezjah: Gospa M. V. zlat križec z dragim kamnom. — Č. g. Andrej Zaman 3 gld. - Č. g. Lovro Rozman 2 gld. - Č. g. Jak. Matjan 1 gld. - Gosp. Martin Srebot 20 gld. — G. Urš. Lušm 5 gld. — G. Neža Jakič 6 gld.
—	Gdč. Ivana Kotnik 25 gld — G. Katar. Zor in Ana Kršič 5 gld.
—	G. Peter Velepec, c. kr. sluga pri deželni vladi 2 gld.
Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: Č. g. Jan. Tavčar 10 gld. Za Marijanišče: Č. g. župnik Jan. Tavčar 15 gld. Za katol. sklad: Č. g. župnik Jan. Tavčar o gld. Za najbolj potrebne misijone: Neimenovana 1 krono. Za afrikanski misijon: Č. g. duh. past. Jak. Bajec H gld. Za varhe Božjega groba v Jernzalemu: Iz Nadanje-Sela č.
g. Jak. Bajec 4 gl.
Za opravo ubožnih cerkev: Župnija Unec 8 gld. — Neža Stojič 12 kr. — Iz Stopič 3 gld 85 kr. — Iz Rateč pri Kranjski gori 21 gld. - S Čateža ob Savi 23 gld. 20 kr. - Iz Semiča 90 gld. — S Suhorije pri Košani 14 gld. — Iz Hotederšice 22 gld _ Z Ovsiš 17 gld. 62 kr. - Z Lozic 10 gld. 50 kr. — S Sel pri Kamniku 40 gld. — Z Verhpolja pri Vipavi 15 gld. 15 kr. — Iz Šmartnega pri Kranju 48 gld. 51 kr. - Z Motnika 22 gld. 10 kr.
—	Iz Podbrezja 9 gld. 70 kr. — (Dragi darovi prih.)