Ptuj, torek, 30. oktobra 2007 letnik LX • št. 85 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski <3\ Šport Nogomet • Drava prekinila niz šestih zaporednih zmag Gorice Stran 11 Strelstvo • Začetek tekmovanj Za uvod zmag V soboto in nedeljo so se najboljši slovenski strelci letošnje sezone v Juršincih. Strelci iz Spodnjega Po rezultate; tako je bilo tudi tokrat, ko so slavili Kidrič sto. Ljubiteljem strelstva (ki jih organizatorji vljudno novno obeta napeta in razburljiva sezona, kajti razlike med odločajo malenkosti. s canov pištolo pomerili na uvodni preizkušnji nravia v tei disciplini že nekaj let dosegajo odlične ani, Ptujčani in Juršinčani pa so zasedli 3. in 4. me- ani, P vabijo na svoja tekmovanja tudi v bodoče!) se po ajboljšimi so izredno majhne in na koncu Več na strani 13. Joče Mohorič Rokomet • Rekordno število zadetkov Ptujčank Stran 12 i .i h Tenis • Peklar tretjič zapored, Pišek prvič Stran 15 RADIOPTUJ KO. ¿filetu www.radio-ptuj.si Foto: Črtomir Goznik Ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika 2 S?. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptu| 2007 Izrezite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Rokovo ulico 4, Ptuj ali pa izrezano prinesite na sedež podjetja in prejeli boste festivalski CD 38. slovenskega festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2007. Vsak naroinik lahko prejme le en CD. Število CD-jev je omejeno. MESTNA OBČINA PTUJ VAS VABI NA KOMEMORATIVNO SVEČANOST OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE. SVEČANOST BO V SPOMINSKEM PARKU NA PTUJU V ČETRTEK, 1. NOVEMBRA 2007, OB 10. URI. Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj Po mestni občini Ptuj • Martinove prireditve pričeli študenti Stran 4 Po mestni občini Ptuj • Še enega fikusa in tajnice ne potrebujemo Stran 5 Ljubljana • Šolska zakonodaja kljub obstrukciji potrjena Na vidiku referendum Državni zbor je v petek v tretjem branju sprejel spremembe zakonov o osnovni šoli ter o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Glasovanje o obeh predlogih, pri katerih je najbolj sporno 100-odstotno financiranje zasebnih šol, je opozicija obstruirala. Usoda novega ZOFVI kljub potrditvi v parlamentu ni jasna. V torek se mu namreč obeta odložilni veto državnega sveta, v opoziciji pa so o njem že napovedali referendum. Grims (oba SDS) sta opozorila na zavajanje javnosti s strani opozicije in sindikalnih organizacij na čelu s SVIZ, ki so zbirale podpise. Ljudje naj bi podpisovali dokument zoper člene, ki jih v predlaganih zakonskih spremembah sploh ni. Poleg tega je Grims opozoril, da predlog sprememb ZOFVI prinaša ukinitev šolnin in posledično pravičnejše šolstvo za vse, o čemer je bila javnost po nje- Najprej so poslanci obravnavali zakon o osnovni šoli, ki po mnenju predlagatelja povečuje vključenost staršev, širi avtonomijo šolskih zavodov, poudarja vzgojne vidike in se prilagaja potrebam trga delovne sile. Glavna poudarka razprave sta bila predlagana uvedba drugega tujega jezika kot obveznega predmeta v zadnji triadi devetletke ter odprava splošnega učnega uspeha. Sicer okrnjena razprava (poslanci opozicije so podali le uvodna mnenja o obeh zakonih) je postavila v ospredje širšo oceno stanja v osnovnem šolstvu. Medtem ko so v koaliciji poudarili pomanjkljivost vzgojnega vidika kot posledico t.i. Gabrove reforme, so poslanci opozicije vladi poleg nedodelanih zakonskih Uvodnik rešitev očitali, da šolam jemlje denar iz proračuna. Kmalu je postalo jasno, da oba predloga sprememb zakonov uživata podporo koalicijskih SDS, NSi in SLS. V DeSUS so napovedali glasovanje po vesti, poslanci SD, LDS, Zares, SNS in samostojni poslanec Slavko Gaber pa so napovedali obstrukcijo ob glasovanju o obeh zakonih. Glavni razlog za takšno ukrepanje je po njihovem bil ta, da so jim bile v tretjem branju omogočene le manjše spremembe nedodelanih predlogov, ki poleg tega ne uživajo podpore strokovne ali širše javnosti. Zaradi tega so do začetka seje pričakovali, da bo vlada predloge umaknila. Ker se to ni zgodilo, je bil odgovor opozicije obstruiranje glasovanja. Bomo spet zapravljali za referendum? Ob koncu letošnjega pusta sem v uvodniku zapisal: "V kratkem lahko spet pričakujemo, da bo predsednik državnega zbora ponovno v državnem zboru bral domobransko zaprisego, saj lahko v kratkem pričakujemo še en Rozmanov proces, ki si ga je zaželela vladajoča politika. Rimskokatoliška cerkev je za časa samostojne Slovenije izčrpala čisto vsa pravna sredstva v želji po rehabilitaciji nekdanjega ljubljanskega škofa. Potem ko RKC ni uspela s tremi zahtevami za obnovo postopka, je v četrto vložila še zahtevo za varstvo zakonitosti. To jim je ponovno omogočila vladajoča struktura, ki je spremenila 421. člen zakona o kazenskem postopku. Popravljeni zakon je rok za vlaganje postavil do konca leta 2008, vendar pa je bila v dobrem letu dni vložena le zahteva v procesu Rožman, kar pomeni, da je vlada zakon nujno popravila zaradi ponovnega poskusa rehabilitacije škofa Rožmana. Spremembo so poskušali opravičiti z množico primerov, za katere bi bila primerna rehabilitacija, a doslej je prišlo samo do ene. To dokazuje, da je bila sprememba zakona spisana zgolj za potrebe enega primera." Zaradi omenjenega zapisa sem bil kar nekajkrat naslovljen z nazivom "tovariš". V tem tednu me je presenetila izjava slovenskega premiera, ki je povedal, da je za volilni rezultat kriva prav razsodba vrhovnega sodišča v zadevi Rožman, ki pred volitvami predsednika ni prišla slučajno, in kot se seveda za "pravega demokrata" spodobi, je dodal, da smo spet vse zakuhali novinarji. Skratka zelo vzpodbudno je, da je premier spoznal, da branje domobranske zaprisege ne prinaša volilnih glasov. In samo ugibamo lahko, kdaj bo premier ugotovil, da bo efekt sprememb "demokratično" sprejetih sprememb zakonov o osnovni šoli ter o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja enak. Vsekakor so spremembe pomembne, saj prinašajo stoodstotno financiranje zasebnih šol, in seveda vemo, kdo je spet pristavil svoj lonček. Da bo zaradi spremembe financiranja šolstva v Sloveniji v trenutku zaprtih okrog 40 podružničnih šol, pa seveda nikogar ne boli glava. Če bo ta teden na zakon državni svet izglasoval veto, bo premier spet poudaril, daje treba državni svet ukiniti. Demokracija pač in glede na "demokratično" vodenje vlade obstaja realna možnost, da bomo Slovenci o teh zakonih odločali na referendumu. V primeru, da rezultat ne bo v prid pozicije, bo zagotovo premier po dolgih analizah ugotovil, da so za rezultat krivi novinarji. Dejstva, da Slovenci vemo, da so v drugi svetovni vojni zmagali Američani in Angleži, pa zagotovo v analizi ne bo upošteval. Zmago Šalamun Foto: Martin Ozmec Milan Zver: "Šolstvo je očitno zopet postalo polje ideološkega boja opozicijskih strank!" Jabolko spora - 100-odstotno financiranje Takšno mnenje je prišlo še bolj do izraza pri razpravi o predlogu sprememb ZOFVI. Glavni predmet spora je bilo 100-odstotno financiranje programov zasebnih šol z javno priznanim programom. Za opozicijo je nesprejemljivo, da se povečuje finančna podpora zasebnim zavodom, hkrati pa se zmanjšuje delež proračuna, namenjen javnim šolam. Nekdanji šolski minister Slavko Gaber je tako koalicijo opozoril, da se še ni zgodilo, da bi vlada vztrajala pri sprejemanju zakonodaje, ki ji nasprotujejo vsi opozicijski poslanci in večji del stroke, ter da se bodo o tako občutljivih spremembah ljudje odločali na referendumu. Pri tem se je Gaber podobno kot drugi v opoziciji opiral na peticijo za javno šolstvo, pod katero se je do torka podpisalo več kot 71.000 posameznikov. Alenka Jeraj in Branko govem napačno seznanjena. Nenazadnje je 100-odstotno financiranje zasebnikov leta 1996 uvedla prav koalicija na čelu z LDS in SD, je dodal Grims. Šolski minister Milan Zver je izrazil prepričanje, da je bilo prostora in pripravljenosti na iskanje konsenza dovolj in je ta bil vsaj s strani stroke v veliki meri dosežen. Je pa po njegovem šolstvo očitno zopet postalo polje ideološkega boja opozicijskih strank. Glasovanja se je ob ob- strukciji opozicije udeležilo 47 poslancev, od katerih jih je 45 glasovalo za spremembe zakonov, dva pa proti. Zakona sta tako uspešno prestala tretje branje. S tem pa usoda ZOFVI vseeno še ni sklenjena, saj je 11 državnih svetnikov že napovedalo vložitev predloga odložilnega veta na besedilo zakona. V primeru, da bi državni svet prihodnji teden izglasoval veto, bo moral DZ ponovno odločati o zakonu, pri tem pa bo moral zbrati vsaj 46 glasov podpore. Predstavniki opozicijskih strank so za ta primer že napovedali zbiranje podpisov za sklic naknadnega referenduma. Poslanec SDS Branko Grims se te možnosti ne boji, saj je prepričan, da so se ljudje ob spremljanju današnje seje DZ prepričali o resnični vsebini sprememb zakona. Minister Zver je opozoril, da bi bila tako veto kot morebitni poznejši referendum nevarna, ker bi zaustavila uveljavitev zakonov. Ta pa sta pomembna, saj med drugim urejata tudi širša vprašanja, kot sta potrebna stopnja izobrazbe učiteljev in plačni sistem v šolstvu. Prav zato Zver ne verjame, da bo opozicija vztrajala pri napovedi referenduma. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) Branimir Štrukelj je zavrnil namige, da so podpise v podporo dosedanjemu zakonu zbirali na sporen način, osebne očitke nanj pa jemlje kot poskus di-skreditacije. Čeprav se SVIZ še ni formalno odločil o podpori morebitnemu referendumu, je Štrukelj dejal, da bi bila ta rešitev demokratična, referendumsko vprašanje pa dovolj jasno, da bi se volivci o njem kvalificirano izrekli. (STA) Slovenski (ne)politični zemljevid Interpelacija -politično dejanje brez realne osnove Tarče In tarčice Po petkovem sestanku Partnerstva razvoj sta se predsednik vlade Janez Janša in predsednik največje opozicijske stranke Borut Pahor dotaknila tudi četrtkove napovedi poslanske skupine Zares, da bo zoper ministra Dragutina Mateja vložila interpelacijo. Po Janševih besedah je interpelacija politično dejanje brez realne osnove, po napovedi Pahorja pa stranka interpelacije najverjetneje ne bo podprla, če bo padla v čas, ko bo Slovenija predsedovala EU. Kot je dejal premier, ga argumenti, ki so jih ob napovedi o vložitvi interpelacije predstavili v stranki Zares, niso prepričali. Po njegovih besedah gre zato pri njej predvsem za politično dejanje, ki nima realne podlage. "V zadnjih mesecih je minister Mate veliko potoval v tujino, kjer je dobro in trdo delal. Je namreč eden izmed koordinatorjev znotraj novih držav članic, ki vstopajo v Schengensko območje, in je kot tak deležen veliko pohval. Tudi na zadnjem evropskem svetu je bilo mogoče s strani predsednikov vlad novih članic na njegov račun slišati veliko pohval," je Mateja branil Janša. Po njegovih besedah je bil namreč prav Mate tisti, ki je uspešno koordiniral nove članice, ko so te postavile po robu zamudam pri uvedbi Schen-genska režima. Potrdili samo enega novega ustavnega sodnika Poslanci državnega zbora so v četrtek na tajnem glasovanju izmed petih ustavnih sodnikov, ki jim jih je v potrditev predlagal predsednik države Janez Drnovšek, za novega ustavnega sodnika potrdili zgolj Miroslava Mozetiča, ki je tudi že prisegel pred državnim zborom. Preostali štirje kandidati - Jadranka Sovdat, Mile Dolenc, Dunja Ja-dek Pensa in Kristina Ožbolt - niso dobili predpisane večinske podpore vseh poslancev. Za Mozetiča je na glasovanju, to je potekalo za vsakega kandidata posebej, glasovalo 51 poslancev, proti pa jih je bilo 18. Za Sovdatovo je glasovalo 34 poslancev, proti jih je bilo 29. Kandidaturo Dolenca je podprlo 32 poslancev, proti jih je bilo 35. Kandidaturo Pensove je podprlo 26 poslancev, proti pa jih je bilo 40. Ožboltovo je podprlo 34 poslancev, proti pa jih je bilo 34. Po zakonu o ustavnem sodišču mora zdaj Drnovšek za mesta kandidatov, ki niso bili izvoljeni na mesto ustavnega sodnika, v 14 dnevih razpisati nov razpis, lahko pa (v enakem roku) državnemu zboru v potrditev predlaga tudi katerega izmed kandidatov, ki so se že prijavili na zdajšnje tri razpise. V tem primeru lahko predlaga tudi kandidata, ki se na razpis ni prijavil. Nov Onkološki inštitut slovesno odprt Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič ter direktor Onkološkega inštituta Aljoša Rojec sta v četrtek z zalivanjem sončnic slovesno odprla novo stavbo Onkološkega inštituta (OI), ki se je v začetku tega meseca dokončno preselil. Mazej Kukovičeva je ob tem opozorila, da bo treba vso novo in sodobno opremo na OI „maksimalno izkoristiti" vsaj 16 ur dnevno. Za to pa bo po njenih besedah treba boljšo organizacijo in prilagajanje omejenih virov, predvsem ljudi. V svojem nagovoru je ministrica povedala, da se je v času sodelovanja v nevladnih organizacijah onkoloških bolnikov čudila politiki, da ne vidi, v kakih razmerah so bolniki, ko pa je vendar vsakdo kandidat, da se bo nekega dne zdravil na onkologiji. Kot je dejala, zdaj v vlogi politika vidi, da to ni tako preprosto. Onkološki inštitut bi gotovo lahko imel še kak aparat več, pravi ministrica, a opozarja, da so v zdravstvu še druge prioritete. Veselje nad današnjim slovesnim dogodkom so izrazili tako zaposleni na OI kot tudi predstavniki organizacij onkoloških bolnikov, ki so s svojimi pobudami in javnimi opozorili spodbudili premike in pripomogli k dokončni selitvi. Predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna in nekdanja zdravnica na Onkološkem Inštitutu Mojca Senčar je dejala, da čeprav je na ta dan čakala 43 let, od dneva svoje zaposlitve na Onkološkem inštitutu, je danes dan za veselje in ne za morebitne kritike. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Slovenija • Jesenska podražitev živii udarila po žepu Podražitev še ni konec Večina živil bo dražja za 10 do 15 odstotkov. Kruh in drugi izdelki iz žit so se podražili že v septembru, mleko, mlečni izdelki, jajca, meso ter ribe pa v oktobru. Sadje in zelenjava sta podrla vse rekorde. A podražitev še ni konec. Cene sadja in zelenjava so podivjale Sadje se je letos kar trikrat močno podražilo. Prvič aprila kar za 11,1 %, nato maja za 11,7 % ter tretjič julija za 9,5 %. Podobno so se gibale tudi cene zelenjave, ki se je januarja podražila za 8,3 %, nato aprila za 10 % ter nazadnje septembra za 2,9 %. Po septembrskih podatkih, ki jih je objavil SURS, se je sadje v zadnjem letu podražilo že za 20,7 %, zelenjava pa za 7,6 %. Stroka za astronomski porast cen navaja več dejavnikov, med ključnimi pa je uvedba evra. Dejstvo je, da je pridelava odvisna od vremena, zato ob slabih letinah, ki smo jim bili zaradi suše in poplav priča v zadnjih letih, lahko cene precej podivjajo. Podobno se je dogajalo tudi v preteklosti, vendar smo bili v razmerah visoke inflacije na takšne podražitve manj pozorni. V Evropi letos ni večjih tendenc, ki bi lahko upravičevale tako visoke podražitve sadja in zelenjave v Sloveniji. Med možnimi vzroki se omenja zlasti uvedba evra in sprememba nakupovalnih navad pri nas. Ljudje namreč vse bolj iščejo visoko kakovost, zato gredo raje na tržnico, kjer pa so cene za 15 do 20 % višje kot v trgovskih središčih. Očitno se je nekaterim Slovencem standard izboljšal, zato tudi večje povpraševanje, čemur pa sledijo podražitve in inflacijski pritiski. Branjevci na tržnicah sicer priznavajo, da so se cene posameznih vrst sadja in zelenjave v zadnjem letu podražile za več kot sto odstotkov, medtem ko veliki trgovci to zanikajo. Razloge lahko najdemo tudi v višjih nabavnih cenah na borzah ter višjimi stroški skladiščenja in transporta. Ključni vzrok pa naj bi bila uvedba evra, zaradi česar naj bi ljudje izgubili občutek za vrednost denarja. Kruh in drugi žitni izdelki dražji od 5 do 15 odstotkov Napovedi trgovcev so se septembra naposled uresničile. Hrana se je samo v septembru podražila za 3,2 %, od januarja do septembra pa je bila dražja že za 9 %. Septembra so bili kruh in drugi izdelki iz žit v povprečju dražji za 11,6 %, v letošnjem celem letu pa že kar za 17,6 %, glede na leto 2005 pa so ti izdelki dražji za 19,36 %. Septembra so se tako za 5 do 15 % podražili kruh, pekovsko pecivo, jajca in mlečni izdelki; moka, testenine in drugi izdelki pa celo še za več. Samo moka naj bi bila po novem dražja od 20 do 40 %, čemur pa so posledično sledile cene drugih izdelkov, ki imajo v osnovnih sestavinah pšenico. Oktobra podražitev mesa, mleka in mlečnih izdelkov Podražitvam očitno ni videti konca. Za oktober so napovedane še podražitve mesa, mesnih izdelkov, mleka ter drugih mlečnih izdelkov. In kje je vzrok? Dvig cen surovin, energentov, krme, slabi letini in podobno. Na ceno žit pomembno vplivajo pogoste suše in poplave, visoke cene nafte pa dvigajo povpraševanje po biogorivih, kar pa dviguje tudi ceno koruze. Slednja izpodriva druge rastlinske pridelke, obenem pa draži vzrejo živalskih izdelkov, predvsem jajc, perutninskega in prašičjega mesa, kjer žito predstavlja več kot 50 % proizvodni strošek. Proizvajalci mesnih izdelkov trdijo, da se je obdobje poceni hrane v Sloveniji izteklo in da se bodo morale cene mesnih izdelkov dvigniti za več kot 10 %. Klasične podražitve -evro ni kriv Glavni akterji se ob podražitvah kar ne morejo dogovoriti kdo je za nastalo situacijo kriv. Trgovci krivijo dobavitelje, dobavitelji kmete, ti pa trdijo, da ob vse višjih stroških ne morejo več poslovati. Trgovci bojda ne dvigujejo marž, dobavitelji ustvarjajo minimalni dobiček, cene pa na policah pa dosegajo vrtoglave višine. Kdo laže, komu verjeti? Ob dejstvu, da so se nekatere cene v preteklem mesecu podražile od 5 do 20 odstotkov, nekateri izdelki pa še za več, se postavlja vprašanje ali je za to kriv evro. Za podražitve kruha in drugih izdelkov iz žit, napovedani oktobrski podražitvi mleka, mlečnih izdelkov ter mesa, prav gotovo ni smiselno kriviti evra. V teh primerih gre zgolj in samo za klasične podražitve, ki neposredno z evrom nimajo nobene veze. Podražitve, ki so bile posledica uvedbe evra so že mimo, največ se jih je zgodilo decembra 2006 in januarja letos, ko so trgovci, še najbolj pa gostinci, na veliko zaokrožili cene. Korekcije cen je bilo opaziti tudi ob koncu dvojnega označevanja cen, kjer je prišlo do manjših podražitev, ki so bile posledica korekcije in popravkov cen, praviloma navzgor. Do zdajšnjih podražitev pa bi prišlo, četudi evra ne bi imeli. V pričakovanju dražje električne energije Cena električne energije se po odprtju trga s 1. julijem letošnjega leta za zdaj še ni spremenila, vendar pozna- valci razmer opozarjajo, da bo podražitev v prihodnosti neizbežna. V prihodnje lahko pričakujemo nekoliko večjo podražitev električne energije za gospodinjstva. Podražitev do konca letošnjega leta še ni za pričakovati, bo pa se to zgodilo v prihodnjem letu (letih), ko bodo elektrodistribucijska podjetja in proizvajalci električne energije sklepali nove pogodbe. Trenutno so cene še vedno na ravni reguliranih cen, kjer je 38 % cene do zdaj določala vlada. V bodoče temu več ne bo tako, saj se bo cena prosto oblikovala na trgu, zato je priporočljivo, da odjemalci pozorno spremljajo ponudbe posameznih ponudnikov. Preostali del cene električne energije (uporabo omrežij, DDV in trošarino) pa bo še naprej določala vlada in javna agencija. Cene doma primerljive s tujino ali nižje Na podlagi raziskave, ki so jih opravili v Financah, so nekateri živilski izdelki v tujini res cenejši, še zmeraj pa se jih največ splača kupiti kar doma. Seveda pa bi moral vsak, ki želi z nakupi v tujini privarčevati, pošteno preračunati, pri kakšni količini kupljenega se mu splača odpeljati v trgovino, oddaljeno sto in več kilometrov. Če bi vzeli za ceno poti kar kilometrino, ta znaša 29 centov, bi za pot iz Ljubljane v Celovec morali odšteli 50 evrov. Torej, če res ni nujno, ne poslušajte finančnega ministra Bajuka, ki nas je ob podražitvah na veliko povabil po nakupe čez mejo. Butalske izjave članov vlade Ob vse dražjem življenju (cene hrane naraščajo štiri do petkrat hitreje kot v EU) in dnevnimi podražitvami pa člani naše vlade sejejo butalske izjave. Predsednik vlade Janša je namreč izustil sledeče: »Inflacija v letošnjem letu zagotovo ne bo drastična in tudi življenje se ne bo drastično podražilo. Če v vseh smetnjakih po mestih vidimo štruce kruha, ne pomeni, da je zadeva alarmantna«. Gospodarski minister Vizjak pa je ljudem svetoval, naj nam »ne bo odveč kdaj pojesti tudi en dan star kruh«. Dodal je še, da so podražitve hrane priložnost, da se zamislimo tudi čedalje bolj razvajeni potrošniki. Finančni minister pa svetuje, naj izbiramo pri »konkurenci«. Takšne nasvete lahko delijo samo tisti, ki živijo v raju in nimajo težav s cenami hrane. Podatek, da že vsak osmi Slovenec živi na pragu revščine, je zastrašujoč. Očitno članom naše vlade nekaj ni jasno. Kako naj potrošnik izbira, če obstajajo na trgu »veliki trije« z nekaj dodatne konkurence, kjer imajo vsi trgovci podobne cene. Veliki trije seveda trditve, da obstaja kartelni dogovor med njimi, zavračajo ter trdijo, da med njimi obstaja ostra konkurenca. Ampak potrošnik ima vselej prav in bo znal izbrati, tako na policah kot tudi na volitvah. Mitja Petek, univ. dipl. ekon. Gibanje cen osnovnih žml odvstopa v EU na- maj 2004* JAN 2005 JAN 2006 JAN 2007 SEPT 2007 SEPT 07/MAJ 04, v % prej v EUR j j j j riž, kg 1,62 1,90 1,81 1,71 1,81 11,7 pšenična moka, kg 0,61 0,62 0,61 0,65 0,86 41,0 črni kruh, kg 1,75 1,66 1,64 1,79 2,09 19,4 beli kruh, kg 1,87 1,86 1,89 1,86 2,14 14,4 žemlja, mala, kos 0,35 0,34 0,35 0,34 0,38 8,6 polnozrnat kruh, kg 2,70 2,70 2,84 2,85 3,27 21,1 krof, kos 0,57 0,46 0,53 0,57 0,68 19,3 piščanec, kg 3,30 2,99 2,85 2,94 3,18 -3,6 goveje meso, kg 6,48 6,07 6,71 7,03 7,25 11,9 telečje meso, kg 12,31 13,07 13,37 13,76 13,71 11,4 svinjsko meso, kg 5,73 5,38 5,10 4,90 5,39 -5,9 hrenovke, kg 5,37 5,51 5,42 5,70 5,83 8,6 sveža postrv, kg 4,76 5,12 5,66 5,80 5,79 21,6 kokošje jajce, kos 0,1329 0,1315 0,1236 0,1328 0,1515 14,0 jogurt, kg 1,90 1,84 1,82 1,94 2,12 11,6 skuta, kg 3,31 3,26 3,36 3,59 3,62 9,4 sir, Ementaler, kg 8,04 8,32 7,43 8,60 8,67 7,8 orehova jedrca, kg 4,05 4,45 6,85 7,17 9,25 128,4 jabolka, kg 0,85 0,66 0,74 0,81 1,08 27,1 limone, kg 1,19 1,04 1,16 1,11 1,47 23,5 pomaranče, kg 1,28 0,99 1,00 1,04 1,76 37,5 banane, kg 1,11 1,15 1,31 1,08 1,15 3,6 jedilni krompir, kg 0,62 0,28 0,36 0,74 0,55 -11,3 čebula, kg 0,76 0,43 0,54 0,70 0,91 19,7 česen, kg 1,66 2,24 3,03 4,26 4,69 182,5 endivija, kg 2,27 1,91 1,97 1,50 2,15 -5,3 kumare, kg 1,63 2,52 2,75 2,52 1,70 4,3 paradižnik, kg 1,65 2,17 1,91 2,30 1,43 -13,3 paprika, kg 3,19 2,89 2,35 2,75 1,38 -56,7 mlečna čokolada, kg 6,89 7,57 7,93 7,96 8,48 23,1 sol, kg 0,44 0,44 0,45 0,45 0,46 4,5 vinski kis, l 1,03 1,06 1,06 1,10 1,15 11,7 pražena kava, kg 6,50 6,10 6,85 7,24 7,33 12,8 * vstop Slovenije v EU Ptuj • Začetek festivala Vino ni voda Martinove prireditve pričeli študenti Festival Vino ni voda, ki že šesto leto zapored poteka v organizaciji Kluba ptujskih študentov, je minuli petek odprl svoja vrata. Potekal bo od 26. oktobra do 10. novembra, v tem času pa se bo zvrstilo veliko različnih prireditev. V okviru festivalskih dogodkov bo možno pokusiti vrhunska vina štajerskega vinorodnega okoliša, posebnost letošnjega festivala pa je v razširjenem zaključku. 10. novembra, na zadnji dan festivala, bo na Slovenskem trgu potekalo študentsko martino-vanje. Uradni začetek festivala Vino ni voda je bil izpeljan minuli petek v romanskem palaciju ptujskega gradu. Na otvoritvi je nastopil mešani mladinski pevski zbor Osti jarej, predstavila pa se je tudi prva vinska kraljica Svetlana Širec, ki se ji novembra izteče dveletni mandat. Vinsko zgodbo Ptujske vinske kleti je na otvoritvi festivala pripovedoval direktor Andrej Sajko, dobrodošlico festivalu pa je tudi letos izrekel ptujski župan dr. Štefan Čelan. Pred predstavitvijo vin je goste nagovoril vodja festivala Alen Ilijavec. Govorom in pozdravom je sledila predstavitev vin in pravilnega degustiranja Bojana Kobala, enologa iz Ptujske vinske kleti. Ta je na kratko pojasnil, kako vino pravilno pokušati, in vsako izbrano vino obiskovalcem tudi predstavil. Festivalsko dogajanje se je nadaljevalo že takoj naslednji dan v Park hotelu Ptuj, kjer se je predstavilo vinarstvo Pu-klavec. Tudi 2. novembra bo gostitelj festivala ostal enak, takrat bo svoje vino predstavljalo vinarstvo Kos, dan zatem pa bo dogajanje prestavljeno v Ptujsko vinsko klet, kjer bo potekala predstavitev penin in ogled kleti. V nedeljo, 4. novembra, je v okviru festivala organiziran izlet na turistično kmetijo Čurin na Kog. Kot je dejal Ilijavec, je to ena pomembnejših novosti letošnjega festivala. Čeprav so podoben projekt želeli izpeljati v preteklosti, jim to doslej ni uspelo. 8. november je rezerviran za dogajanje v hotelu Mitra, kjer bo potekala predstavitev vinarstva Zlati grič. Zaključek festivala pa je napovedan za 10. november, ko bo na Slovenskem trgu študentsko martinovanje z Modrijani. Dženana Bečirovič Bojan Kobal, enolog Ptujske kleti, je predstavil različna vina in dal napotke, kako jih pravilno degustirati. Foto: Dženana Bečirovič Alen Ilijavec, vodja festivala Vino ni voda Trnovska vas • Osrednja proslava ob 9. občinskem prazniku Za enakomeren razvoj občine Kopica prireditev, ki so jih pripravili ob 9. prazniku občine Trnovska vas, je vrhunec dosegla v soboto z osrednjo proslavo, praznovanje pa so zaključili dan zatem s slovesno mašo ob bolfenškem žegnanju. Foto: Dženana Bečirovič Prejemniki zlatih petic Prireditve ob 9. občinskem prazniku so trajale tako rekoč od julija naprej, ko je Lovska družina Trnovska vas pripravila meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Temu je sledila še kopica dogajanj, ki jih je kot ponavadi okronala osrednja proslava. Ta je potekala minulo soboto v domu krajanov Trnovska vas. Ob 16. uri so se župan Alojz Benko in občinski svetniki sestali na slavnostni seji. Uro zatem pa se je v domu krajanov v Trnovski vasi tudi za krajane pričela osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku. Zbrane je pozdravil župan Alojz Benko. Izpostavil je, da se bo pri svojem nadaljnjem delu zavzemal predvsem za enakomeren razvoj občine Tr- Foto: Dženana Bečirovič Občinski nagrajenci: vodja ljudskih pevcev Trnovska vas Janez Rojko in nagrajenka Kristina Vršič skupaj z županom Alojzom Ben-kom (skrajno desno) in podžupanom Dragom Pukšičem (levo). novska vas. V kulturnem programu sobotne proslave so se predstavili učenci Osnovne šole Trnovska vas in ljudski pevci iz Trnovske vasi. Ob tej priložnosti so podelili občinski priznanji, ki sta letos romali v roke Ljudskih pevcev iz Trnovske vasi in Kristine Vršič. Priznanja in zlate pet-ice pa so si prislužili šolarji, ki so vseh osem let dosegali odličen uspeh: Anja Janžekovič, Katja Nežmah, Rok Murko in Benjamin Kuhar. Med 15. in 20. uro si je v avli osnovne šole bilo možno ogledati tudi razstavo izdelkov sekcije ročnih del, ki jo je pripravilo Turistično društvo Trnovska vas. Letošnji občinski praznik so proslavili skupaj z godom farnega zavetnika svetega Bolfen-ka, zato je zaključna slovesnost potekala v nedeljo s slovesno sveto mašo in bolfenškim žeg- nanjem. Dženana Bečirovič Ptuj • Predavanji ob dnevu reformacije Sveto pismo v žarišču V sklopu prireditev ob dnevu reformacije so v knjižnici Ivana Potrča na Ptuju minuli teden pripravili dve predavanji. V četrtek je Helena Korat predavala na temo Svetopisemske besedne zveze v vsakdanji rabi, v petek pa mag. Zmago Godina na temo Sveto pismo - stara knjiga, sodobno sporočilo. Rdeča nit obeh predavanj je bila v tem, da je Sveto pismo prisotno v našem vsakdanjem življenju. Četrtkovo predavanje, ki ga je pripravila absolventka slovenskega jezika Helena Korat, se je začelo z glasbenim nastopom flavtistke Sonje Lavrinšek z učencema Milanom in Luko. Predavanje je Koratova začela s teorijo - s predstavitvijo osnovnih pojmov. Pojasnila je, da so stalne besedne zveze ali frazemi stvar vsakdanjega pogovora in da se velikokrat sploh ne zavedamo, da jih uporabljamo. Dodala je, da stalne besedne zveze prepoznamo po treh značilnostih. Ena teh je, da imajo prenesen pomen. Kot je dejala, ima veliko besednih zvez izvor v Svetem pismu, česar se včasih sploh ne zavedamo. Pomen nekaterih besednih zvez je natanč- neje pojasnila in obrazložila njihovo pravilno rabo. V svojem predavanju je izpostavila nekatere besedne zveze, ki imajo izvor v Svetem pismu, njihova raba pa je pogosta. Za ohranjanje nekaterih besednih zvez v veliki meri skrbijo politiki, umetnost in tudi mediji. Med besednimi zvezami, ki jih je posebej obdelala, so bile: salomonska rešitev, grešni kozel, prodati kaj za pojasnila Koratova, je Jezus v svojem govoru uporabljal slikovite primere, ker je želel, da bi njegova beseda padla na plodna tla pri poslušalcih. Na temo Sveto pismo -stara knjiga, sodobno spo- ročilo pa je v petek predaval mag. Zmago Godina. Gostje večera so bili akademski glasbenik saksofonist David Kocjan in mandolinska skupina Amos. Dženana Bečirovič Foto: Dženana Bečirovič Helena Korat je predavala o vsakdanji rabi svetopisemskih besednih zvez. skledo leče in posipati se s pepelom. Določene besedne zveze, ki izhajajo iz Svetega pisma, so povezane z življenjem Jezusa Kristusa. Kot je Foto: Dženana Bečirovič Za glasbeni utrinek je v četrtek poskrbela Sonja Lavrinšek z učencema Milanom in Luko. Središče ob Dravi • Dan odprtih vrat nove občine Občani zadovoljni z novo občino Občina Središče ob Dravi je v soboto dopoldne pripravila dan odprtih vrat, ki so ga občani radi in v velikem številu izkoristili. Ogledali so si obnovljene občinske prostore ter poklepetali s člani občinske uprave in županom Jurijem Borkom. Temu je bil dan tudi namenjen: da občanom predstavijo dejavnosti občinske uprave, jim približajo storitve, ki jih lahko opravijo pri njih, in morda odgovorijo na kakšna vprašanja. Obiskovalci so bili v večini videti zadovoljni, starejša gospa pa je najbrž strnila razmišljanja vseh: „Prvi vtisi so krasni, vse je enkratno, komaj smo čakali novo občino, sedaj pa je še tako lepo preurejena. To ni proč vržen denar, to nam bo ostalo." V sejni sobi so obiskovalcem predvajali tudi film o prenovi občinskih prostorov. Med obiskovalci je bila tudi celotna občinska uprava občine Sv. Tomaž z županom Mirkom Cvetkom. Župan Jurij Borko je pove- dal, da je dan izkoristil za čim boljši stik z občani. „Občina je odprta vsak dan, uradne ure pa so v ponedeljek, sredo in petek, vendar tudi izven teh dni rade volje pomagamo. V novembrski številki glasila Sredica bomo občanom še na ta način predstavili naše dejavnosti. Na ogled so tudi ob- novljeni prostori. Celotna občina je na nekaj več kot 120 kvadratnih metrih v sedmih prostorih. Na voljo so jim tajnica uprave Jelka Zidarič Trstenjak, računovodja Blan-ka Kočevar in referentka Milena Milosavljevič. Na Občini je zaposlen tudi Dušan Šavo-ra, ki skrbi za pokopališče in dvorano ter dela kot hišnik. Za letošnje leto smo izpolnili plan zaposlitev, v prihodnosti pa bomo videli, kaj bomo še potrebovali, tudi glede na delovanje medobčinske uprave. V letu 2008 se bomo odločali, saj si ne želimo, da bi nam izostalo kakšno pomembno področje. Zlasti na gradbenem področju bomo potrebovali strokovno pomoč, morda v povezavi s kakšno drugo manjšo občino. V prihodnjem letu bi radi zagotovili tudi to, da bi bil krajevni urad Upravne enote odprt še kakšen dan več, prej je bilo namreč odprto dva dni." Referentka Milena Milosav-ljevič je povedala, da občani na občino najpogosteje prihajajo po lokacijske informacije, zaradi urejanja osnovnega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne osebe, oddajajo vloge za znižano plačilo vrtca, vse pogosteje pa prihajajo tudi po informacije glede vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje in po druge splošne informacije. „Če se ne znajdejo, jih usmerimo. Na nas se obračajo tudi v zvezi s problemi s komunalno infrastrukturo." Ob tej priložnosti so na občini Središče ob Dravi podpisali donatorsko pogodbo v višini 1000 evrov s svojo občanko, uspešno športnico Lauro Pajtler. „S štipendijo ji žal zaenkrat še ne moremo pomagati, saj nimamo potrebnih pravilnikov, vendar smo ji želeli pri njeni športni karieri vsaj malo finančno pomagati preko donatorske pogodbe," je povedal župan Borko. Laura je dvakratna mladinska prvakinja, je namreč najhitrejša v državi v teku na 400 in 800 metrov. Sodelovala je tudi na evropskem in svetovnem prvenstvu, kjer je dosegla odlične rezultate. 17-letna športnica obiskuje ekonomsko šolo na Ptuju, kjer tudi šestkrat tedensko trenira. Mlada športnica se je za donacijo zahvalila in povedala, da jo bo porabila za nakup športne opreme. Mlado Lauro je na občini spremljala mama Bojana, ki je na hčerkine izjemne športne dosežke zelo ponosna in ji seveda želi, da bi prišla čim dlje. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Župan Jurij Borko je z mlado športnico, domačinko Lauro Pajtler, podpisal donacijsko pogodbo. Ptuj • Za skupno mizo ponovno organizatorji kulturnih prireditev Še enega fikusa in tajnice ne potrebujemo Glede na vabljene, na vabilu so bila imena le desetih organizatorjev kulturno-glasbenih dogodkov na Ptuju, je sklepati, da je do sestanka prišlo na hitro. Sestali so se 23. oktobra v Mestni hiši na Ptuju, da bi organizatorji prireditev povedali, kaj potrebuje Ptuj za svojo prepoznavnost kot festivalsko mesto, in da odgovorili na vprašanje, ali je Ptuj sposoben nadgraditi svoje sicer bogato kulturno dogajanje v nacionalno in širše prepoznavno zgodbo. Predstavljenih je bilo več pogledov, kako bi to vprašanje rešili: z novim zavodom, koncertno poslovalnico, predlog je bila tudi internet-na stran, iz katere bi razbrali, kaj in kdaj pripravljajo drugi organizatorji. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj vidi rešitev v kulturnem mened-žerju. Dejstvo pa je, da se na Ptuju veliko in kvalitetno dogaja, ni pa skupnega povezovalca, ni skupne promocije, skupne prireditvene infrastrukture in opreme. To pa ni bil edini sestanek, na katerem so na Ptuju za isto mizo sedeli organizatorji prireditev, da bi se ognili večnim problemom velikega števila prireditev na en dan, celo ob isti uri, drugič spet pa je problem, ker dogajanja ni. Tudi v preteklosti so se že sestajali, a napredka ni bilo. Že iz uvodne razprave ptujskega župana dr. Štefana Čelana je bilo zaznati, da novega zavoda za organizacijo prireditev, novega "zavoda s fikusem in tajnico", v nobenem primeru ne bodo ustanavljali. Z organizacijo glasbeno-kulturnih prireditev bi se lahko na primer ukvarjal Pokrajinski muzej Ptuj, ki ima že dovolj infrastrukture (slavnostna dvorana, palacij gradu, dominikanski samostan), ima pa Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju novega zavoda, ki bi se ukvarjal s prireditvami, zagotovo ne bodo ustanovili, ker za fikus in tajnico v Mestni hiši na Ptuju že ne bodo zapravljali denarja, je bil odločen ptujski župan dr. Štefan Čelan na sestanku (nekaterih) organizatorjev glasbeno-kulturnih prireditev. tudi kader. Omenjene prostore večini organizatorjem daje v uporabo brezplačno, ob tem pa jim muzej nudi še ves servis. V nedogled tako ne bo mogoče iti, poudarja Arih, prireditelji bodo v bodoče najem prostorov morali plačati. Ne glede na predlog o kulturnem menedžerju, ki bi mu naložili koordinacijo in izvedbeno delo, so na koncu seje imenovali komisijo ter ji naložili izdelavo konkretnega predloga o tem, kdo se bo v bodoče na Ptuju ukvarjal s koordinacijo kulturno-glas-benih prireditev. V komisiji bodo delovali Nevenka Gerl, CID Ptuj, Aleš Arih, PM Ptuj, Mladen Delin, društvo Ar-sana, Veronika Emerič, ravnateljica Zasebne glasbene šole, Štefan Petek, ravnatelj GS Karol Pahor Ptuj, Nataša Petrovič, vodja OI JSKD Ptuj, Darja Koter, predavateljica na Glasbeni akademiji v Ljubljani, ki odgovarja tudi za kampus akademije na Vi-čavi, v delo komisije pa bodo povabili tudi Ptujčana Darka Brleka, direktorja Festivala Ljubljana, ki je eden najsposobnejših kulturnih mened-žerjev v Sloveniji. MG Intera je na natečaju Štajerske gospodarske zbornice za izbor najboljših inovacij v letu 2006 prejela zlato priznanje, kot najboljši regijski inovatorji so se uvrstili tudi v nacionalni izbor, kjer so si pripeli bron. Kot je poudaril ptujski župan dr. Čelan, so redki tisti, ki uspejo podjetje pripeljati do tega, da dobijo naslov inovativnega podjetja. Brez inovacij pa ni uspešnega razvoja, v Interi so jih prepoznali kot svojo konkurenčno prednost. »Želim si, da bi vas tako na Ptuju kot v Sloveniji posnemalo čim večje število podjetij. Večji kot bo standard celotne družbe, več bo zadovoljnih posameznikov, boljša bo kakovost življenja. Prizadevni, kreativni in vrhunski strokovnjaki so zadovoljni tudi kot ljudje,« je ob podelitvi protokolarnega keliha pod- jetju Interi v spomin na zlato priznanje za najboljšo inovacijo Štajerske gospodarske zbornice v letu 2006 posebej poudaril ptujski župan. Želi si, da bi na tej poti vztrajali tudi v bodoče. Na uspeh jih bo spominjala tudi slika z veduto Ptuja, saj je njihov uspeh velika poteza za mesto. Direktor Intere Davorin Gabrovec se je zahvalil za lepe besede, sam pa je pohvalil kolektiv. Bistvo je, je povedal, da če inoviraš, imaš možnosti prodreti tudi zunaj meja Slovenije. To je njihov naslednji cilj, uspešno prodreti v tujino. Alaksander Kmetec je pojasnil, da je njihov nagrajeni produkt te vrste, da se program lahko prilagaja podjetju in ne obratno, da bi se podjetje moralo prilagajati programu. Vse dobre stvari so zelo preproste. Rod Petrovič pa je še dodal, da se program avtomatsko prilagaja vsem spremembam, ki se v podjetju dogajajo. MG Ptuj • Župan sprejel zlate Interine inovatorje Brez inovacij ni uspešnega razvoja V petek, 26. oktobra, je ptujski župan dr. Štefan Čelan v Mestni hiši pozdravil zlate Interine inovatorje Aleksandra Kmetca, Roda Petroviča in Matjaža Lipuša ter direktorja Davorina Topolovca. Foto: Črtomir Goznik Ptujski župan dr. Štefan Čelan je na sprejemu za Interine zlate inovatorje poudaril, da si želi, da bi se ptujska in tudi slovenska podjetja pogosteje odločila za inovativno, brez katerega ni uspešnega razvoja. Nova Gorica • XIII. državno preverjanje usposobljenosti ekip PP CZ in RKS Ekipa MO Ptuj II potuje v Liverpool Na letošnjih Dnevih zaščite in reševanja v Novi Gorici so 18. oktobra pripravili trinajsto preverjanje ekip prve pomoči Civilne zaščite RS in Rdečega križa Slovenije. Tekmovalo je 10 ekip iz Metlike, Ljubljane, Murske Sobote, Ptuja, Slovenske Bistrice, Hrastnika, Jesenic, Kozine in ekipi Gorenje - Velenje ter Nuklearne elektrarne Krško. V usposobljenosti iz prve pomoči in pri oskrbi poškodb so se tudi letos pomerile ekipe, ki so osvojile prva mesta na regijskih preverjanjih usposobljenosti. V Spodnjem Podravju je bilo regijsko preverjanje letos na Hajdini, zmagovalka regijskega preverjanja - ekipa PP MO Ptuj II - pa je od prejšnjega četrtka tudi zmagovalka državnega Foto: Bombek Zmagovalna ekipa državnega preverjanja usposobljenosti ekip PP CZ v sestavi: Matjaž Antonič, vodja, Tomaž Bombek, njegov namestnik, in člani Boštjan Krajnc, Jani Fridl, Darko Kuzma, Milan Kunčič in Miran Arnuš. preverjanja v Novi Gorici. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa PP območnega združenja RD Ljubljana in tretje mesto je letos zasedla ekipa Nuklearne elektrarne Krško. Veselje v ptujski ekipi je bilo pričakovano, saj so si zmage zelo želeli in se na državno tekmovanje vneto pripravljali pod mentorskim vodstvom Rozike Ojsteršek. Za odlično uvrstitev se lahko ekipa zahvali svoji dobri pripravljenosti, strokovnosti, zavzetosti in neverjetni človekoljubnosti, ki jo ti fantje kažejo na vsakem koraku. Dan po zmagi v Novi Gorici je vodja ptujske ekipe Matjaž Antonič med drugim dejal, da je to zmaga vseh, ki so se zelo trudili za ta veliki uspeh, ki jim omogoča nastop na velikem evropskem preverjanju ekip PP CZ junija 2008 v Liverpoolu v Angliji. Sicer pa je ptujska ekipa PP CZ na dosedanjih državnih preverjanju dosegla že tri zmage, na evropskem pa enkrat izven konkurence tudi odlično šesto mesto. TM Lenart • Deveta seja občinskega sveta Sprejeli rebalans proračuna V četrtek, 25. oktobra, so se svetniki občine Lenart sestali na 9. seji. Na njej so se najprej lotili rebalansa proračuna občine za leti 2007 in 2008. Po krajši razpravi so z nekaj amandmaji pri investicijah soglasno sprejeli Odlok o rebalansu občine Lenart za leto 2007 in Odlok o rebalansu proračuna občine Lenart za leto 2008. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli novelacijo dokumenta identifikacije projekta za novo industrijsko-poslovno cono. Ta se nahaja na levem bregu potoka Velka med glavno cesto Lenart-Gornja Radgona in regionalno cesto Lenart-Trate. Predmet investicijskih vlaganj je komunalno opremljanje zemljišč. Celotno območje nove cone obsega okrog 30 hektarov. Od tega je 10 hektarov predvidenih za komunalno infrastrukturo in okrog 20 hektarov za pozidavo zainteresiranim investitorjem. Občina Lenart namreč vlaga le v odkup in komunalno ureditev zemljišča, po katerem bo potekala povezovalna cesta v dolžini 200 metrov in interna cesta v dolžini 280 metrov. Občina bo kandidirala na drugi javni razpis za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi. Celotna vrednost investicije pa je ocenjena na 1,3 milijona evrov, izvajala pa se bo v več fazah. Svetniki so tudi sklenili, da bodo občinam Železniki in Cerkno namenili po 2.000 ev-rov pomoči za odpravo posledic neurja. Na seji je bil sprejet tudi sklep, da bo občina trem zlatim maturantom Valeriji Damajnko, Amandi Muršec in Tomažu Levaku podelila po 200 evrov nagrade. Sklepali so tudi o podelitvi priznanj ob letošnjem občinskem prazniku. Občinski svet je za častno občanko občine Lenart imenoval Elizabeto Muršak, pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila dojenčkom, otrokom in najstnikom. Zlati lenarški grb bo prejel Anton Jančič, direktor podjetja Lentherminvest, srebrna lenarška grba bosta prejela Mariborska livarna Maribor - Obrat Aklimat Lenart in OŠ Lenart - enota vrtec Lenart, bronasta lenarška grba pa bo- sta prejela Alberto Kocbek, mladi kmetovalec iz Voličine, in Cvetka Bezjak za področje delovanja na športnem področju. Plaketo občine Lenart bo prejelo Društvo kmečkih žena in deklet Lenart, ki aktivno deluje že 20 let. Priznanja bodo podeljena na osrednji slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku, ki bo v petek, 9. novembra, v športni dvorani v Lenartu. Svetniki so imenovali tudi komisijo za poimenovanje ulic, ki jo bo vodil Franc Krivec, člani pa so Jožef Kram-berger, Darinka Čobec, Romana Fekonja, Štefan Fras, Leopold Hameršak in Danijel Kovačič. Imenovali pa so tudi komisijo za evidentiranje škode zaradi povečanja tranzitnega prometa v občini Lenart. Vodil jo bo dr. Miralem Had-žiselimovič, člani pa so Franc Krivec, Miroslav Bauman in Franc Mencigar. Sklenili so še, da se sprehajalna pot okoli jezera Komarnik poimenuje po Francu Brezniku in se imenuje Franckova pot. V obrazložitvi so zapisali, da si je pokojni Franc Breznik kot velik ljubitelj Lenarta, Slovenskih goric in narave izredno prizadeval za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, varstvo okolja ter za urejenost mesta, njegove okolice in občine. Ob koncu seje so se svetniki seznanili s poročilom o poletnih kulturnih prireditvah, ki so v občini Lenart letos potekale prvič. Prireditve so bile zasnovane in organizirane na podoben način, kot poteka izvedba prireditev, festivalov in drugih kulturnih dogodkov v večini večjih ali srednje velikih slovenskih mest in so jih občani dobro sprejeli, saj je bil program zasnovan multi-kulturno. Zmago Šalamun Od tod in tam Videm • Komemoracija ob dnevu spomina r V dneh, ko smo z mislimi pri naših dragih pokojnih, se spominjamo tudi tistih, ki smo nam priborili svobodo - padlih v NOB in vojni za samostojno Slovenijo. Teh so se s krajšo spominsko slovesnostjo spomnili v petek, 26. oktobra, tudi v Vidmu pri Ptuju. S pesmijo, razmišljanjem o dragocenosti ljudi in njihovih dejanj ter z lepimi mislimi so komemoracijo obogatili učenci OŠ Videm, osrednji nagovor pa je imel videmski župan Friderik Bračič, ki je znova poudaril, da se še premalo zavedamo dragocenosti človeških življenj in ob tem stisk svojcev, ki so v vojnah izgubili svoje najdražje. Prav zato moramo svobodo kot največjo vrednoto varovati kot svoje življenje in to je obveza za vse naslednje generacije. Potem ko so videm-ski osnovnošolci pri spomeniku padlih prižgali svečke, sta župan Bračič in Maks Vaupotič, udeleženec NOB, položila venec k spomeniku padlih. TM Dornava • Srečanje upokojencev Društvo upokojencev Dornava je minuli konec tedna praznovalo 25 let obstoja. Ob jubileju so skupaj z občino Dornava organizirali veliko kulturno-družabno srečanje vseh članov v domači vaški dvorani. Številnim zbranim, ki so do zadnjega kotička napolnili prostor, je najprej spregovoril predsednik DU Dornava Janko Cigula, nekaj besed o delovanju društva je nato povedala še Marija Dobovšek, za kulturni program pa so poskrbeli osnovnošolci z različnimi nastopi; in sicer se je predstavil skupina mladih pevcev, nato instrumentalno-vokalna skupina, seveda pa ni šlo brez plesa in igranja sekcije Mladih lukarjev. Srečanje se je nadaljevalo z okusnim nedeljskim kosilom, zaključilo pa z živahnimi pogovori in prijetnim medsebojnim druženjem. SM Ljutomer • Lipe v mestnem središču padle Pri celoviti obnovi mestnega središča v Ljutomeru, ki je v polnem zamahu, so se projektanti morali odločati tudi o nadaljnji usodi večstoletnih lip, zasajenih na Glavnem trgu. Zaradi dileme o posegu, ki lipe ohranja v sedanji obliki ali pa jih v celoti odstrani, je prevladalo mnenje Zavoda RS za varstvo narave z mariborske območne enote. Po opravljenem ogledu in izdaji soglasja za poseg v mestno zelenje je bilo ugotovljeno, da so lipe na Glavnem trgu v Ljutomeru bile sajene le v pol metra debel sloj zemlje, navožen na staro, gramozno ureditev trga. Zaradi tega se je celoten koreninski pletež korenin razrasel le v tempolme-trskem zgornjem sloju. Po domnevah lipe obsežnih gradbenih del ne bi preživele. Zavod RS za varstvo narave je bil mnenja, da je dolgoročno bolje, če bi jih med rekonstrukcijo trga zamenjati z novimi, kar se bo v eni od prihodnjih faz obnove mestnega središča tudi zgodilo. Niko Šoštarič Foto: TM Foto: SM Foto NS Ptuj • Obisk Youja Xuandeja, najvišje avtoritete daoizma na svetu Daoizem za zdravje in harmonijo v svetu V Mestni hiši na Ptuju je ptujski župan 25. oktobra sprejel Youja Xuandeja, najvišjo avtoriteto daoizma na svetu in največjega mojstra veščine Wudang kung fu, ki jo je na svetu populariziral film Prežeči tiger, skriti zmaj, pri katerem je sodeloval kot strokovnjak za gibe. Film je bil nagrajen s štirimi oskarji. Z njim je na zahodu oživelo zanimanje za vzhodnjaške borilne veščine in skrivnostno sveto goro Wudang, kamor ga je pri petih letih odpeljal njegov oče. Njegov učitelj je star 105 let, še vedno izjemnega zdravja in bistrega uma. Daoistični opat je ekscelenca na področju borilnih veščin, ki so v primerjavi s šaolinskim kung fujem nežne, temeljijo na neizmerni notranji energiji ter daoistični filozofiji in kulturi. Slovi kot izjemen mislec in filozof, vsaka njegova beseda je neposredna in globoka, v to so se lahko prepričali tudi udeleženci četrtkovega sprejema pri ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu. Mojster je na Ptuju povedal, da je zelo zadovoljen, da je lahko obiskal Ptuj. Mesto je zelo lepo, tako lepo kot so ljudje. „Naš prvi vtis je prijazen in dober vtis. Prepričan sem, da bo to mesto pod vodstvom gospoda župana zelo lepo napredovalo," je povedal You Xuande v ptujski Mestni hiši. Ko je prišel v Slovenijo, je imel občutek, kot da je prišel domov. Ob vrnitvi domov bo slovensko kulturo predstavil tudi Kitajcem, slovenskemu narodu želi vse najlepše. Kultura daoizma je priznana tudi v okviru Unesca. Kultura, znanost, glasba in arhitektura so štirje principi daoizma. Ta kultura pomembno prispeva k zdravju in harmoniji v svetu. V bodoče bi jo želeli razvijati tudi v Sloveniji, iskali bodo povezavo s slovensko vlado. Daoizem je zelo osredotočen na naravo, za stik z naravo in ljudmi. Wudang kung fu človeka usposobi za samoobrambo, ga fizično okrepi, ob tem pa tudi kultivira, ohranja njegovo življenjsko energijo. Sodobnega človeka predvsem nagovarja kot vir zdravja, ravnovesja in moči, obljublja zdravilne učinke za telo, um in duha. Mojster daoizma je med bivanjem v Sloveniji pripravil tudi predavanje Starodavni nasveti za moderne težave, kjer je predstavil nauke 2500 let starega zapisa o univerzalnem življenju Dao De Jing, v okviru delavnic pa je predstavil tudi slog gibanja, filozofsko paradigmo o vrlinah daoizma. V Sloveniji je vedno več zanimanja za veščine, ki krepijo telo, um in duha. Kot je znano, daoisti gledajo na človeka kot na svetilko z omejeno količino goriva. Dao je sinonim za prvobitno, še ne oblikovano energijo, univerzalno zavest in naravne zakone. Dao je pot, po kateri hodimo. MG Mini prikaz notranjih borilnih veščin je navdušil tudi udeležence sprejema v ptujski Mestni hiši. Mojstrski spektakel z 51 učenci je potekal v hali Tivoli 27. oktobra. Tehnične niti prireditve je imel v rokah Ptujčan Robert Križanič. Foto: Črtomir Goznik Youja Xuandeja so na obisku na Ptuju spremljali Giancarlo Manca, evropski ambasador Wudanga kung fuja Dušan Donko, največji poznavalec Wudanga v Sloveniji, in nekaj njegovih učencev. Ptuj • Med gimnazijskimi krvodajalci Želijo pomagati tudi s krvjo Organizirano spoznavanje mladih s krvodajalstvom, ki je v Sloveniji anonimno, prostovoljno in brezplačno, poteka v ptujski gimnaziji že tretje leto. Tega so veseli tudi na transfuziološkem oddelku ptujske bolnišnice, ki ga vodi Marija Šeruga Doliška, dr. med., spec. tranfuziploginja, saj potrebe po krvi tudi zaradi zahtevnejših posegov vse bolj naraščajo. Letošnje spoznavanje je potekalo v treh skupinah od 2. do 19. oktobra. Kot je povedala prof. biologije na ptujski gimnaziji Alenka Valentin, so se ga udeležili četrtošolci. V bistvu gre za spoznavanje s krvodajalstvom, v okviru katerega mladi spoznajo postopek odvzema oziroma darovanja krvi. Odločitev o tem, ali bodo kri darovali ali ne, pa vsak sprejme prostovoljno. Alenka Valentin je povedala, da so z odzivom zadovoljni, da se iz leta v leto povečuje število gimnazijcev, ki želijo več izvedeti o krvodajalstvu in ki se tudi sami odločijo za to, da bodo darovali kri. Krvodajalci morajo biti praviloma stari 18 let, kri pa darujejo lahko tudi že sedemnajstletni-ki, če imajo pisno privoljenje staršev. Za odvzem krvi se je v povprečju od 30 dijakov enega razreda odločila polovica. Nekaj pa se jih je odločilo za določitev krvne skupine. Zbrali smo nekaj mnenj. Sanja Zagoršek: »Darovanje krvi je zame dobro delo, morda bom s tem komu lahko pomagala. Če jo bom tudi sama kdaj potrebovala, bom z zadovoljstom pomislila, da rovanja kri in da vse poteka organizirano. Ni me strah, ker me tudi krvi ni strah. Še bom darovala kri, zato sem se tudi vpisala, da me lahko pokličejo, ko me bodo potrebovali.« Na transfuziološkem oddelku ptujske bolnišnice so veseli vsakega novega krvodajalca, še posebej, če prihaja iz mladih vrst. MG sem tudi sama nekoč že darovala kri.« Nina Černenšek: »Kri darujem prvič, s tem bom morda komu pomagala. Ni me strah, tudi drugih, ki bodo danes prvič sodelovali na odvzemu krvi, ni strah.« Nastja Tamše: »Tudi jaz bom danes prvič darovala kri. Dobro je, da so nas že v šoli seznanili s pomenom da- Foto: Črtomir Goznik Tudi letos so ptujski gimnazijci organizirano spoznavali krvodajalstvo. Cirkulane • Mednarodna gasilska vaja Ko zagori šola Velika mednarodna gasilska vaja, v kateri je sodelovalo šest prostovoljnih gasilskih društev, med njimi tudi društvo iz sosednje Hrvaške, in vojaški helikopter, je minulo soboto v center Cirkulan zvabila veliko množico radovednežev, ki je res imela kaj videti. Popoldne je namreč zagorela osnovna šola in člani cirkulanskega PGD so hitro ugotovili, da požaru ne bodo kos. „Takoj smo alarmirali sosednja gasilska društva za pomoč. Pridružili so se nam gasilci iz PGD Ptuj, Zavrč, Bukovci, PGID Henkel Maribor in DVD Višnjica iz sosednje Hrvaške," je začetek akcije gašenja in reševanja ujetih v osnovnošolski stavbi opisal predsednik PGD Cirkulane Anton Kokot. Nekaj ljudi, ujetih v požaru, so gasilci lahko rešili iz stavbe skozi vhod; pri tem so si zaradi gostega dima pomagali z visokotlačnim izpihovalcem zraka, ki ga je pripeljalo PGID Henkel. Veliko pa jih je ostalo ujetih v zgornjem nadstropju in edina rešitev zanje je bil skok skozi okno na blazino, ki jo je pripeljalo PGD Ptuj. Toda s tem reševanje ujetih v požaru še ni bilo končano; izkazalo se je namreč, da je en človek ostal na - strehi šole. Za njegovo rešitev je poskrbela izurjena ekipa reševalcev v vojaškem helikopterju, ki je nesrečneža uspešno navezala in potegnila z gorečega objekta v helikopter. Akcija je bila po besedah vseh udeleženih ekip izpelja- na zelo uspešno, v njej pa je sodelovalo preko 40 gasilcev iz vseh omenjenih društev ter ekipa vojaškega helikopterja. SM Foto: SM Daleč najbolj atraktivno je bilo gotovo reševanje človeka s strehe stavbe; pri tem je odločilno vlogo odigral vojaški helikopter in ekipa izurjenih reševalcev, ki so nesrečnika uspešno spravili na varno. Nekaj ujetih v goreči stavbi cirkulanske osnovne šole se je lahko rešilo le s skokom iz zgornjega nadstropja na blazino, ki so jo namestili gasilci PGD Ptuj. Foto: SM Poljska bo sprejela ruske inšpektorje za meso preostale ubežnike je potrebno aretirati in jih privesti v Haag," je dejala Del Pontejeva in ocenila, da so pogoji EU "edino učinkovito orodje", ki lahko privede do njihove aretacije. Piebalgs: Jedrska energija v EU tudi v naslednjih 100 letih Foto: internet Moskva - Na pogovorih med ruskim predsednikom Vladi-mirjem Putinom in EU v portugalski Mafri je Poljska v četrtek privolila v obisk ruskih inšpektorjev za meso. Kremelj je sporočil, da lahko dogovor pomeni konec spora med državama, ki je preprečeval pogovore o novem partnerstvu med Rusijo in EU. Zaradi ruskega embarga na poljsko meso je namreč Varšava onemogočala začetek pogajanj o novem, tesnejšem partnerstvu med EU in Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Svetovalec ruskega predsednika za odnose z EU Sergej Jas-tržembski je dejal, da je to pozitivna vest in da lahko z inšpekcijami mesa pričnejo že novembra. Ta dogovor je za EU zelo pomemben, saj je od novembra lani Poljska zaradi ruskega embarga na poljsko meso blokirala začetek pogajanj o obnovitvi deset let starega partnerskega sporazuma med Rusijo in EU. Mnogi so po zmagi liberalnega in poslovno usmerjenega opozicijskega voditelja Donalda Tuska na poljskih parlamentarnih volitvah v nedeljo tudi pričakovali, da bo do takšnega preboja prišlo. Vir blizu Evropski komisiji pa je navedel, da je ta dogovor možno razumeti kot prvi korak k izboljšanju odnosov med državama, čeprav problem s tem še ni odpravljen, poroča AFP. Tiskovni predstavnik ruske veterinarske uprave Aleksej Aleksejenko je za AFP povedal, da je bila takšna odločitev pričakovana in da je upal, da problem ne bo več političen. Del Pontejeva zahteva več dejanj od Srbije ¥ Foto: internet Foto: internet Beograd - Glavna tožilka ha-aškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je v petek, ob koncu dvodnevnega obiska v Beogradu, izjavila, da mora Srbija v prihodnjih tednih izvesti "več konkretnih akcij", preden bo lahko pozitivno ocenila njeno sodelovanje s haaškim sodiščem. Ob tem je znova kot nesprejemljivo ocenila, da sta glavna obtoženca haaškega sodišča, nekdanja politični in vojaški vodja bosanskih Srbov, Radovan Karadžic in Ratko Mladic, še vedno na begu. "Če bodo podvzete konkretne akcije, bom Evropsko komisijo in članice Evropske unije lahko obvestila, da je pri sodelovanju Srbije z mojim uradom prišlo do napredka," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izjavila Del Pon-tejeva. "Mladica, Karadžica in Bruselj - Jedrska energija se bo v EU uporabljala še najmanj v naslednjih 100 letih, je v petek v Bruslju povedal evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs. Jedrska energija po njegovem mnenju "mora biti in tudi bo" del evropske energetske mešanice, odločitev o uporabi omenjene energije pa "je vedno bila, je in tudi vedno bo v rokah držav članic". Piebalgs se je v četrtek sestal z nekdanjim komisarjem za konkurenco Ma-riom Montijem, ki je postal koordinator projekta o električni povezljivosti med Francijo in Spanijo. Piebalgs je poudaril, da je treba okrepiti notranji trg EU in da ta ne more delovati brez močnega medsebojno povezanega trga med državami. Nekateri projekti po njegovem napredujejo zelo dobro, medtem ko pri drugih nastajajo hudi zaostanki. Eden izmed teh je tudi omenjeni projekta o električni povezljivosti med Francijo in Španijo, kjer bo sedaj v igro stopil Monti. "On je samo pospeševalec projekta, ne pa odgovorni zanj," je ob tem poudaril Pie-balgs in pojasnil, da bo Monti v letu dni pripravil poročilo o stanju. "Svobodno lahko pove, kaj se da narediti," je dodal Pi-ebalgs. Na omenjenem projektu prihaja do nekaterih težav, Pi-ebalgs pa od Montija pričakuje uspeh v doglednem času. V Moskvi spomin na peto obletnico tragedije v Dubrovki Moskva - Več sto ljudi se je v petek v Moskvi udeležilo spominske slovesnosti v spomin na 130 žrtev, ki so leta 2002 umrle med reševalno akcijo ruskih varnostnih sil v gledališču Du-brovka, ki so ga takrat zasedli čečenski uporniki, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Udeleženci slovesnosti so pred gledališčem polagali rože in prižigali sveče, medtem pa so predvajali posnetke streljanja in siren rešilcev, ki jih je bilo takrat moč slišati. Za mnoge je bil to boleč opomin na neprimerno ravnanje ruskih oblasti v reševalni akciji. Petkove spominske slovesnosti so se udeležili tudi sorodniki žrtev drugih napadov po svetu in v Rusiji. Spominska slovesnost se je končala z izpustitvijo 130 balonov, vsak za po eno žrtev iz Dubrov-ke, in verskim obredom. Od 24. do 26. oktobra 2002 so ugrabitelji v gledališču Du-brovka zadrževali talce brez vode in hrane. Več visokih ruskih in mednarodnih predstavnikov je skušalo ugrabitelje prepričati, naj izpustijo talce, a pozivi niso obrodili sadov, saj Zagreb Hrvaška predala noto BiH glede mostu na Pelješcu Foto: internet Hrvaška je v petek Bosni in Hercegovini predala noto, v kateri navaja, da ne vidi razlogov za proteste BiH ob začetku gradnje mostu na Pelješac. Kot so sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva, gre namreč za projekt, o katerem so se predhodno dogovorili na ravni strokovnjakov in ki je v skladu z mednarodnim pravom, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Hrvaška je most s celine na polotok Pelješac začela graditi v sredo kljub ostrim reakcijam iz Sarajeva, da bo most preprečil izhod BiH na odprto morje in prejudiciral morsko mejo. Slovesnosti ob začetku gradnje se je udeležil tudi hrvaški premier Ivo Sanader. so jih ugrabitelji takrat izpustili le nekaj deset talcev. 26. oktobra 2002 so posebne enote ruskih varnostnih sil s pomočjo posebnega plina zavzele stavbo moskovskega gledališča in končale tridnevno dramo s talci. Pri tem je zaradi zastrupitve s plinom umrlo 130 talcev. Sestava plina, ki ga je uporabila policija med osvobodilno akcijo, je še dolgo burila duhove in verjetno ne bo nikoli jasno, kolikšno krivdo za smrt tako velikega števila talcev nosijo ruske varnostne sile, saj je rusko tožilstvo preiskavo ustavilo, še poroča AFP. "Če z ljudmi ne bi ravnali kot z živalmi, če bi bila v gledališču hčerka ruskega predsednika Putina ali moskovskega župana, se ne bi končalo tako, kot se je," je za AFP povedala Jelena Prosto-molotova. Njena takrat 32-letna hči Aleksandra je umrla v reševalni akciji. Kot veliko drugih sorodnikov je tudi ona za smrt okrivila plin, ki so ga spustili v stavbo, da bi onesposobili ugrabitelje, in slabo zdravniško pomoč, ki so jo nudili tistim, ki so plin vdihovali Turški premier kritizira Evropo v zvezi s kurdskimi uporniki Ankara - Turški premier Re-cep Tayyip Erdogan je v soboto evropske države kritiziral, da Turčije ne podpirajo dovolj v boju proti kurdskim upornikom. Dejal je, da evropske države Turčiji ne izročajo kurdskih upornikov, kar kaže na "pomanjkanje iskrenosti" teh držav, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Turški premier nobene od evropskih držav ni izrecno omenil, po poročanju tiskovne agencije AFP pa naj bi imel v mislih predvsem Avstrijo, ki naj bi visokemu predstavniku Kurdske delavske stranke (PKK), za katerim je bila razpisana tiralica Interpola, poleti omogočila, da je z letalom pobegnil na sever Iraka. Evropska unija sicer izraža solidarnost s Turčijo zaradi napadov kurdskih upornikov, vendar pa so voditelji EU Ankaro prejšnji teden pozvali, naj ravna v skladu z načeli mednarodnega prava. Turčija se medtem pripravlja na poseg na severu Iraka, od koder kurdski uporniki napadajo enote turške vojske ob iraško-turški meji. Samo v zadnjem mesecu je na območju umrlo 42 ljudi, od tega 30 turških vojakov. V mestu Sirnak na jugovzhodu Turčije pa je v soboto zaradi naraščanja kurdskega nasilja ob izredno strogih varnostnih ukrepih demonstriralo okoli 2000 ljudi. Veliko Britanijo skrbi zdravstveno stanje vojakov London - Britanska vlada se je odločila, da bo med svojimi vojaki skušala ugotoviti, ali močne eksplozije, ki so jim pogosto izpostavljeni pripadniki britanske vojske, povzročajo poškodbe možganov. V raziskavi bodo sodelovali britanski vojaki na misijah v Iraku in Afganistanu, je danes sporočilo britansko obrambno ministrstvo. Ministrstvo je sporočilo, da so že začeli s pošiljanjem vprašalnikov britanskim vojakom v Iraku in Afganistanu kot del samoocenjevalnega programa, v katerem naj bi vojaki razkrili, ali so v času službovanja utrpeli izgubo spomina, depresijo ali občutili strah in bojazen. Britanski časnik Guardian ob tem poroča, da je 20 odstotkov pripadnikov ameriške vojske ob vrnitvi z misij pri sebi zaznalo naštete simptome. Ameriško obrambno ministrstvo naj bi po pisanju časnika ugotavljalo, da lahko močne eksplozije bomb ob cestah, po katerih se vsakodnevno prevažajo njihovi vojaki, nekaterim povzročijo poškodbe možganov. STA BERLIN/FRANKFURT - Nemški sindikat strojevodij GDL je v petek ob 8. uri končal 30-urno, do zdaj najdaljšo stavko železniškega prometa v Nemčiji. Zaradi stavke je odpadlo 18.000 voženj, škodo pa ocenjujejo na 10 milijonov evrov. Do ponedeljka novih stavk ne predvidevajo, saj želijo, kot so pojasnili v sindikatu, železnicam dati čas za izboljšanje ponudbe. Še isti dan pa bo GDL odločal o nadaljnjih stavkovnih aktivnostih, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. NEW YORK - Cena zahodnoteksaške lahke nafte je v petek popoldne med trgovanjem presegla rekordnih 92 dolarjev za sod (159 litrov), nato pa se ponovno znižala na 91,11 dolarja za sod, kar je 65 centov več od zaključne cene v četrtek. Severno-morska nafta brent se je na borzi v Londonu podražila za 80 centov na 88,28 dolarja za sod. BRUSELJ - Evropska komisija načrtuje uvedbo postopka, ki bi omogočil lažjo in hitrejšo obravnavo kartelov, torej združevanja sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na trgu. V Bruslju so v petek sprožili javno posvetovanje o osnutku zakonodajnega svežnja, ki predvideva možnost, da podjetja, vpletena v kartelno združevanje, priznajo vpletenost in odgovornost ter se soglasno odločijo za lažjo in hitrejšo obravnavo primera, komisija pa jim v zameno za sodelovanje pri preiskavi zniža kazni. BRUSELJ - Evropska komisija je z oceno za Bolgarijo in Romunijo v petek končala ocene za načrtov vseh 27 držav EU glede dodelitve dovolilnic za izpuste ogljikovega dioksida v obdobju med letoma 2008 in 2012. Bruselj je doslej vsem državam razen Sloveniji, Danski, Franciji in Veliki Britaniji znižal obseg predvidenih dovolilnic. "Sedem novink, vse razen Malte, Cipra in Slovenije", se bo na odločbe pritožilo na Sodišče Evropskih skupnosti, je naznanila komisija. BRUSELJ - Moratorij na gensko spremenjene organizme, ki ga je v četrtek napovedal francoski predsednik Nicolas Sar-kozy, bi bil v nasprotju s pravnim redom Evropske unije, so v petek opozorili v Bruslju. Evropska komisija bo sicer pred dokončnim odgovorom na Sarkozyjevo napoved natančno preučila francoske načrte, je povedala tiskovna predstavnica komisarja za okolje Stavrosa Dimasa, Barbara Hellferich. FRANKFURT - Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril za 947 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani beležil 23 milijonov evrov čistega dobička. Dobiček od prodaje je narasel za 53,3-odstotka na 1,46 milijard evrov, medtem ko je prihodek podjetja višji za 3,8 odstotka in je znašal 26,1 milijarde evrov. SEATTLE - Ameriški računalniški koncern Microsoft je v prvem četrtletju poslovnega leta, ki se je izteklo konec septembra, ustvaril 13,76 milijarde dolarjev prihodka, kar je 27 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je zvišal za 23 odstotkov na 4,29 milijarde dolarjev. TOKIO - Dobiček japonskega avtomobilskega koncerna Nissan se je četrtletju od aprila do septembra zmanjšal za 27 odstotkov na 730 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani dosegel 998 milijonov evrov. Nissan je v obravnavanem obdobju širom sveta prodal 941.000 vozil, kar je za 6,6-odstotka več kot v enakem obdobju lani. CHICAGO - Ameriški proizvajalec mobilnih telefonov Motorola je v tretjem četrtletju ustvaril 60 milijonov dolarjev čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ta znašal 968 milijonov evrov. Glavni razlog je padec prodaje na področju mobilnih telefonov. Prihodek družbe se je v obdobju znižal z lanskih 10,6 milijarde na 8,8 milijarde dolarjev, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. MOSKVA - Nekdaj največje rusko naftno podjetje Jukos je v petek končalo postopek poravnav s stečajnimi upniki, je povedal stečajni upravitelj Jukosa Eduard Rebgun. Jukos je prenesel 995 milijard rubljev (27,97 milijarde evrov), vključno z 579 milijardami rubljev (16,27 milijarde evrov) iz stečajnega postopka, v zvezni proračun, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. LUXEMBOURG - Rusija je tretja najpomembnejša trgovinska partnerica Evropske unije, za ZDA in Kitajsko. Trgovanje z Rusijo je namreč lani predstavljalo 6,2 odstotka vsega izvoza in 10,4 odstotka vsega uvoza unije, Rusija pa povezavi zagotavlja tudi 42 odstotkov vsega evropskega uvoza naravnega plina, je pred vrhom EU-Rusija, ki bo v petek v Mafri na Portugalskem, sporočil evropski statistični urad Eurostat. BERLIN - Zaradi stavke nemških strojevodij so v 13 urah stavke, ki bo po napovedih trajala 30 ur in se končala v petek ob 8. uri, odpovedali 7400 voženj. V vzhodnem delu države je bilo potnikom na voljo le od 10 do 13 odstotkov običajne ponudbe voženj, je povedal član uprave nemških železnic Karl Friedrich Rausch. Do sedaj naj bi nemške železnice, ki bodo v času stavke predvidoma prepeljali milijon potnikov manj kot običajno, utrpele 10 milijonov evrov škode. ZAGREB - Celotni javni dolg Hrvaške - dolg v tujini, domači dolg države ter dolgovi zunaj proračunskih skladov in lokalne države - je konec julija znašal 118,1 milijarde kun (16 milijard evrov), kar je 43,2 odstotka nominalne vrednosti pričakovanega bruto domačega proizvoda (BDP) za letos, je objavilo hrvaško finančno ministrstvo. Ob upoštevanju zadolžitve Hrvaške banke za obnovo in razvoj, katere dolg je konec julija znašal 9,1 milijarde kun (1,2 milijarde evrov), znaša dolg 46,6 odstotka BDP. SINGAPUR - Cena ameriške nafte se je spet zvišala. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v decembru je bilo treba popoldne v azijskem trgovanju odšteti 88,18 dolarja. To je bilo 1,08 dolarja več kot ob koncu trgovanja v sredo. Draži se tudi nafta članic Organizacije držav izvoznic nafte (Opec). Ptuj • Gasilci uspešni na gospodarskem področju Bogatejši za pomembno listino V prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj, ki je po strokovni usposobljenosti in gasilsko-tehnični opremljenosti osrednja gasilska enota v Spodnjem Podravju, so sredi aktivnosti za prenos lastništva in priprav na dograditev ter temeljito prenovo gasilskega doma, včeraj pa so prejeli še akredi-tacijsko listino za pregled in preizkus opreme pod tlakom. V PGD Ptuj, ki sodi med najstarejša slovenska gasilska društva, saj se ponaša s 137 leti humanega in prostovoljnega dela, z veseljem ugotavljajo, da število članov spet počasi, a vztrajno narašča. V letošnjem letu jih je že 76, posebej pa so veseli, ker je med njimi kar 17 žensk, poleg tega pa se lahko pohvalijo tudi s 26 mladimi gasilci. Kot je povedal predsednik društva Martin Vrbančič, v oktobru, mesecu varstva pred požari, niso izpostavljali posebnih aktivnosti, saj jih izvajajo vse leto. So pa z zadovoljstvom sodelovali na številnih gasilskih vajah, ki so jih pripravila gasilska društva na širšem območju podravske regije. Sicer pa predsednik PGD Ptuj, ki je od junija naprej profesionalni strokovni sodelavec društva, prvih pet mesecev svojega profesionalnega dela ocenjuje kot precej naporno, a uspešno: „Poleg rednega dela in številnih akcij, obojega je bilo v teh mesecih kar precej, velja poudariti, da smo v PGD Ptuj sredi aktivnosti pri urejevanju lastništva nad gasilskim domom Ptuj, saj želimo, da končno postane naša lastnina v celoti. In izredno me veseli, da smo se po prvih težavah in metanju polen pod noge s se- danjimi lastniki zgradbe doma uspeli načelno dogovoriti o prenosu lastništva. Potreben je le še pisni dogovor oziroma podpis ustrezne pogodbe. Pričeli smo tudi aktivnosti za generalno obnovo stavbe, ki je bila zgrajena leta 1978 in v skoraj tridesetih letih ni še nikoli doživela večjih obnovitvenih del. Pa bi bila nujno potrebna, kajti je v zelo slabem stanju. Poleg tega je celoten objekt energetsko zelo potraten oziroma nevarčen, saj ima veliko steklenih površin z enojnimi stekli, betonski elementi pa nimajo nobene toplotne izolacije. Povrhu vsega je popolnoma dotrajana kanalizacija in drugi komunalni vodi, dotrajana je pa je tudi elektro inštalacija. Generalna prenova celotnega doma naj bi skupaj z načrtovano dograditvijo učnih, delovnih in garažnih prostorov veljala okoli milijon evrov. Z obnovo in dograditvijo želimo zagotoviti pogoje za to, da bi v gasilskem domu uredili center za izobraževanje in usposabljanje gasilcev za celoten vzhodni del Slovenije. Poleg tega želimo okrepiti še gospodarsko dejavnost društva. S prenovo in dograditvijo bomo lahko nudili boljše pogoje za servis dihalnih aparatov, gasilnih aparatov, pa tudi za preglede in preizkus opreme pod tlakom, s tem pa zagotovili prepotrebna dodatna sredstva za zahtevnejšo in obsežnejšo delo naše operativne enote." Včeraj je bila ptujskim gasilcem podeljena akreditacijska listina SIST EN ISO/IEC 17020: 2004, tip C. „To je gotovo krona našega dosedanjega dela in potrjuje našo dosedanjo pravilno usmeritev, predvsem pa strokovno rast in pomembno napredovanje. S prejemom akreditacijske listine smo postali eden prvih akreditiranih kontrolnih organov za pregled in preizkus opreme pod tlakom v Sloveniji. Vrednost prejema tega uradnega certifikata je za nas večplastna. Prvič zato, ker je to dejansko eden prvih certifikatov za to področje v celotni državi; drugič zato, ker smo edini med slovenskimi gasilskimi društvi, ki imamo akreditacijsko listino za to področje; tretjič zato, ker si s tem zagotavljamo del prepotrebnih dodatnih sredstev za našo dejavnost; četrtič pa zato, ker pomeni ta listina dejansko uradno potrditev kvalitete in strokovnosti našega trdega dela," je povedal Martin Vrbančič. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Na gasilskem domu Ptuj je že nova napisna tabla, ki opozarja na to, da so kontrolni organ za pregled opreme pod tlakom. Mala vas • Zmagovalci medobčinske gasilske lige 2007 Prehodni pokal v trajni lasti Pred dobrim mesecem so se zaključila gasilska tekmovanja v okviru medobčinske članske gasilske lige 2007. Tekmovalnemu odboru je predsedoval Ivan Golob iz Območne gasilske zveze Ptuj, člana sta bila Ivan Starčič iz Gasilske zveze Dornava in Janez Ambrož iz Gasilske zveze Gorišnica. Sicer pa velja omeniti, da je bila medobčinska gasilska liga izvedena že enajsto leto zapored. Za točke v ligi je bilo skupno izvedenih deset gasilskih tekmovanj. Prvo je bilo 20. maja v Prvencih, zadnje pa 29. septembra v Markovcih. Vmes so bila tekmovanja še v Žamencih, Gajevcih, Spuhlji, na Polenšaku, Kicarju, Mali vasi, Novi vasi in Grajeni. Za točke v ligi se je potegovalo enajst moških in pet ženskih desetin. Tako v moški kot tudi ženski desetini sta se najboljše odrezali desetini PGD Mala vas. Moška ekipa je skupno zbrala 777,25, ženska pa 711,11 točke. V članski konkurenci se je s časom 766,32 na drugo mesto uvrstila ekipa PDG Žamenci, na tretje pa ekipa Gajevci-Placerovci s časom 743,88. Med ženskimi desetinami se je na drugo mesto uvrstila ekipa PGD Nova vas 2, na tretje pa desetina PGD Gajev-ci-Placerovci. Članska ekipa PGD Mala vas sicer gasilsko ligo osvaja že nekaj let zapovrstjo. Lansko leto so v trajno last prejeli prehodni pokal, kar so jim omogočil trije zaporedni naslovi zmagovalca lige. V letošnjem letu pa ponovno uspeh ni izostal. Kot pravi podpoveljnik GZ Gorišnica Janez Ambrož, so za takšne uspehe v veliki meri zaslužni mentorji, vendar brez trdega dela in številnih vaj članov ekipe tudi ne bi šlo. „Fantje so izredno delavni, složni, pridni in poslušni. Menim, da imajo na vaškem prostoru pri ribniku Tunf za vajo dobre pogoje. Pred vsako temo Pa brez zamere Medel soj svetlobe Pomembnost pietete Sedim tukaj, za prenosnim računalnikom, ura je že pozna. Zamišljeno se praskam po nekajdnevni bradi, ki sije zjutraj spet nisem utegnil obriti, čeprav sem si še včeraj zvečer sveto obljubljal, da si jo bom, ter zamišljeno strmim v monitor, s katerega v mene nazaj strmi soj beline skoraj praznega ivordovega dokumenta. Umetna, sterilna svetloba mi na obrazu pušča bledikav odsev, tako da sam sebi delujem kot nekakšen napol živ, napol mrtev neonski stvor. Kar pa je pravzaprav čisto primerno in prikladno - kajti namenil sem se zapisati par besed glede praznikov, ki sta za vogalom. Tale mračnjaško medel soj umetne svetlobe na obrazu me namreč kaj lahko odnese skoraj pesto let nazaj, v kamrico, kjer v pozni nočni uri možu, zatopljenemu v knjige in težke misli, na obraz pada podoben snop svetlobe, le da prihaja od drugega vira - sveče. Prav lahko si zamišljam, kako tam v svoji kamri za delovno mizo pozno v noč sedi človek, kije Slovencem dal prvo knjigo in s tem označil neko drugo obdobje za naš narod, začetek knjižnega jezika in s tem tudi širjenja kulturnega prostora in zavesti. Primož Trubarje storil veliko delo, za tiste čase verjetno celo gigantsko delo. Kajti tega, kar je naredil, ne smemo vzeti samo tako, na horuk in reči, da je pač Slovencem dal prvo knjigo. Kajti knjiga kot taka niti danes ne pomeni zgolj kupa skupaj spetih listov, na katerih je natisnjenih kup črk, besed, stavkov, ampak precej več. Pravzaprav je materialna vrednost knjige zanemarljiva s tistim, kar knjiga nosi - z mislimi, idejami, stkanimi v jezik, ki nas nagovarja iz knjige. Knjiga je pravzaprav zgolj medij, prena-šalec sporočila.Je zgolj orodje sporočila. A seveda, hkrati sta tako knjiga v striktno materialno-vulgarnem smislu, kakor tudi knjiga kot sporočilo stkani skupaj v eno. Knjiga je zaklad misli, idej, omike, višje zavesti in globoke kontemplacije. Je temeljni medij medčloveškega občevanja, ki nima za predmet vsakodnevnega govorjenja tja v en dan, ampak se dotika hkrati tistih globin in vršacev, zaradi katerih se lahko imenujemo razumna in kulturna bitja. Pozabite na svetovni splet - da, ima svoje nedvoumne velikanske koristi, a nikoli ne bo dosegel globine in nagovarjanja točno nas, nagovarjanja, ki ga ima knjiga, ki se dotika najglobljega človekovega bistva. Če ji le znate prisluhniti. Internet je javen, knjiga je osebna, subjektivna. Slabo se piše narodu, ki zapostavlja knjige in jih ne bere. Pa naj bodo to tuje ali domače knjige. Medla svetloba na obrazu pa me je razen na Trubarja in njegov zamišljen obraz, ki bi zagotovo bil še bolj zamišljen, ko bi videl, kako njegovi rojaki s knjigami ravnajo danes, spomnila tudi na dan, ki prihaja za Dnevom reformacije. Dan spomina na mrtve. Praznik, ki ga vsaj na državni ravni ne bi bilo treba. Če govorimo o Vseh svetih, potem je zgodba druga, saj je to krščanski praznik, in kdor se pač prišteva med kristjane, ga bo praznoval (ali pa tudi ne). Dan spomina na mrtve pa je popolnoma odveč. Kdor se spominja svojih bližnjih, ki jih ni več tukaj, ne potrebuje za to posebej določenega dneva, da bi se jih spomnil na zapoved države. Se huje pa je, da država na ta dan narekuje spomin na pokojne tistim, ki preostalih 364 dni niti ne pomislijo nanje. Ta farsa je še večja - videti trume ljudi, ki se valijo na pokopališča, da bi vsem pokazali, kako so jim pokojni pri srcu in dragi, a jih pravzaprav prav eno figo briga. In če je prvi primer, ko država tistim, v spominu katerih pokojni še živijo, na en dan v letu narekuje, da se jih morajo še posebej spomniti, žalitev predvsem živih (teh, ki se itak spominjajo svojih pokojnih), pa je v drugem primeru to masovno romanje in zunanji blišč brez vsebine žalitev pokojnih. Čeprav se zdi, da ta dva praznika nimata prav veliko skupnega, temu ni tako. Oboji, tako mrtvi kot knjige, morajo biti predmet pietete. Seveda se ta na drugačen način izkazuje do mrtvih, kot pa do knjig. A vseeno, skozi pieteto do obeh na nek način izkazujemo tudi pieteto do samih sebe. Gregor Alič vadijo vsaj dvakrat ali trikrat. vaje in tekmovanja," je še do- Čeprav so vsi zaposleni, si ob dal Ambrož. delu še vedno najdejo čas za Mojca Zemljarič Foto: MZ Člani in članice PGD Mala vas - prvouvrščeni v medobčinski gasilski ligi 2007 Ptuj • Teden vseživljenjskega učenja v CIPS Številne delavnice in predavanja za promocijo Teden vseživljenjskega učenja, ki je vseslovenski praznik učenja, katerega so dejavno zaznamovali tudi v ptujskem CIPS (Centru za informiranje in poklicno svetovanje) oziroma ptujski Območni službi Zavoda RS za zaposlovanje. Živimo v času, ki zahteva od vsakega posameznika, da se nenehno uči. Letošnji teden vseživljenjskega učenja je potekal od 15. do 19. oktobra. Foto: Črtomir Goznik Aktivnosti ptujskega CIPS (Center za informiranje in poklicno svetovanje) oziroma Območne službe Ptuj Zavoda RS za zaposlovanje v Tednu vseživljenjskega učenja je predstavila Tanja Veselič. Kot je povedala Tanja Veselič, so pripravili program različnih predavanj oziroma delavnice na različne teme, vključno z možnostjo obiska oziroma ogleda samega centra. Vse z namenom promocije vseživljenjskega učenja in izobraževanja odraslih pri doseganju cilja »pravični družbi naproti«. V delavnice in predavanja so udeležence vabili svetovalci zaposlitve, vabilu za organiziran ogled oziroma CIPS pa so se odzvale predvsem srednje šole in osnovne šole, nekateri pa so prišli tudi nenapovedano, kot naključni obiskovalci. Teden so začeli z delavnico za brezposelne osebe pod naslovom Moja kariera, v kateri so se brezposelni učili veščin iskanja zaposlitve, kje dobiti informacije, kako napisati prijavo na prosto delovno mesto, kako se obnašati na pogovoru za zaposlitev in kako sploh ugotoviti svoj poklicni interes oziroma kako si postaviti svoje realne zaposlit- vene cilje. Predstavnika ZRS Bistre pa sta zaintresiranim predstavila postopek prijave lastnega podjetja, kaj vse je za to potrebno. V torek so ponovno organizirali delavnico za brezposelne oseb v dopoldanskem času, v popoldanskem času pa delavnico o veščinah iskanja zaposlitve (načini iskanja zaposlitve, informativni pogovor, prijava na delovno mesto, zaposlitveni pogovor), v katerih so spoznali tudi formalne in neformalne poti iskanja zaposlitve. Na dnevu odprtih vrat CIPS, ki je bil 17. oktobra, pa so lahko zainteresirani izvedeli kar največ o možnostih nadaljnjega izobraževanja, se seznanili s stanjem na področju trga dela, posredovanjem prostih delovnih mest, in tudi sicer več in podrobneje pa so lahko izvedeli o dejavnostih CIPS. Pripravili pa so tudi predavanje o tem, da se tudi Slovenci lahko zaposlijo v Evropi, na ogled pa so ponudili več filmov na temo iskanja zaposlitve, od načina iskanja zaposlitve preko informativnega pogovora do pogovora pri delodajalcu. V okviru Tedna vseživljenjskega učenja pa so jih obiskali tudi osnovnošolci, rehabilitacijska svetovalka je predstavila temo o za-posljivosti invalidov, poklicna svetovalka je izbrala temo o trgu dela in perspektivnih poklicih, v Termah pa so izvedli projekt Drugače o poklicih, v okviru katerega so predstavili poklice v gostinstvu. MG Dornava • Varovanci za Unicefov projekt Posvoji punčko in reši otroka Varstveno-delovni center Zavoda dr. Marijana Borštnarja obiskuje 127 uporabnic in uporabnikov, ki delajo v različnih delavnicah; od lesne, šiviljske do kreativne. Letos oktobra so se na pobudo pedagoginje Polone Berlak odločili izvesti posebno delavnico Punčke iz cunj v okviru Unicefovega projekta pomoči pri cepljenju otrok. „Ta projekt teče pod sloganom „Posvoji punčko in reši otroka", v naših delavnicah pa smo mu posvetili cel oktober. Z izdelavo ene punčke, ki jo izdelovalec tudi poimenuje, prispeva 17,11 evra za nujno potrebna cepiva proti davici, ošpicam, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, tuberkolozi in tetanusu za otroke v državah v razvoju," je namen projekta najprej pojasnila Berlakova, nato pa še povedala, zakaj so se za pomoč in izvedbo delavnice odločili tudi v varstveno- delovnih centrih zavoda: „Naši uporabniki se odlikujejo po svoji spontanosti, preprostosti, iskrenosti in dobrotljivo-sti. Vendar je njihovo življenje pogosto omejeno na ozek prostor, kjer živijo in delajo. Zunaj meja bivanja obstaja nepoznano in prav to sem jim želela približati. Približati jim svet otrok, ki niso tako daleč - svet pomanjkanja, revščine in bede. Dati vrednost njihovemu delu, ustvarjanju in njihovi enkratnosti, pomembnosti ter jih združiti pod sloganom Meni so pomembni drugi, jaz sem pomemben drugim'. Ob vsej srčnosti, ki jo premorejo naši uporabniki, ter želji, ki je v mnogih izmed nas, da pomagamo, saj smo vredni toliko, kolikor lahko damo drugemu, smo se odločili, da se lotimo naloge, ki smo ji kos." Ob podpori inštruktoric so uporabnice - prostovoljke iz šiviljskih in kreativnih delavnic - pričele z izdelavo skice svoje punčke že v začetku oktobra. Vsaka izmed njih si seveda želi, da bi bila njena punčka lepa in želena - čimprej posvojena in tako koristna. „Trudile so se po svojih močeh in vem, da zmorejo veliko, kar je razvidno iz njihovih vsakodnevnih prizadevanj. Njihove punčke bodo predstavljene na Unicefovih spletnih straneh in vsakega, ki bo želel posvojiti katero izmed njih, bomo zelo veseli, saj bo to dodatna potrditev in zahvala za naše delo," je še povedala Berlakova in ob tem opozorila, da se z vsako posvojitvijo punčke iz cunj povečuje vrednost vloženega dela varovancev oz. uporabnikov zavoda, hkrati pa pomaga tudi otrokom v nerazvitih državah. Na zaključnih dneh delavnic konec oktobra, kjer so bile punčke iz cunj predstavljene, je vse vključene v projekt obiskala tudi predstavnica Unicefa Alja Otavnik, ki je pohvalila izdelke iz varstveno-delovnega centra zavoda, hkrati pa vsem vključenim predstavila še svet otrok, ki potrebujejo pomoč in ki jim bodo izdelane punčke s posvojitvijo pri tem pomagale. V delavnicah v Zavodu tudi vabijo vse tiste, ki bi želeli pomagati v Unicefovem projektu, da jih obiščejo in s plačilom dobrih sedemnajstih evrov posvojijo eno izmed punčk. SM Na knjižni polici Umberto Eco Otok prejšnjega dne Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007 V prevodu Vasje Bratine smo dobili v slovenščini še peti Ecov roman za odrasle Otok prejšnjega dne. Umberto Eco je danes eden izmed tistih piscev, ki oblikuje literarno klasiko svoje dobe, v pisanju združuje svojo vodilno vlogo na polju semiotike z literarnim snovanjem, zaslovel je tako s teoretičnimi razpravami kot z Imenom rože, Foucaultovim ni-halom, Baudolinom, Skrivnostnim plamenom kraljice Loanne. Roberto de la Grive, brodolomec, v neskončnost tava po oceanu in vodovje ga vrže na zapuščeno ladjo. Zakaj je morje rešilo telo, če mora potem duša trpeti?Zateka se v nočna bedenja in piše pisma svoji Gospe. Ladja je bila pripravljena za dobrodošlega in pričakovanega gosta. Je ujet v past, morda žrtev utvare? Eco kot tretjeosebni opisovalec med seboj povezuje dogodke in mogočne primere iz zgodovine in literature. Povzema in dodaja pripoved po pripovedi, osvetljuje, opazuje, pokaže svoje vsestransko znanje inpremišljanje o vsem mogočem, o strahovih, ki so v nas, o romanu, veri, filozofiji, politiki. Roman je prepreden s teološkimi in filozofskimi razpravami o morali, fiziki, astronomiji, ki so kazala še na starogrško razmišljanje in na kasnejša odkritja in na prebujajoči se čas v tridesetletni vojni na obzorju reformacije, protestantizma in baroka. Roberto je slišal oddaljen koncert z Otoka, zaznaval je petje ptic, ki jih še nikoli ni toliko slišal. V mladosti ga je poučeval karmeličan, ki je potoval po Orientu. Robertovo usodo je zaznamovalo zanimanje za privlačno moč praškov in mazil. Sledi otroške igre imajo odsev v vedenju odraslega. Noben cvet ali sadež mu ni bil znan v rastlinjaku na ladji. Umetni gozd ali zemeljski paradiž? Le kaj ima papež z dogodki, ki nimajo nobene zveze z verskimi vprašanji? Vrlina častivrednega človeka je preziranje vere, ki hoče, da se bojimo nečesa najbolj stvarnega na svetu, smrti in sovražimo življenje, hrepenimo po nebesih, večnem gibanju v objemu praznine. Ali se mu o vsem tem ne sanja? Sklenil je, da bo svoj brodolom doživljal kot počitnice na podeželju. Je na krovu slepi potnik, kot je imel prej svojega nevidnega brata? Trpel je, tako zaradi ladje, ki jo je posedoval, kakor zaradi otoka, ki ga ni mogel doseči. Pisal je svoji Gospe. Oba sta bila nedosegljiva. Zgodba je enako jasna kot nejasna. Je stopil med sence, kamor je stopil že njegov mrtvi oče? Zajel ga je val spominov o bojih med Francozi, Španci in Italijani pri obleganju Casaleja. Vsi romani, ki bi jih rad napisal, ga zasledujejo. Namen romana je učiti skozi zabavo, in to, kar uči, je prepoznavanje pasti sveta. Namesto da bi si ljudje priznali, da so tvorci lastne usode, raje vidijo to usodo kot roman. Za izmišljanje prispodob je potrebno znanje. Pater Emanuele ima črkovni in pojmovni stroj. Zbiral je atome pojmov in jih sestavljal. Edina govoreča bitja v tem stvarstvu so bile ptice. Je otok rajski vrt Eden, kjer se cedita med in mleko? Morda je priča lepoti, ki je ne sme nikoli zmotiti? Sredi otoka se je v mehkih barvah dvigalo drevo pozabe. Najraje bi vse pozabil, izbrisal, postal tabula rasa. Zgodovina je prizorišče neštetih muhavosti in zarot. Če se je naučil, kako se izogniti krogli in orožju, se bo moral naučiti pomembnejših reči, kako se izogniti zavisti, ljubosumju, grabežljivosti. Če puščice lahko prebodejo telo, lahko besede dušo. Resnica je kot lepa in sramežljiva mladenka, ki jo vidimo hoditi naokrog odeto v plašč. Njegova prva ljubezenska izkušnja ga je prepričala, da predmet njegove ljubezni prebiva nekje daleč. Vedno se je kasneje vračal na sled, da bi obnovil pokrajino spomina. Iz ranjenega mesta si je naredil deželo lastnega neizpolnjenega hrepenenja, otok svoje samote. Bog nas je ustvaril nezmožne razmišljati o neskončnem. Ferrante je zlohotni alter ego, Roberto kardinalov vohun. Odprava z ladjo na Tihi ocean je bila zelo pomembna, nadzorovati je moral učenjaka Byrda pri določanju poldnevnikov in časa. Dvojnik je odsev, ki ga oseba vleče za sabo, ali ki je v vsaki okoliščini tik pred njo. Po letih pariškega druženja z učenjaki je bil pripravljen na srečanje z Gospo. V ljubezenskih pismih so dame vedno bolj zanimale prispodobe kot pisci. Dovršenost ljubezni ni v tem, da si ljubljen, temveč da si zaljubljen. Če pokažeš svoje strasti, odpreš dostop do svoje duše. Potrebno je bilo uskladiti besedilo svetega pisma s sveto astronomijo. Svetovi so lahko brezštevilni v prostoru in v vzporednem času. Zemlja je velik kamen na nebu, ki občuti isti čas kot mi. Bog je že vedel, kako ravnati z različnimi časi in različnimi zgodbami. Vladimir Kajzovar Rokomet Rekord število zadetkov Ptujčank Stran 12 Nogomet Aluminij pod vrhom, Zavrč solidno v Kranju Stran 12 Odbojka Ptujčanke izgubile v gosteh, Benedikt doma Stran 13 Strelstvo Uvodna zmaga prvakov iz Kidričevega Stran 13 Judo Drava brez točk, vprašljiv nastop vkončnici Stran 15 Nogomet Sedem zadetkov v Stojncih Stran 14 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Ni časa za slavje, v sredo na Ptuj prihajajo Koprčani Po odigranem 15. krogu ima ekipa Domžal na prvem mestu pred tekmeci letos najvišjo prednost, ki sedaj znaša že 8 točk. To so dosegli s peto zaporedno zmago, medtem ko njihovi najbližji zasledovalci (Gorica in Celje) niso uspeli zmagati. Ob tem moramo (na žalost!) spet spregovoriti o spornih sodniških odločitvah, ki jih je bilo na tekmi v Kopru na pretek. Če so bili Koprčani v prejšnjem krogu okradeni v Ljubljani, se je tokrat to zgodilo Celjanom, ki so tekmo končali z devetimi igralci na igrišču in z izključenim trenerjem Pavlom Pinnijem. Izključitev Marlona je še lahko upravičena (storil je grob prekršek), drugi rumeni karton kapetana Sešlarja pa je bil prava farsa. Po odhodu iz igrišča je slednji simbolično svoj dres in kapetanski trak »poklonil« četrtemu sodniku. Zanimivo je, da so Celjani kljub dvema igralcema manj imeli celo priložnost za izenačenje. Vlogo prvega zasledovalca Domžal so tako prevzeli Koprčani, ki že v sredo prihajajo na Ptuj, kjer bodo poskušali zadržati visoko mesto na lestvici. S tem se zagotovo ne bodo strinjali Ptujčani, ki so lahko po dveh zaporednih remijih na gostovanjih upravičeno optimistični. Trener Milan Duričič je tudi v Gorici vlogo v začetni enajsterici zaupal mlademu Sahitiju, začel pa je tudi Zupan. Zdrava konkurenca v moštvu je za delo na treningih zagotovo odločilnega pomena, saj se morajo vsi nogometaši sproti dokazovati trenerju in nimajo zagotovljenega mesta v začetni enajsterici. Na prvi tekmi teh dveh tekmecev v letošnji sezoni v Kopru so z dvema doseženima zadetkoma Volaša zmagali Primorci. Omenjeni napadalec bo tudi na Ptuju glavna nevarnost za domačega vratarja, v dobri strelski formi pa sta tudi Amer Jukan in Vito Plut. Koprčani pod vodstvom trenerja Vlada Badžima gojijo napadalni nogomet in so druga najučinkovitejša ekipa v 1. SNL. Prav to pa je dober obet za obiskovalce sredine tekme na ptujskem Mestnem stadionu (tekma se bo pričela ob 14. uri), saj so zadetki vedno največji magnet zanje. Če jih bo več v mreži Ermina Hasiča kot Tomaža Murka, potem bo zadovoljstvo še večje. Veliko golov pa na zdnjih tekmah dosegajo tudi Mariborčani (tri proti Olimpiji, Nafti in Kopru, kar šest proti Livarju), ob tem pa zapravljajo še številne priložnosti, iz katerih je težje zgrešiti kot zadeti. Na njihovo žalost jih veliko tudi prejemajo, tako da od načrtovanega pohoda proti vrhu tonejo vse nižje na lestvici. Derbi 16. kroga bo odigran v Ljubljani, kjer se bosta pomerila soseda v ljubljanski kotlini, Interblock in Domžale. Veliko vprašanje je, ali je moštvo Interbloc-ka že dovolj stabilno, da bi lahko presenetilo aktualne državne prvake, ki si tega naslova zagotovo ne bodo pustili zlahka odvzeti. JM PrvaLiga Telekom Slovenije, 15. krog: Koper - MIK CM Celje 4:2 (3:1); strelci: Jukan 2., Viler 16., Plut 23., Ibeji 90.; Beršnjak 35., Pečnik 66.; R. K.: Marlon 12., Sešlar 75./oba MIK CM Celje Domžale - Primorje 2:1 (1:1); strelci: Jankovic 33., Aljančič 52.; Bun-derla 27. Maribor - Nafta 3:3 (3:1); strelci: Jelič 16., Zajc 33., Popovič 45.; Ošlaj 10., Koscardi 51., Repina 63.; R. K.: Mezga 81./Maribor Livar - Interblock 1:2 (1:1); strelci: Brezovački 29.; Rodic 34., Zeljko-vič 81.; R. K.: Čoralič 89./Interblock 1. SNL Rezultati 15. kroga: HIT Gorica - Drava 1:1 (1:0), Livar -Interblock 1:2 (1:1), Maribor - Nafta 3:3 (3:1), Koper - MIK Celje 4:2 (3:1), Domžale - Primorje 2:1 (1:1). 1. DOMŽALE 15 11 2 2 35:12 35 2. KOPER 15 7 6 6 30:20 27 3. HIT GORICA 15 8 3 4 22:17 27 4. MIK CM CELJE 15 7 3 5 21:14 24 5. INTERBLOCK 15 6 2 6 22:18 20 6. MARIBOR 15 5 4 6 26:25 19 7. NAFTA 15 4 7 4 21:19 19 8. PRIMORJE 15 5 2 8 22:20 17 9. DRAVA 15 4 3 8 19:33 15 10. LIVAR 15 1 1 13 14:44 4 Pari prihodnjega kroga (sreda, 31. 10.): Drava - Koper, Nafta - Hit Gorica, Interblock - Domžale, Primorje - Maribor (vse ob 14. uri), MIK CM Celje - Livar (ob 18. uri). Lista najboljših strelcev: 12 zadetkov: Dario Zahora (Domžale); 10 zadetkov: David Bunderla (Primorje); 9 zadetkov: Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 7 zadetkov: Nejc Pečnik (MIK CM Celje); 6 zadetkov: Ermin Rakovič (Interblock), Dalibor Volaš, Amer Jukan (oba Koper), Milan Osterc (Hit Gortica); 5 zadetkov: Enes Demirovic (oba HIT Gorica), Zlatan Ljubijankič (Domžale). Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 15. krog Drava prekinila niz šestih zaporednih zmag Gorice HiT Gorica - Drava 1:1 (1:0) Strelca: 1:0 Osterc (23.), 1:1 Zilič (50.). Hit Gorica: Pirih, Fratina (od 82. B. Bukič), Komel, Nikolič, Šuler, N. Kovačevič, Jogan, Živec (od 72. Rakušček), Demi-rovič, Osterc, Velikonja (od 69. Ekpoki). Drava: Murko, Emeršič, Gri-žonič, Prejac, Horvat, Sahiti, Drevenšek, Bošnjak (od 63. Ogu), Zupan (od 59. Tisnikar), Kelenc (od 90. Novak), Zilič. Rumeni kartoni: Nikolič; Drevenšek, Sahiti, Emeršič V petkovi številki Štajerskega tednika smo zapisali, da so nogometaši ptujske Drave v Novi Gorici skorajda vedno igrali dobro. Nič drugače ni bilo tokrat, saj so se Ptujčani posladkali z eno točko. Trener Milan Duričič je ponovno presenetil in na igrišče poslal spremenjeno sestavo v primerjavi z Lendavo. Nič hudega, ponovno je zadel in tako se tudi iz drugega zaporednega gostovanja Drava vrača neporažena, kar je vsekakor zelo vzpodbudno pred naslednjimi tekmami. V tem dvoboju so bili Goričani sicer veliki favoriti, že zaradi svoje zadnje serije šestih zaporednih zmag. Domači nogometaši so v srečanje krenili zelo odločno, saj so želeli čimprej doseči zade- Foto: Črtomir Goznik Mario Lucas Horvat (Drava, modri dres) se je po poškodbi spet vrnil v ekipo in ji pomagal do točke v Novi Gorici. V ozadnju akcijo spremlja Doris Kelenc. tek, ki bi v nadaljevanju pomenil veliko prednost, predvsem pa mirno nadaljevanje tega srečanja. Nogometaši HIT Gorice so imeli več od igre in so poskušali z vseh možnih položajev zatresti mrežo. Nekateri nogometni strokovnjaki so za bivšega reprezentanta Slovenije Milana Osterca pred sezono dejali, da bi naj bil prestar za prvoligaški nogomet, vendar je prav ta Pomurec v dresu Go-ričanov v 22. minuti po podaji Komela zatresel mrežo Drave. To je bil že njegov letošnji šesti zadetek. V nadaljevanju se je polpriložnost ponudila mlademu Velikonji, ki pa ni zadel. V tem delu igre nogometaši Drave niso bili preveč nevarni za domačega vratarja Piriha, omenimo lahko le poskusa Zi-liča in Kelenca, ki pa sta bila nenatančna. V drugem polčasu pa se je razmerje sil na igrišču povsem spremenilo. Gostje so vedeli, da ob vodstvu domačih nimajo več kaj izgubiti in so zelo od- ločno krenili v ta del igre. Tako naravnana igra pa je hitro prinesla izenačenje. V 50. minuti se je za strel odločil Marko Dre-venšek, žoga pa je ob pomoči domačega vratarja končala v vratniku, odkoder se je odbila do Ziliča, ki jo je potisnil v mrežo. Dobro igro bi Ptujčani lahko izkoristili še bolje, saj se je v 65. minuti sam pred goriškim vratarjem znova znašel Zilič, vendar žoga na nesrečo Ptujča-nov ni končala v mreži. Dravaši so trdno držali točko v svojih rokah in nogah in se temu primerno tudi borili, za kar so bili na koncu nagrajeni z izredno pomembno točko. Goričani so tri minute pred koncem poskušal še preko Osterca, vendar je Tomaž Murko preprečil pot žogi v mrežo. Očitno je, da se nogometaši Drave vračajo »med žive« in pridno nabirajo točke. Vse, kar so naredili v Lendavi in Novi Gorici, pa bi morali nadgraditi na sredinem srečanju, ko gostijo zelo močno ekipo Kopra, ki zaseda visoko 2. mesto na lestvici 1. SNL. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Miljenko Bošnjak (Drava, modri dres) je bil v igri do 63. minute, ko ga je zamenjal Ogu John. Marko Grižonič, igralec Drave: »V prvem polčasu nismo igrali najbolje, v nadaljevanju pa je bilo vse drugače. Mnenja sem, da smo zasluženo osvojili točko v Novi Gorici, če bi izkoristili svoje priložnosti, bi lahko celo zmagali.« Rokomet • 1. A SRL (ž) Rekordno število zadetkov Ptuja Mercator Tenzor Ptuj - Brežice 51:34 (25:15) Mercator Tenzor Ptuj: Puš 3, Majcen 3, Prapotnik 8, Ciora 6 (3), Kika-novič 10, Notesberg 1, Štembergar 1, Volarevič 5, Marinček, Kelenc, Mihič 4 in Strmšek 10. Brežice: Medved, Suban 1 (1), Pre-danič 1, Veble 4, Sutaj 11 (3), Markovič 3(1), Miler 4, Čigoja 8, Gramc, Lesinšek, Radovanič, Fakin, Šoško in Lipej. Sedemetrovke: Mercator Tenzor Ptuj 3(3), Brežice 5(6). Ptujske rokometašice so po pričakovanjih prišle do nove visoke zmage, tokrat proti ekipi iz Brežic, ob tem pa so dosegle svoj rekord po danih zadetkih, odkar igrajo v 1. A SRL. Do polovice prvega polčasa igra domačinkam nikakor ni stekla, tako da so gostje iz Brežic v prvih petnajstih minutah dvakrat celo vodile (6:7 in 7:8). Nato pa so Ptujčanke le zaigra- 1. A SRL ženske Rezultati 6. kroga: Mercator Tenzor Ptuj - Brežice 51:34 (25:15), Krim Mercator - Celeia Žalec 41:21 (20 :10), Zagorje Istrabenz Gorenje - Izola 33:27 (14:15), Burja Škofije - Celjske mesnine 33:43 (20:27), Olimpija PLK - Škofja Loka KSI 27:27 (14:15). Srečanje Kočevje Evro Casino -Velenmje bo odigrano jutri (sreda). 1. KRIM MERCATOR 6 6 0 0 12 2. CELJSKE MESNINE 6 5 1 0 11 3. MERC. TENZOR PTUJ 6 4 1 1 9 4. ŠKOFJA LOKA KSI 6 4 1 1 9 5. CELEIA ŽALEC 6 4 0 2 8 6. BREŽICE 6 3 0 3 6 7. OLIMPIJA PLK 6 2 1 3 5 8. KOČEVJE EVRO CASINO 5 2 0 3 4 9. VELENJE 5 2 0 3 4 10. ZAGORJE I. GORENJE 6 1 0 5 2 11. IZOLA 6 0 0 6 0 12. BURJA ŠKOFIJE 6 0 0 6 0 Foto: Črtomir Goznik Martina Strmšek (Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je bila poleg Kikanovičeve najboljša strelka svoje ekipe (obe sta dosegli 10 zadetkov) na srečanju z Brežičankami. le kot znajo in zmorejo ter si do konca prvega polčasa priigrale deset zadetkov prednosti. Prednost domačink je na začetku drugega polčasa narasla na trinajst zadetkov, nato pa so gostje nekoliko znižale. Proti koncu srečanja pa so varovanka trenerja Nikole Bistroviča do vrha napolnile mrežo gostij. Med strelke so se vpisale vse igralke, razen obeh vratark. Danilo Klajnšek Martina Strmšek - igralka Mercator Tenzor Ptuj: »Mislim, da naši zmagi ni kaj oporekati. V napadu smo dosegle želeni cilj, popraviti pa bo potrebno igro v obrambi, saj smo dobile preveč zadetkov.« Rokomet • Prijateljska tekma Zmaga »jeruzalemčkov« v Varaždinu: Varteks - Jeruzalem 25:30 (11:13) Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko; Belšak 5, Korpar, Krabonja 5, M. Bezjak 4, Bogadi 2, R. Bezjak 3, Radujkovic, B. Čudič 1, Sok 4 (2), Hebar, Žuran 3, Potočnjak, Korez 2 in Pisar 1. Trener: Saša Prapotnik. Rokometaši Jeruzalema so pred nadaljevanjem prvenstva v 1. A MIK SRL odigrali pripravljalno tekmo v Varaždinu proti hrvaškemu 1. A-ligašu Varteksu. Trener Saša Prapotnik je minutažo razdelil vsem igralcem. Po dveh mesecih se je na parket po poškodbi vrnil Bojan Čudič, ki bo v nadaljevanju prvenstva pomemben mož v igri Jeruzalema. Ormožani so se prikazali v solidni luči in premagali rokometaše Varteksa s petimi goli prednosti. Vinarje že v soboto ob 19. uri čaka težko gostovanje v Trbovljah pri Rudarju. Dogovorjen je tudi termin prve naslednje domače tekme proti Gorenju; zaradi obveznosti Velenjčanov v Ligi prvakov bo tekma na sporedu v sredo, 7. novembra, ob 19. uri v športni dvorani na Hardeku. UK Rokomet • 2. DRL - vzhod (m) Nedelji zmaga, Dravi ne Velika Nedelja -Sevnica 28:27 (11:15) V. Nedelja: Kovačec (21 obramb), Preac, Munda; Kvar 1, Cimerman 2, Meško, Orešnik, Hanželič 3, Marin, Veselko, Škripec 3, Venta 11 (2), Krabonja 3, Tušak 1, Kumer 4 (1) in Plohl. Trener: Samo Trofenik. Igralec tekme: Davorin Kovačec (Velika Nedelja). Rokometaši Velike Nedelje in Sevnice so gledalcem ponudili tekmo, ki bo ostala v spominu po številnih tehničnih napakah, odličnih obrambah vratarjev in po dramatičnem zaključku. Po vodstvu gostov 18:13 je domači trener opravil nekaj ro-šad v ekipi, kar je nato obrodilo sadove; predvsem selitev Vente z mesta desnega zunanjega na položaj desnega krila je bil zadetek v polno. Venta je namreč z lepimi goli premagoval solidnega sevniškega vratarja Andreja Horjaka (16 obramb) in izid je bil v 47. minuti izenačen na 20:20. V finišu tekme sta se prebudila še velika dolžnika te tekme, Kumer in Hanželič, ki sta svojo ekipo v nekaj primerih pripeljala do vodstva s +2. 26 sekund pred koncem so igralci Sevnice zmanjšali na -1, 27:28. Sedem sekund pred koncem Venta vrže žogo med gledalce (čeprav sodnika še nista označila predolgega napada) in si prisluži izključitev. Gostje so tri sekunde pred koncem pričeli s strani, žoga je prišla v roke Dražetiča, ki je sprožil s kakšnih 13 metrov, ampak Kovačec je bil še 21 na pravem mestu in veliko veselje Nedeljanov ob osvojitvi zlatih točk se je pričelo. 2. SRL VZHOD moški Rezultati 5. kroga: Drava Ptuj -Pomurje 27:27, Šmartno 99 - Arcont Radgona 28:16, Velika Nedelja - Sevnica 28:27, Črnomelj - Celje 22:28. 1. ŠMARTNO 99 2. CELJE 3. POMURJE 4. VELIKA NEDELJA 5. DRAVA PTUJ 6. SEVNICA 7. ČRNOMELJ 8. ARCONT RADGONA 4 4 3 3 4 2 3 2 0 0 0 0 1 1 David Venta (Velika Nedelja): »V prvem delu nam ni šlo po željah, a smo se z borbeno igro vrnili med žive in na koncu osvojili pomembne točke. Zdaj, po tekmi, se zavedam, da sem tik pred koncem storil veliko neumnost; to je zame nova velika izkušnja.« Uroš Krstič MRK Ptuj - RK Pomurje 27:27 (14:11) Ptuj: Dogša, Kelenc, Mesarec 5(1), Halilovič 9, Luskovič 2, Bračič 5, Predikaka 2, Kafol, Petraš 4, Pučko, Klemenčič, Kokol, Lukaček in Bezjak. Trener: M. Valenko. Gostitelji so vodili ves prvi polčas, ob tem pa pokazali do-padljivo igro. Po odmoru sta ekipi zaigrali precej neorganizirano, nakar so se gostje razigrali in v 40 minuti izenačili. Rezultat je bil do konca še sedemkrat izenačen. Haliloviču je z dvema zaporednima zadetkoma uspelo povesti svojo ekipo v vodstvo 26:24. Gostje niso popustili in so ponovno izenačili, žal pa 9 sekund pred koncem Halilovič iz čiste situacije ni dosegel zadetka, ki bi pomenila zmago. Bučni gledalci so ob koncu obe ekipi nagradili z aplavzom za borbeno in požrtvovalno igro. anc Nogomet • 2. SNL Aluminij z zmago pod vrhom, Zavrč solidno v Kranju Aluminij - Zagorje 2:1 (1:1) Strelci: 1:0 Krajcer (4), 1:1 Ljatifi (30) in 2:1 Krajnc (66. avtogol). Aluminij: Bratušek, Gašparič, Topolovec, Stojnič, Krajcer, Težački, A. Medved, Dugolin, Veselič (od 89. Osaj), Bakovič in K. Medved (od 55. Šimenko). Trener: Bojan Špehonja. Po osvojeni točki na gostovanju pri Rudarju v Velenju so v Kidričevem želeli potrditi točko z domačo zmago. Nasprotnik je bil »po meri«, čeprav so se Zagorjani počasi pričeli prebujati. V Kidričevo so prišli dokaj samozavestno, saj so vedeli, da nimajo kaj izgubiti. Nogometaši Aluminija so zelo odločno krenili v to srečanje, kar se jim je obrestovalo že 2. SNL Rezultati 12. kroga: Aluminij - Zagorje 2:1 (1:1), Triglav Gorenjska - Za-vrč 2:1 (0:0), Mura 05 - Krško 1:2 (0:1), Krka - Bonifika 2:5 (0:2), Bela krajina - Rudar Velenje 5:0 (1:0). 1. BELA KRAJINA 12 7 2 3 20:10 23 2. TRIGLAV GOR. 12 7 2 3 19:11 23 3. BONIFIKA 12 6 3 3 21:10 21 4. ALUMINIJ 12 6 3 3 19:13 21 5. RUDAR VELENJE12 5 2 5 25:20 17 6. MURA 05 12 4 4 5 13:14 16 7. KRŠKO 12 3 6 3 11:14 15 8.ZAVRČ 12 3 4 5 12:13 13 9. ZAGORJE 12 2 4 6 19:27 10 10. KRKA 12 0 4 8 6:33 4 Foto: Črtomir Goznik Robert Težački (Aluminij, rdeči dres) je bil med najboljšimi člani domačega moštva. v 4. minuti. Iz prostega strela z velike razdalje se je za neposredni strel na gol odločil Marko Krajcer; po pravem projek-tilu je žoga končala v zgornjem levem kotu vratarja Zagorja. Domači nogometaši so bili v tem delu tekme enostavno boljši nasprotnik in bi svoje vodstvo lahko zvišali najprej v 16. minuti, ko se je po podaji Težačkega sam pred vrati gostov znašel Veselič, vendar ni bil najbolj natančen. Naslednjo priložnost so domačini zapravili v 25. minuti (Dakovič, po podaji Težačkega). V 30. minuti pa so domači navijači doživeli neprijeten šok, saj so Zagor-jani iz enega redkih napadov rezultat izenačili. Osem minut kasneje bi Kidričane v vodstvo lahko popeljal Dakovič, ki je bil ponovno sam pred gostujočim vratarjem, vendar je streljal točno v njega. V drugem polčasu so najprej malce pritisnili gostje in nekajkrat nevarno streljali proti mla- Bojan Špehonja - trener Aluminija: »V prvem polčasu smo bili veliko boljši, saj smo ob zadetku imeli še štiri stoodstotne priložnosti, vendar je gostom uspelo izenačiti. Tudi v nadaljevanju smo bili boljši, zadetek pa smo dosegli po sreči. Tak pač je nogomet.« demu vratarju Aluminija Mihi Bratušku, ki pa je bil vedno na pravem mestu. V 66. minuti pa je padla odločitev o zmagovalcu. Z leve strani je kot za domače izvajal Dakovič, žogo pa je nesrečno in nespretno za hrbet svojega vratarja poslal branilec Zagorja Krajnc, ki je vstopil v igro le dve minuti prej. Do konca srečanja je bilo srečanje dinamično in borbeno, vendar do spremembe rezultata ni več prišlo. Domačinom je ta zmaga ohranila visoko mesto na prvenstveni razpredelnici. Triglav Gorenjska -Zavrč 2:1 (0:0) Strelca: 1:0 Robnik (61), 2:0 Robnik (85) in 2:1 Zdelar (89) Zavrč: Sraga, Šnajder, Zdelar, Lenart (od 85. Rozman), Murko, Baj-lec, Korez (od 71. M. Golob), Buzeti, Letonja, Kokot in Čeh (od 75. Satler). Trener: Miran Emeršič. Gostovanje nogometašev Za-vrča v gorenjski prestolnici se za njih ni dobro končalo, saj so doživeli poraz; Triglav sicer velja za enega najresnejših kandidatov za naslov prvaka v 2. slovenski nogometni ligi. Domači nogometaši so imeli terensko premoč, gostje iz Zavrča pa so se organizirano branili ter svoje priložnosti iskali v hitrih nasprotnih napadih. Bili so tudi zelo blizu prvemu zadetku na tekmi, saj je Sandi Čeh v 22. minuti zatresel prečnik. Nekaj minut kasneje se je po lepo izpeljani akciji sam pred domačim vratarjem znašel Šnajder, na žalost soigralcev pa ni zadel v polno. V drugem polčasu so domačini vršili močnejši pritisk in želeli čimprej doseči vodstvo. To jim je uspelo v 61. minuti, ko je Robnik streljal, žoga je na spolzkem igrišču odskočila, oplazila obrambnega igralca Bajleca ter končala za hrbtom vratarja Srage. Pet minut pred koncem srečanja je izkušeni napadalec Triglava povišal vodstvo in s tem so si domačini praktično že zagotovili zmago. Tihomir Zdelar je minuto pred koncem rednega dela srečanja iz prostega strela sicer premagal domačega vratarja in znižal vodstvo, vendar je za morebitno izenačenje gostom iz Zavr-ča zmanjkalo časa. Danilo Klajnšek Miran Emeršič - trener Zavrča: »Mislim, da smo se v Kranju proti Triglavu predstavili s solidno igro. Vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če ne bi prejeli tistega nesrečnega prvega zadetka. Fantom lahko čestitam za borbenost, ki so jo pokazali na tem srečanju.« Strelstvo • V Juršincih 1. krog Uvodna zmaga prvakov iz Kidričevega 1. liga - pištola Na prvem turnirju slovenske državne članske lige v Juršincih so zmago slavili aktualni prvaki iz Kidričevega pred strelci iz Rečice in Ptujčani, ki so z enakim rezultatom, vendar boljšo zadnjo serijo, srečno premagali domačo ekipo iz Juršincev (277:273). Med posamezniki se je svoje prve letošnje zmage veselil kidričev-ski strelec Boštjan Simonič s 574 krogi, obširno poročilo s tekmovanja v Juršincih, kjer so v nedeljo tekmovale še vse mlajše kategorije strelcev, pa si lahko preberete v petkovi številki Štajerskega tednika. 4. SD CRENSOVCI 1710 9 5. SD SLOVENSKE KONJICE 1702 8 6. SD JUTEKS ŽALEC 1699 7 7. SD LIBOJE 1690 6 8. SD KOVINAR ORMOŽ 1685 5 9. SD ŠTEFAN KOVAČ II 1673 4 10. SD RADGONA 1671 3 11. SD FLV 1667 2 12. SD KOLOMAN FLISAR 0 1 Pomen kolon: št. krogov v 1. krogu, skupno število točk Posamezni rezultati: 1. Tadej Horvat, SD TS Ormož, 586 krogov 2. Polona Bitenc, SD Juteks Žalec, 582 krogov 3. Katja Dadič, SD Slovenske Konjice, 580 krogov 10. Anton Novak, SD TS Ormož, 570 krogov Foto: Črtomir Goznik Majda Raušl (SK Ptuj-RGS), Cvetko Ljubič (SD Kidričevo-Tenzor) in Peter Tkalec (SD Dušan Poženel-Rečica) Ekipni rezultati: 1. SD KIDRIČEVO-TENZOR 1685 15 2. SD DUŠ.POŽ. REČICA 1681 12 3. SK PTUJ-RGS 1669 10 4. SD JURŠINCI 1669 9 5. SD KOPAČEVINA 1668 8 6. SD MAROK SEVNICA 1667 7 7. ŠSK COAL PETIŠOVCI 1660 6 8. SD GROSUPLJE 1659 5 9. SK BREŽICE 1648 4 10. SD MROŽ VELENJE 1640 3 11. SD OLIMPIJA 1633 2 12. SD ŠTEFAN KOVAČ 1631 1 Pomen kolon: št. krogov v 1. krogu, skupno število točk Posamezni rezultati: 1. Boštjan Simonič, SD Ki-dričevo-Tenzor, 574 krogov 2. Peter Tkalec, SD Dušan Poženel-Rečica, 568 krogov 3. Simon Simonič ml., SD Juršinci, 568 krogov 5. Cvetko Ljubič, SD Kidri-čevo-Tenzor, 566 krogov 6. Ludvik Pšajd ml., SD Jur-šinci, 565 krogov 8. Majda Raušl, SK Ptuj-RGS, 560 krogov 9. Matija Potočnik, SK Ptuj-RGS, 560 krogov 16. Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci, 558 krogov 28. Robert Šimenko, SK Ptuj-RGS, 549 krogov 30. Simon Simonič, SD Ki-dričevo-Tenzor, 545 krogov 32. Rok Pučko, SD Juršinci, 536 krogov 2. liga - puška sever 1. SD TS ORMOŽ 1723 15 2. SD ALOJZ HOHKRAUT 1720 12 3. SD DUŠAN POŽENEL 1713 10 16. Boris Hergula, SD TS Ormož, 567 krogov 20. Rok Šumak, SD Kovinar Ormož, 563 krogov 23. Stiven Vočanec, SD Kovinar Ormož, 561 krogov 24. Andrej Stanič, SD Kovinar Ormož, 561 krogov 2. liga - pištola Ekipni rezultati: 1. SD KRANJ 1656 15 2. SD D. POŽENEL II 1637 12 3. SD ŽELEZNIKI 1629 10 4. SK PTUJ PETLJA 1628 9 5. SD TRZIN 1627 8 6. SD GORENJA VAS 1617 7 7. SD COAL PETIŠOVCI II 1617 6 8. SD KOPAČEVINA II 1607 5 9. SD CELJE 1596 4 10. SD JUTEKS ŽALEC 1586 3 11. SD KAMNIK 1577 2 12. SD ŠKOFJA LOKA 1557 1 Pomen kolon: št. krogov v 1. krogu, skupno število točk Posamezni rezultati: 1. Klemen Tomaševič, SD Železniki, 566 krogov 2. Jure Frelih, SD Kranj, 566 krogov 3. Stellan Johansson, SD Kamnik, 565 krogov 5. Horst Krasser, ŠSK Coal Petišovci II, 556 krogov 6. Simeon Gonc, SK Ptuj Petlja, 555 krogov 15. Domen Solina, SK Ptuj Petlja, 541 krogov 21. Nikola Cofek, ŠSK Coal Petišovci II, 535 krogov 23. Miran Kolednik, SK Ptuj Petlja, 532 krogov 28. Vito Cofek, ŠSK Coal Petišovci II, 526 krogov Simeon Gonc Odbojka • 1. DOL (ž), 3. DOL (ž) Benedičanke »pogorele« doma, Ptujčanke na gostovanju LIP Bled - Ptuj 3:0 (17, 20, 13) Ptuj: Lorber, McNatt, Cvirn, Lipo-nik, Zupančič, Bilanovič, Geršak, And-jelkovič, Ravnjak in Kutsay. Ptujske odbojkarice so z bledo predstavo na Bledu doživele najbolj boleč poraz v letošnji sezoni. Po sredini razburljivi tekmi v domači dvorani s Koprčankami so optimistično pričakovale gostovanje pri nasprotniku, za katerega se je zdelo, da je po kvaliteti še najbližje lanskim drugoligaškim ekipam. Gorenjke so prejšnjo soboto s Koprčankami izgubile brez dobljenega niza, le krog za tem so Ptujčanke isto moštvo skoraj premagale. Vendar tudi tokrat ni šlo brez presenečenja, kar je sicer značilno za uvodni del letošnjega prvenstva. Ptujčanke so igrale zelo slabo, na parketu ni bilo niti ene razigrane igralke, ki bi uspela držati korak z gostiteljicami. Domačinke na drugi strani mreže so se pokazale v povsem drugačni luči; igrale so bolje kot na vseh dosedanjih sreča- 1. DOL ženske Rezultati 5. kroga: LIP Bled - ŽOK Ptuj 3:0, Luka Koper - MZG Grosuplje 3:2, Benedikt - Epic Sloving Vital 0:3. Srečanje Prevalje - Nova KBM Branik bo v petek. 1. LUKA KOPER 5 5 0 13 2. BENEDIKT 5 4 1 12 3. EPIC SLOVING VITAL 5 3 2 9 4. NOVA KBM BRANIK 4 3 18 5. LIP BLERD 5 2 3 6 6. PTUJ 5 14 4 7. MZG GROSUPLJE 5 0 5 3 8. PREVALJE 4 13 2 »Pred tekmo sem bila zelo optimistična, saj se mi zdi, da smo imele glede na dosedanji potek prvenstva veliko možnosti, da zmagamo. Tekma se je nato odvrtela v povsem drugo smer. Ob koncu sem za nekaj časa le obsedela na klopi, bila sem povsem šokirana in nisem mogla verjeti, kaj se je zgodilo,« je povedala ptujska trenerka in igralka Sergeja Lorber, ki ji niti dan po tekmi ni bilo povsem jasno, zakaj je šlo zvečer vse narobe. Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice Ptuja so proti Blejkam naredile preveč napak. njih. Večino dela so opravile že z odličnimi začetnimi udarci, veliko boljše so bile tudi v bloku in bolj natančne ob zaključkih akcij. Visok in nepričakovan poraz Ptuja je bil neizogiben. Po slabi sobotni predstavi so Ptujčanke na lestvici nazadovale za dve mesti in so zdaj šeste. Podoben večer so imele tudi Benedičanke, ki so nepričakovano visoko izgubile na gostovanju v Ljubljani. Nepričakova- ni razpleti so sestavni del prvega dela prvenstva, favorizirana moštva so doživela kar nekaj zelo bolečih porazov. Morda se pa v tem stilu nadaljuje: zmaga Ptujčank na gostovanju v Ljubljani bi že pomenila veliko presenečenje. Precej lažjo nalogo naj bi imele Benedičanke, ki gostujejo na Prevaljah. UG 3. DOL Kurent SK Company - Svit 1:3 (-20, -19, 16, -24) Obe ekipi sta v prvih dveh krogih obakrat izgubili in sta zato tokrat pričakovali zmago. V prvem nizu so domačinke začele zelo dobro in povedle s 7:0. Zaradi tega so se očitno malo preveč sprostile in kazen je sledila zelo hitro - 7:4. Pri 19:19 je bil rezultat še zadnjič izenačen, nato pa so domače trikrat zapored slabo sprejele servis in gostje so povedle z 0:1 v nizih. V drugem nizu so gostje iz Slovenske Bistrice vodile že s 13:22, kar je bilo dovolj za zanesljivo zmago. V tretjem nizu so kurentice ponovno dobro začele ter pove-dle s 5:0. Čeprav njihova igra še zelo niha, se to v tem nizu ni zgodilo in so uspele rezultat v nizih znižati na 1:2. V četrtem nizu so Bistričanke vodile skoraj do konca, vendar so kurentice izenačile na 22:22 in imele pri 24:22 celo zaključno žogo. Toda nato so gostje izvedle učinkovit napad, domačinkam pa so dvakrat zadrhtele roke pri sprejemu servisa in rezul- Kasaštvo Ekipa Kurent SK Company nastopa v 3. državni odbojkarski ligi tat se je obrnil - 24:25. Trener Zimič je zahteval time out, pomožna sodnica ga je odobrila in domačinke so krenile proti domači klopi. Glavna sodnica pa time outa ni dovolila (?) in je dala znak za servis. Domačinke med tekom nazaj v polje žoge niso uspele sprejeti in tekma je bila končana. Pri kurenticah se je sredi prvega niza poškodovala Orni-kova, na katero modro-črne najmanj tri tedne ne morejo računati. Ta poškodba je trenerja Zimiča prisilila nekoliko spremeniti postavitev, temu pa neizkušene domačinke še niso dorasle - praktično celo tekmo je bila v njihovih vrstah prisotna zmeda. Le zaradi velike borbenosti ter zelo učinkovitih napadov Švetakove so Ptujčanke dokaj solidno parirale nasprotnicam. So pa Bistričankam podarile kar 10 točk z dotiki mreže in še 9 točk z napakami pri servisu. Prvo kaže na veliko borbenost, drugo pa na psihično nestabilnost. Vendar bi kljub tako velikemu številu napak to tekmo lahko dobile tudi Ptujčanke, če ne bi bila »glavni režiser« tekme glavna sodnica Zajškova, ki je zelo očitno sodila na škodo domačink. UR Kazen Dawsonu MS Afera v zadevi doping kontrole po kasaški dirki 9. septembra v Ljutomeru in pozitivnega testa 3-letnega konja Dawsona MS, lastnika in trenerja Marka Slaviča (KK Ljutomer) je dobila sodni epilog. Sodniški sestav Zveze društev kasaške centrale Slovenije (ZDKCS) je v skladu z določili Pravilnika o kasaških dirkah izrekel kazni. Marko Slavič (roj. 1938) se kaznuje z denarno kaznijo 1.000 evrov in prepovedjo nastopanja v vlogi trenerja in tekmovalca za dobo 90 dni, in sicer za obdobje od dneva izreka kazni do konca tekmovalne sezone 2007 v Sloveniji, preostanek pa od prvega uradnega tekmovalnega dne sezone 2008 do izteka celotne kazni. Z enako kaznijo prepovedi nastopanja se kaznuje tudi vse konje, ki jih je morebiti imel po evidenci ZDKCS Marko Slavič na dan 9. 9. 2007 v lasti ali solasti ali pa so bili v lasti njegove firme ali kluba. Dawson MS se kaznuje s prepovedjo nastopanja za dobo 90 dni, in sicer za obdobje od dneva izreka kazni do konca tekmovalne sezone v Sloveniji 2007, preostanek pa od prvega uradnega tekmovalnega dne sezone 2008 do izteka celotne kazni, pri čemer je trener tega konja dolžan sam poskrbeti, da bo pred naslednjim nastopom doping negativen. Konju se od dneva izreka do izteka kazni prepove tudi nastopanje v tujini. Prav tako se mu odvzamejo uvrstitve, rezultati, praktične nagrade in pokali ter pravica do denarnih nagrad, ki jih je dosegel na tekmovanjih med vključno 9. 9. 2007 in 19. 10. 2007. V petnajstih dneh od tega izreka je lastnik navedenega konja dolžan na sedež ZDKCS vrniti vse pokale in praktične nagrade, prav tako pa morebitne že prejete denarne nagrade na naslove izplačevalcev - prirediteljev. Dawson MS, ki je na državnem prvenstvu triletnih kasačev v Ljutomeru (99.) zmagal, bo moral najvišji naslov prepustiti v tej dirki drugo uvrščenemu Leonidasu OZ (KK Slov. gorice Lenart), v navezi Zvon-ko Osterc (lastnik)-Milan Žan (voznik). NŠ Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj Sedem zadetkov v Stojncih 3. SNL - vzhod Rezultati 13. kroga: Stojnci - Trgovine Jager 5:2, Tehnostroj Veržej - Dravinja 2:2, Črenšovci - Šmartno 1928 2:0, Pohorje - Kovinar Štore 0:6, MU Šentjur - Roma 6:0, Maleč-nik - Paloma 1:0, Odranci - Koroška Dravograd 2:2. 1. MU ŠENTJUR 12 10 2 0 34:7 32 2. ŠMARTNO 1928 12 6 3 3 20:16 21 3. DRAVINJA 12 5 5 2 23:13 20 4. ODRANCI 12 5 4 3 19:17 19 5. TRGOV. JAGER 12 5 3 4 18:16 18 6. ČRENŠOVCI 12 5 2 5 22:22 17 7. PALOMA 12 5 2 5 14:20 17 8. TEHNO. VERŽEJ 12 4 4 4 18:16 17 9. MALEČNIK 12 4 4 4 18:17 17 10. STOJNCI 12 4 3 5 23:21 15 11. DRAVOGRAD 12 4 3 5 19:17 15 12. KOVIN. ŠTORE 12 3 5 4 28:25 14 13. ROMA 12 1 3 8 14:38 6 14. POHORJE 12 1 1 10 10:35 4 Nogometaši Šentjurja so z visoko zmago proti novincu v ligi Romi samo še utrdili svoj vodeči položaj na prvenstveni razpredelnici. Njihovi zasledovalci pa delajo spodrsljaje iz kroga v krog (Šmartno in Trgovine Jager so izgubili, Dravinja pa je v Veržej u osvojila samo točko), tako da imajo sedaj Šentjurčani kar enajst točk pred drugim in imajo prestižni naslov jesenskega prvaka že v svojih rokah. Ponovno pa so zmago slavili nogometaši Stojncev in to proti ambiciozni ekipi iz Šmarja pri Jelšah. Tokrat so bili gostje popolnoma nadigrani in nogometašem iz Stojncev gredo vse čestitke za dobro igro. Še najbolj so bili v tem krogu zadovoljni gledalci, saj so videli trideset zadetkov, kar daje lepo povprečje 4,28 gola na tekmo. Stojnci - Trgovine Jager 5:2 (3:1 STRELCI: 1:0 Topolovec (11), 1:1 Mras (23), 2:1 Žnidarič (27), 3:1 Topolovec (37), 4:1 Zagoršek (60), 5:1 Kuserbanj (65), 5:2 Firšt (80. iz 11-m) STOJNCI: Veselič, Milošič (od 68. Mulej), Habrun (od 53. Zagoršek), Fruk, Rumež, Janžekovič, Železnik, Fridauer (od 46. Kuserbanj), Žnida-rič, Topolovec, Gaiser. Trener: Ivan Zajc. Štajerska liga: Gerečji vasi točka v derbiju Rezultati 12. kroga: Gerečja vas Unukšped - Šoštanj 1:1, GIC Gradnje Rogaška - Holermuos Ormož 1:1, Oplotnica - AHA EMMI Bistrica 1:0, Podvinci - Partizan Fram 0:4, Peca - Mons Claudius 1:0, Železničar - Zreče 2:1, Simer šampion - Šentilj Jarenina 3:1. 1. SIMER ŠAMP. 12 10 2 0 37:7 32 2. GEREČJA VAS U. 12 8 2 2 39:15 26 3. ŠOŠTANJ 12 7 3 2 26:11 24 4. HOLER. ORMOŽ 12 7 3 2 28:19 24 5. A. E. BISTRICA 12 5 3 4 25:21 18 6. PARTIZAN FRAM 12 6 0 6 19:19 18 7. MONS CLAUD. 12 5 2 5 21:2 17 8. GIC ROGAŠKA 12 5 2 5 19:21 17 9. PODVINCI 12 5 2 5 20:25 17 10. PECA 12 5 0 7 23:28 15 11. ZREČE 12 3 2 7 15:23 11 12. ŠENTILJ - JAR. 12 3 1 8 15:31 10 13. OPLOTNICA 12 2 0 10 14:36 6 14. ŽELEZNIČAR 12 2 0 10 15:40 6 Nogometaši Simer šampiona so si krog pred koncem jesenskega dela prvenstva zagotovili naslov jesenskega prvaka. To so jim omogočili nogometaši Gerečje vasi Unukšpeda, ki so na svojem igrišču samo remizirali s Šoštanjem. Kljub temu pa so zadržali drugo mesto na prvenstveni razpredelnici. Dvanajsti krog nekako ni odgovarjal klubom iz MNZ Ptuj, saj so točko osvojili le še Ormožani v Rogaški Slatini (Ormoža-ni niso najbolje izkoristili izključitve domačega igralca Čebularja v prvem Foto: Črtomir Goznik V Stojncih so gledalci videli 7 zadetkov, od tega so jih domačini dosegli 5. Na sliki je Damir Zagoršek, tik preden je dosegel četrti zadetek za domačo ekipo. polčasu). Na žalost pa so Podvinci doma izgubili s Partizanom Fram (od 38. minute dalje so igrali z igralcem manj, izključen je bil Hren), Bistriča-ni pa so bili neuspešni pri sosedih v Oplotnici. So pa kljub neugodnim izidom vsi še vedno v prvi polovici prvenstvene razpredelnice. Gerečja vas - Šoštanj 1:1 (0:0) Strelca: 0:1 Rajkovič (52) in 1:1 Slaček (79). Gerečja vas Unukšped: Klemen-čič, Filipovič, Slaček, Horvat, Kai-sesberger, R. Sagadin, J. Sagadin, D Hertiš (od 22. Marinič, od 44. M. Hertiš)), Vtič, Gerečnik (od 53. Žgeč), Johnatan. Oplotnica - AHA EMMI Bistrica 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Prebil (48) AHA EMMI Bistrica: J. Stegne, Modrič, Peterca, Beranič, Ragolič, Jelenko, Tkavc, Pipenbaher, Colnarič (od 62. Obrovnik), A. Stegne (od 46. Mlinar) in Hrušman (od 62. Plevnik). Podvinci - Fram 0:4 (0:2) Strelci: 0:1 Stražišar (10), 0:2 Prapotnik (36), 0:3 Horvat (65) in 0:4 Furlan (67). Podvinci: Gašperič, Šebela, S. Kupčič, Brus (od 62. Petek), Bratec, Hren, Benko (od 46. Toplak), Strgar (od 66. Petek), D. Petrovič, R. Petrovič in B. Kupčič. GIC Gradnje Rogaška -Holermuos Ormož 1:1 (1:0) Strelca: 1:0 Drofenik (24) in 1:1 Novak (65). Holermuos Ormož: Šnajder, D. Je-rebič, Novak, Zidarič, Zadravec, Dru-zovič, Jurčec, Mlinarič, M. Jerebič, Prapotnik (od 65. Kirbiš) in Kolarič. 1. LIGA MNZ PTUJ: Zmage vodilnih ekip Rezultati 10. kroga: Središče -Videm 0:2, Rogoznica - Hajdina 1:7, Zgornja Polskava - Boč 1:2, Skorba Saš - Bukovci 0:3, Gorišnica - Apače 0:2, Dornava - Cirkulane 4:1. 1. BUKOVCI 10 7 1 3 23:6 22 2. APAČE 10 6 3 1 24:10 21 3. BOČ 10 6 1 3 18:16 19 4. HAJDINA 10 6 0 4 25:18 18 5. DORNAVA 10 5 1 4 22:13 16 6. SREDIŠČE 10 5 1 4 19:18 16 7. GORIŠNICA 10 4 2 4 19:22 14 8. VIDEM 10 3 4 3 21:20 13 9. ROGOZNICA 10 2 4 4 13:23 10 10. CIRKULANE 10 2 1 7 17:24 7 11. SKORBA SAŠ 10 1 4 5 13:22 7 12. Z. POLSK. -1 10 2 0 8 12:34 5 Rogoznica - Hajdina 1:7 (1:2) Strelci: 0:1 Krajnc (26), 0:2 Hotko (34), 1:2 Strelec (45), 1:3 Pihler (59), 1:4 Pihler (61), 1:5 Pacher (67), 1:6 Krajnc (80) in 1:7 Flajsinger (85). Središče - Videm 0:3 (0:2) Strelci: 0:1 Fridauer (26), 0:2 Var-nica (30) in 0:3 Pečnik (80). Gorišnica - Apače 0:2 (0:1) Strelca: 0:1 Predikaka (3) in 0:2 Kukovec (63). Dornava - Cirkulane 4:1 (3:0) Strelci: 1:0 Rakuša (5), 2:0 Kokol (9), 3:0 Kokol (32), 3:1 Gerbus (66) in 4:1 Kokol (88). Zgornja Polskava - Boč 1:2 (1:2) Strelca: 0:1 Habjan (23), 0:2 Habjan (30) in 1:2 Klajderič (45). 2. liga MNZ Ptuj: Visoka zmaga Mar-kovcev, Pragersko jesenski prvak Rezultati 9. kroga: Podlehnik - Leskovec 0:1, Slovenja vas - Tržec 3:2, Hajdoše - Markovci 0:7, Pragersko - Spodnja Polskava 5:0, Lovrenc - Grajena 1:3. 1. PRAGERSKO 9 9 0 0 39:4 27 2. MARKOVCI 9 5 2 2 20:7 17 3. HAJDOŠE 9 5 1 3 27:23 16 4. SP. POLSKAVA 9 4 2 3 10:16 14 5. LESKOVEC 9 3 3 3 16:16 12 6. SLOVENJA VAS 9 3 3 3 13:22 12 7. GRAJENA 9 2 3 4 16:27 9 8. LOVRENC 9 2 1 8 11:18 7 9. TRŽEC 9 1 3 5 17:24 6 10. PODLEHNIK 9 2 0 7 8:20 6 Podlehnik - Leskovec 0:1 (0:1) Strelec: 0:1 Zavec (25). Hajdoše - Markovci 0:7 (0:4) Strelci: 0:1 Zver (23), 0:2 Kukovec (29), 0:3 Bezjak (39), 0:4 Janžekovič (42), 0:5 Bezjak (55), 0:6 Janžekovič (83) in 0:7 Kukovec (88). Slovenja vas - Tržec 3:2 (1:2) Strelci: 1:0 Sakelšek (21. z 11 m), 1:1 Emeršič (33), 1:2 Šeliga (37. z 11 m), 2:2 Sakelšek (48) in 3:2 Kodrič (73). Pragersko - Spodnja Polskava 5:0 (3:0) Strelci: 1:0 Novak (2), 2:0 Plošb-nik (32), 3:0 Ferk (55. z 11 m), 4:0 Plošnik (70) in 5:0 Frangež (72). Lovrenc - Grajena 1:3 (0:2) Strelci: 0:1 Bračič (10), 0:2 Bra-čič (32), 0:3 Petek (82) in 1:3 Kokol (83). Veterani MNZ Ptuj: Gorišnica in Pragersko bosta prezimila na vrhu Zahodna skupina: rezultati 9. kroga: Skorba - Podlehnik 9:1, Pragersko - Apače 4:0, Zgornja Polskava - Boč 5:2, Lovrenc - Polskava 0:5. Srečanje Hajdina - Prepolje je bilo prekinjeno pri rezultatu 4:0, ker so gostje ostali na igrišču s premajhnim številom nogometašev. 1. PRAGERSKO 9 7 0 2 36:9 21 2. HAJDINA 9 7 0 2 26:9 21 3. SKORBA 9 6 1 2 31:12 19 4. ZG. POLSKAVA 9 5 2 2 23:15 17 5. POLSKAVA 9 5 1 3 19:11 16 6. APAČE 9 4 0 5 18:22 12 7. BOČ 9 3 1 5 23:23 10 8. PREPOLJE 9 3 1 5 17:33 10 9. LOVRENC 9 0 2 7 8:30 2 10. PODLEHNIK 9 0 2 7 8:45 2 Vzhodna skupina: rezultati 9. kroga: Ormož - Markovci 0:2, Stojnci - Savaria Podvinci 2:1, Grajena - Videm 4:1, Gorišnica - Tržec 3:1, Leskovec - Dornava 1:0. 1. GORIŠNICA 9 7 2 0 27:8 23 2. GRAJENA 9 5 2 2 15:11 17 3. VIDEM 8 5 1 2 21:15 16 4. PODVINCI 9 4 2 3 13:7 14 5. MARKOVCI 9 4 2 3 13:16 14 6. STOJNCI 9 3 1 5 18:21 10 7. ORMOŽ 9 2 3 4 9:16 9 8. TRŽEC 9 2 3 4 11:18 9 9. DORNAVA 8 1 2 5 7:14 5 10. LESKOVEC 9 1 2 6 9:17 5 Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Skorba Saš - Bukovci 0:3 (0:1) Strelci: 0:1 Modrič (42), 0:2 Rajh (69) in 0:3 Plohl (70). Nogometaši Gorišnice (temni dres) so na domačem igrišču doživeli poraz proti Apačam (rdeči dres); slednji za vodilnimi Bukovča-ni na lestvici 1. lige MNZ Ptuj zaostajajo le točko. Nogomet (ž) • 1. SŽNL Tesen poraz z Olimpijo 1. slovenska ženska nogometna liga REZULTATI 7. KROGA: Ljudski vrt - Olimpija Bežigrad 1:2 (1:1), Maribor - Velesovo 0:10 (0:3), Krka - Pomurje 4:1 (3:0), Slovenj Gradec - Senožeti Škale 6:1 (2:0) 1. KRKA 7 7 0 0 70:2 21 2. VELESOVO 7 5 1 1 37:5 16 3. POMURJE 7 5 0 2 38:9 15 4. OLIMPIJA BEŽ. 7 4 0 3 22:22 12 5. SLOV. GRADEC 7 3 1 3 45:10 10 6. LJUDSKI VRT 7 2 0 5 8:66 6 7. SENOŽETI -ŠKA. 7 1 0 6 14:40 3 8. MARIBOR 7 0 0 7 0:80 0 LJUDSKI VRT - OLIMPIJA BEŽIGRAD 1:2 (1:1) STRELKE: 1:0 Vesna Korošak (33), 1:1 Lara Funtek (45), 1:2Lara Funtek (55) LJUDSKI VRT: Alenka Murko, Maša Jaušovec (od 86. Tanja Murko), Maja Koren, Majda Mesarec (od 75. Barbara Petek), Alenka Trafela, Maja Skaza, Vesna Korošak, Karin Matja-šič (od 35. Nina Pihler), Nina Cafuta, Mateja Arnuš, Tina Vrečar (od 60. Teja Šmintič). Trener: Alen Ivartnik V zadnjem jesenskem krogu so ptujske nogometašice gostile ljubljansko Olimpijo in srečanje dokaj nesrečno izgubile. V dinamičnem srečanju so domačinke povedle v 33. minuti z zadetkom Vesne Koro-šak. Izgledalo je, da bodo po tem delu igre vodile, vendar so gostje v zadnjih trenutkih prvega polčasa uspele rezultat izenačiti. Na začetku drugega polčasa so Ljubljančanke povedle, kar se je pozneje izkazalo za zmagoviti zadetek, saj kljub vsem naporom nogometaši-cam Ljudskega vrta ni uspelo zadeti, da bi osvojile vsaj točko. DK Foto: Stanko Kozel Dekleta ZNK Ljudski vrt (na sliki Nina Pihler, rumeni dres) so se dobro upirale tekmicam iz Ljubljane. Futsal • 2. SFL - vzhod Tri ekipe še neporažene 2. SFL- zahod Rezultati 4. kroga: Marinci Veš-čica - FC Maribor Branik 2:6 (2:2), KMN Martinišče Codex - Tomaž ABA Mark69 2:7 (2:4), KMN Benedikt -KMN Slovenske Gorice 14:5 (8:1), Nazarje Glin - Bioterme M.Nedelja 7:4 (4:3), DuplekTBS Team24 - Cer-kvenjak G. Anton 6:3 (2:2). 1. BENEDIKT 4 4 0 0 41:12 12 2. NAZARJE GLIN 4 3 1 0 31:16 10 3. TOMAŽ MARK 3 3 0 0 18:4 9 4. MARIBOR B. 4 3 0 1 15:8 9 5. DUPLEK TBS 4 2 0 2 17:26 6 6. MARTINIŠČE C. 4 112 13:22 4 7. CERKVENJAK 4 1 0 3 18:27 3 8. MARINCI VEŠČ. 3 0 1 2 10:16 1 9. SLOV. GORICE 4 0 1 3 13:31 1 10. M. NEDELJA 4 0 0 4 8:22 0 Martinišče - Tomaž ABA Mark 69 2:7 (2:4) Strelci: 0:1 Goričan (1), 0:2 B. Kupčič (2), 0:3 Kamenšek (11), 1:3 Rošker (11), 2:3 Prajniger (18), 2:4 B. Kupčič (18), 2:5 Goričan (27), 2:6 Kamenšek (32) in 2:7 Goričan (40). Tomaž: Trop, Vrbanič; B. Kupčič, S. Kupčič, Gajser, Kamenšek, Gori-čan, Školiber, Plohl, Kolbl, Majcen, Bohinec. Trener: Marjan Magdič. »Petelini« so uspešno zapustili prizorišče v Murski Soboti, kjer so v minuli sezoni klonili s 3:5. Tokrat je zgodba imela srečen konec in Tomaž je v tej sezoni nanizal še četrto zmago (Slovenske Gorice, Branik, Sevnica v pokalu, Martinišče). Pre-kmurci so se po svoji stari navadi predstavili z obrambno igro, v napadu pa so pretili le iz protinapadov. Dva protinapada so tudi uspešno zaključili in se v 18. minuti približali le na gol zaostanka 2:3. V nadaljevanju je Tomaž vzel stvari v svoje roke in lepo napolnil mrežo sicer solidnega vratarja Martinišča Sarke. V petek ob 20.30 čaka v Ljutomeru varovance Marjana Magdiča zaostala tekma 2. kroga proti Marin-cem iz Veščice. UK Judo m 1. slovenska judo liga, 2. krog Športni napovednik Nogomet 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Pari 16. kroga - SREDA ob 14.00: Drava - Koper, Nafta - HIT Gorica, Interblock - Domžale, Primorje - Maribor, SREDA ob 18.00: Mik CM Celje - Livar. Odbojka 1. DOL ŽENSKE Pari 6. kroga: Epic Sloving Vital - ŽOK Ptuj, MZG Grosuplje - LIP Bled, Nova KBM Branik - Luka Koper, Benedikt - Prevalje. Športne prireditve ob prazniku občine Hajdina Sreda, 31. 10., od 09.00 - 12.00: TENIS: DVOJICE, Goya center Hajdoše. Petek, 2. 11., od 17.00 - 20.00: MALI NOGOMET: VETERANI, telovadnica OŠ Hajdina. Sreda, 7. 11., od 17.00 - 20.00: MALI NOGOMET: ČLANI, telovadnica OŠ Hajdina. Danilo Klajnšek Nogomet • Mednarodne lige Nov polom Milana, Chelsea se prebuja Prvenstva širom Evrope so v polnem teku in počasi se slika o razmerju moči v posameznih državah že kristalizira. V Italiji je aktualni evropski prvak Milan dobil novo bolečo zaušnico, ki mu jo je prizadela Roma (brez svojega največjega zvezdnika Tottija!). Nasploh je 9. krog Serie A prinesel malo lepih trenutkov t. i. velikim ekipam, saj je drugi milanski klub, ki sicer vodi na lestvici na jugu pri Palermu le remiziral, Juventus pa je pri Napoliju celo izgubil. V mestu pod Vezuvom nasploh vlada prava nogometna evforija, saj so sinje modri zelo blizu vrha lestvice. Samir Handa-novič (Udinese) je spet ostal nepremagan, njegova ekipa pa je slavila v gosteh pri Laziu (0:1). Londonski Chelsea iz tekme v tekmo dokazuje, da je kriza po odhodu karizmatičnega Mourinha dokončno preteklost, saj so vnovič slavili, tokrat so povsem dotolkli letos sicer odlični Man-cester City, ki ga vodi prekaljeni Sven Goeran Eriksson. Končnih 6:0 dovolj zgovorno pove o razmerju moči na sobotni tekmi. Na derbiju kroga sta se na slovitem Anfieldu pomerila neprepričljivi Liverpool in Arsenal, ki je v tem trenutku verjetno najbolj vroča ekipa, ne samo v Angliji, marveč tudi v Evropi. V dinamičnem srečanju je bil končni rezultat 1:1, kar še najbolj ustreza dogodkom na zelenici. Prepričljivo je slavil Manchester United, v katerem je bil prva violina Carlos Tevez, ki se kot vse kaže dokončno vklopil v moštvo. Tottenham je dobil novega trenerja (nekdanjega trenerja španske Seville Juandeja Ramosa), ki tokrat sicer še ni vodil svoje nove ekipe, toda očitno ga čaka ogromno dela, saj so »ostroge« pri samem repu razpredelnice. Bojan Prašnikar na klopi Energie Cottbusa še naprej zbira remije, ki pa bodo bržkone premalo za obstanek v Bundesligi. Tokrat si je njegova ekipa remi priigrala v 94. minuti srečanja. V derbiju 11. kroga je Bayern izvlekel remi v Dortmundu, toda tekmeci se mu zaradi lastnih neprepričljivih predstav niso približali; Schalke in Werder sta namreč v medsebojni tekmi remizirala. Po dolgem času je zmagal aktualni prvak Stuttgart, kar pa ni prineslo pretiranega zadovoljstva v vrste nekdanjega kluba Srečka Katanca. Kljub temu, da je trener Armin Veh še pred kratkim podaljšal pogodbo, je njegov stolček na precej majavih nogah. Za svoja kluba sta nastopila Mišo Brečko (Hamburg; odigral je le nekaj sekund) in Klemen Lavrič (Dusburg; od 60. minute), v drugi nemški ligi pa še naprej blesti Milivoje Novakovič, ki je praktično sam prinesel zmago svojemu Koelnu - zabil je dva gola, v tem prvenstvu pa je dosegel že devet zadetkov. V Franciji se še naprej nadaljuje agonija Marseilla, ki je tokrat proti Sochauxu (Jokič ni igral, Birse je odigral celotno srečanje) dosegel tri zadetke, a vseeno izgubil; dva od teh sta bila namreč avtogola. Po spodobnih predstavah v Ligi prvakov jim v domačem prvenstvu enostavno ne gre, kar s pridom izkoriščajo njihovi tekmeci. Še naprej je glavno presenečenje prvenstva Nancy, ki je tokrat pri zadnjeuvrščenem Metzu le remiziral. V nekdaj velikem derbiju sta se pomerila Paris Saint Germain (ki je že nekaj let, kljub visokim načrtom, v veliki krizi) in aktualni prvak Lyon, ki se počasi pobira. Da je kriza že zgodovina, je pokazalo tudi srečanje na Parku princev, saj so prvaki slavili z 2:3. V Premieri division Branko Ilič ponovno ni igral za svoj Betis, ki je v gosteh pri Atleticu Bilbau sicer igral 0:0. Najbolj v oči bode tekma v Zaragozi, kjer je domači klub visoko ugnal Villareal, ki uspešno meša štrene pri vrhu lestvice. Real se je na domačem terenu izvlekel šele v končnici in kljub ne preveč prepričljivim predstavam pridno zbira točke. Barcelona je ugnala Almerio. Najbolj zanimivo srečanje so gledalci videli v Sevilli, ki igra vedno boljše. Tokrat so se znesli nad še enim kandidatom za visoka mesta, Valencio, in dokazali, da jih tudi odhod trenerja Ramosa ni vrgel iz tira. Tadej Podvršek Drava brez točk, končnica vprašljiva V 2. krogu 1. slovenske judo lige sta JK Drava in JK Goriš-nica izgubila oba dvoboja in tako ostala brez točk. Drava je izgubila s Sankakom po tehničnih točkah, borbe so se končale 3:3, proti Dupleku pa s 3:4 in obakrat zapustila blazine sklonjenih glav po presenetljivih tesnih porazih. JK Impol je gladko s 5:1 odpravil Olimpijo in se utrdil v vodstvu, presenetljivo drugo mesto drži Železničar, ki je tokrat zmagal oba dvoboja. V Lopati pri Celju v Budoka-nu Fabijan se je ekipa JK Drava srečala z JK Sankakom in JK Duplek. S težkega gostovanja so se Ptujčani vrnili brez točk in tako postavili pod vprašaj letošnjo končnico prvenstva. V prvem dvoboju se je ekipa JK Duplek srečala z JK Sankaku in izgubila s 2:4 (20:32).V drugem dvoboju med JK Sankakom in JK Dravo so zmagali domačini po tehničnih točkah, saj se je dvoboj končal v borbah s 3:3 in tehničnih točkah 30:25 za JK Sankaku. Za JK Dravo so zmagali Rok Tajhman, Aljaž Sedej in Bogdan Lešnjak, za JK Sankaku pa Matjaž Trbovc, Roki Drakšič in Beno Lah, medtem ko sta se Igor Spasojevič (JK Drava) in Peter Bevc (JK Sankaku) razšla brez zmagovalca. V tretjem dvoboju med JK Duplek in JK Drava Ptuj je zmagala ekipa Rok Tajhman (JK Drava) je na turnirju v Celju zmagal v obeh dvobojih, vendar je bilo to premalo za nove točke njegove ekipe. JK Duplek z rezultatom 4:3 (40:27). Najprej je Dorijan Jam-nišek v kategoriji do 60 kg premagal Jana Belšaka (JK Drava) z 10:0. Z enakim rezultatom je nato v kategoriji do 66 kg Simon Mohorovič odpravil Danijela Janžekoviča (JK Drava). V kategoriji do 73 kg je sledila prva zmaga za Ptujčane, saj je Rok Tajhman s 7:0 ugnal Tadeja Čeha. V kategoriji do 81 kg je sledilo izenačenje na 2:2, zmago za Ptujčane je dosegel Aljažu Sedej proti Aljažu Petriču. Preobrat se je nato zgodil v ka- tegoriji do 90 kg, kjer je Gregor Krajnc (JK Duplek) presenetil Bogdana Lešnjaka in zmagal v parterju s končnim prijemom. V kategoriji do 100 kg Rok Kos ni bil dorasel reprezentantu Igorju Spasojeviču (JK Drava), ki je zmagal z 10:0. Tako je o zmagovalcu odločal zadnji dvoboj, kjer je zmago dupleški ekipi prinesel Darko Petelinšek, ki je v kategoriji nad 100 kg z ipponom premagal Vinka Ervina (JK Drava). S tema nepričakovanima porazoma ptujske ekipe se je Rezultati 2. kroga 1. SJL (27. 10. 2007): JK DUPLEK - JK SANKAKU 2:4 (20 :32), JK DRAVA PTUJ - JK SANKAKU 3:3 (25:30), JK DUPLEK - JK DRAVA PTUJ 4:3 (40:27), JK ŽELEZNIČAR - JK BRANIK BROKER 4:3 (35:20), JK ŽELEZNIČAR - JK GORIŠNICA 5:2 (50:20), JK GORIŠNICA - JK BRANIK BROKER 0:6 (0:55), JK IMPOL - JK OLIMPIJA 5:1 (50:10) Vrstni red: 1. JK IMPOL 6 točk, 2. JK ŽELEZNIČAR 6, 3. JK OLIMPIJA 4, 4. JK DUPLEK 4, 5. JK SANKAKU 4, 6. JK DRAVA PTUJ 2, 7. JK BRANIK BROKER 2, 8. JK GORIŠNICA 0. Tretji krog bo na sporedu v soboto, 10. 11. 2007. Pari: PTUJ: DRAVA, BRANIK BROKER, IMPOL; PTUJ: GORIŠNICA, SANKAKU; MARIBOR: ŽELEZNIČAR, OLIMPI-JA, DUPLEK. končnica prvenstva zelo oddaljila, saj imajo Ptujčani do konca samo še tri dvoboje. Dosedanji izkupiček, ena zmaga in trije porazi, kaže na to, da morajo Ptujski judoisti zmagati vse naslednje dvoboje, pomerili pa se bodo z Impolom, Branikom in Železničarjem. Ptujča-ne predvsem skrbi, kako premagati nepremagljivi Impol, s katerim se bodo pomerili na domačih blazinah, kjer lahko spet pričakujemo odlične boje in tesen izid. Sebi Kolednik Tenis m 4. turnir Športnega zavoda Ptuj Peklar tretjič zapored, Pišek prvič V petek, 26. 10., je v teniškem balonu pri Termah Ptuj Zavod za šport Ptuj organiziral 4. tradicionalni VIP teniški turnir. Organizatorji so nanj povabili goste, ki tako ali drugače sodelujejo pri delu Zavoda za šport Ptuj. Dobre volje na podobnih srečanjih ponavadi ne manjka in tako je bilo tudi tokrat - to pa je bil, kot je poudaril direktor Zavoda za šport Ptuj Vlado Sitar, glavni namen organizatorjev. V sistemu naključno izžrebanih dvojic so presenečenja vedno možna, to je obveljalo tudi tokrat. Med 24 sodelujočimi igralci se jih je letos le 8 (lani 16) uvrstilo v zaključni del, med njimi pa je bilo le malo mlajših; izkušnje pač pri dvojicah veliko štejejo. Zmagovalna dvojica je bila znana takoj po opravljenem žrebu, saj Marjan Pišek in Zdravko Peklar nista dopuščala možnosti presenečenja. Tesno pa je bilo v drugem polfinalu, kjer je praktično ena žogica odločila o zmagovalcu. Rezultati: polfinale: Mitja Te-ment/Andrej Makovec - Milan Goznik/Robi Jaušovec 3:2, Marjan Pišek/Zdravko Peklar - Drago Breznik/Jože Štrafela 3:0. Finale: Pišek/Peklar - Tement/ Makovec 3:0; za 3. mesto: Jaušo-vec/Goznik - Breznik/Štrafela 3:0. Za Zdravka Peklarja je to že tretja zaporedna zmaga, Marjan Pišek pa je zmagovalni pokal dvignil prvič. Med poznavalci se govori, da je za to moral presneto trdo trenirati, vendar se mu je trud letos končno izplačal. To je tudi dobro vodilo za vse ostale, ki še vedno čakajo na prvo lovoriko: treningi dnevno in predvsem športno življenje. Po turnirju je prišlo tudi do korenitih sprememb na najrazličnejših (gostilniških) rang lestvicah, trde padce pa so do- Foto: Črtomir Goznik Najboljše tri dvojice so iz rok organizatorjev prejele pokale, četr-touvrščena pa praktično nagrado. Zmagovalcem je pripadel tudi najtežji del nagradnega sklada. živeli predvsem Vladimir Sitar, Stanko Glažar, Roman Tement, Franc Gojčič, Vlado Čuš in tokratni gostitelj Luka Hazdovac (skrb za nemoten potek prireditve mu je pobrala čas za pripravo na težke dvoboje). Kakšne vzroke so našli ostali omenjeni, pa nam takoj po prireditvi ni uspelo izvedeti. Razočaranje je bilo pač preveliko ... JM Foto: SK Upravna enota Ormož NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) Pomožna montažna dela v proizvodnji - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes,. delovne izkušnje 6 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost -delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, pripravljenost na delo v veliki proizvodnji, kjer se na podlagi ročnih spretnosti opravljajo razna montažna dela na področju kovinskih izdelkov po navodilu nadrejenega. Delo je največ dvoizmensko, v urejenem delovnem okolju in s primernim plačilom. MANPOWER, D. O. O, PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. Rok prijave: 11. 11. 2007 NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) Mesar - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, srednja strokovna ali splošna izobrazba, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost -delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. Od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje na področju mesarstva - razkosavanje, priprava mesa in poznavanje različnih vrst svežega mesa. Delo je dvo-izmensko, v velikem nakupovalnem centru. Prednost imajo kandidati, ki imajo končano izobrazbo živilske smeri. MANPOWER, D. O. O, PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. Rok prijave: 17. 11. 2007 Cvetličar - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., ročne spretnosti. OPAL, D. O. O, KERENČIČEV TRG 1, 2270 ORMOŽ. Rok prijave: 4. 11. 2007 MIZAR Delo pleskarja, suhomon-tažna gradnja (knauf izvedba), delavec brez poklica - M/ Ž, DČ 3 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 460,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti. PERGER SLAVKO, S. P., VINSKI VRH 21, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. Rok prijave: 2. 11. 2007 NATAKAR Strežba - M/Ž, DČ 6 mes., 10 ur/teden, dvo- ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, veselje do strežbe, lahko je katerakoli izobrazba krajši del. čas: 10 ur/teden. HORVAT, MARTINA JUG, S. P., TRGOVIŠČE 60 A, 2274 VELIKA NEDELJA. Rok prijave: 10. 11. 2007 VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA Profesor klavirja, praktično znanje iz improvizacije in jazzovskih osnov -M/Ž, DČ 10 mes., 4 ur/teden, delovno mesto je prosto po dogovoru. GLASBENI STUDIO KLAVDIJA, KLAVDIJA ZORJAN ŠKORJANEC, S. P., PUŠENCI 43, 2270 ORMOŽ Rok prijave: 3. 11. 2007 Upravna enota Ptuj NKV delavec za ročna zemeljska dela - M/Ž, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, ročne spretnosti. ALEKSANDER GABRO-VEC, S. P., K JEZERU 6, 2250 PTUJ. Rok prijave: 07. 11. 2007 Voznik tovornega vozila - M/Ž, DČ 1 mes., enoizmen-sko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., fizična moč. CLASSIC, D. N. O, SLOVENJA VAS 35, 2288 HAJDINA. Rok prijave: 3. 11. 2007 Natakarica - M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, komunikativnost - delo z ljudmi. ENA ZVEZDA, D. O. O, BAR ENA ZVEZDA, SPODNJA HAJDINA 19 A, 2288 HAJDINA. Rok prijave: 17. 11. 2007 NKV delavec za ročna zemeljska dela - M/Ž, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, fizična moč, ročne spretnosti. GMG ELMONT, D. O. O, ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 12, 2250 PTUJ. Rok prijave: 7. 11. 2007 Monter, demonter kovinskih konstrukcij - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, vloge pošljite neposredno delodajalcu. SUKA, JEVŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGER-SKO. Rok prijave: 21. 11. 2007 OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA Posluževalec naprav - Sil- kem - M/Ž, DČ 6 mes., dvo-ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti. IZVIR, D. O. O, KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ Rok prijave: 3. 11. 2007 Delavec začetnik II st. str - Talum - M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti. IZVIR, D. O. O, KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ. Rok prijave: 3. 11. 2007 POMOŽNI DELAVEC Kovinopleskar - priprava kovinskih konstrukcij za barvanje - barvanje kovinskih konstrukcij - M/Ž, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto: od 22. 10. 2007, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, ročne spretnosti. ROBERT FEGUŠ, S. P., PODVINCI 63, 2250 PTUJ. Rok prijave: 6. 11. 2007 VARILEC V SERIJSKI PROIZVODNJI varilec CO2 - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto: od 18. 10. 2007, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 6 mes., oster vid, ročne spretnosti, vloge pošljite neposredno delodajalcu. SU-KA, JEVŠO-VAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 21. 12. 2007 PLESKAR Fasaderji (demit in termo fasade) opis delovnega mesta gradnja-montaža sestavljivih montažnih hiš opis dela: oblaganje sten s stiroporjem, nanos zaključnega sloja fasa-de,.na montažnih objektih eno in dvostanovanjske hiše pomoč pri sestavljanju, delavec brez poklica, izolater inštalacij, zidar, DČ 6 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vestnost pri delu, pripravljenost delati nadure, delo je terensko po Sloveniji. Lokacija se menja vsakih 14 dni. Izkušnje na teh ali podobnih pleskarskih delih, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 10. 11. 2007 NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) Delavec v proizvodnji - M/ Ž, nižja poklicna izobrazba (do 3 let), srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes., dvo- ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. Od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje na področju proizvodnih del strojne ali kovinarske stroke. Pogoj je poznavanje merilnih naprav/orodij ter ročne spretnosti pri samostojnem opravljanju del. MANPOWER, D. O. O, PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. Rok prijave: 7. 11. 2007 Pomožna montažna dela - M/Ž, nižja poklicna izobrazba (do 3 let), DČ 4 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 6 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, urejevalniki besedil osnovno, delo s preglednicami osnovno. pripravljenost na delo v veliki proizvodnji, kjer se na podlagi ročnih spretnosti opravljajo razna montažna dela na področju kovinskih izdelkov po navodilu nadrejenega. Delo je največ dvoizmensko, v urejenem delovnem okolju in s primernim plačilom. MANPOWER D. O. O, PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. Rok prijave: 11. 11. 2007 LESAR Krovci, opis delovnega mesta: gradnja, montaža sestavljivih montažnih hiš opis dela: pokrivanje in oblaganje streh z lesom, z strešno kritino, montaža strešnih obrob, žlebov na montažnih objektih eno in dvostanovanjske hiše pomoč pri sestavljanju, krovec, obdelovalec lesa, obdelovalec kovin, DČ 6 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, delo na višini, delo na terenu po Sloveniji lokacija se menja vsakih 14 dni, vljuden, prijazen do sodelavcev, univerzalen - vsestransko spreten z raznimi orodji, ki se rabijo pri montaži, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT, D. O. O, RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ Rok prijave: 10. 11. 2007 NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3LET) Strojnik - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - zahtevno, računalniško oblikovanje -osnovno, delovne izkušnje in znanje na področju strojnih del. Zaželjeni so kandidati z izobrazbo strojnik, strojni mehanik /tehnik, orodjar, ključavničar. Delo je dvo izmensko, v uspešnem podjetju in prijetnem delovnem okolju, z možnostjo napredovanja. MANPOWER, D. O. O, PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. Rok prijave: 7. 11. 2007 Mesar - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, srednja strokovna ali splošna izobrazba, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost -delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje na področju mesarstva - razkosavanje, priprava mesa in poznavanje različnih vrst svežega mesa. Delo je dvo-izmensko, v velikem nakupovalnem centru. prednost imajo kandidati, ki imajo končano izobrazbo živilske smeri. MANPOWER, D. O. O, PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. Rok prijave: 17. 11. 2007 Vodovodni instalater - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, srednja strokovna ali splošna izobrazba, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, delovne izkušnje na tem področju. Zahtevana je izobrazba primerne smeri glede na poznavanje del (poznavanje vodovodnih materialov, delov, poznavanje montaže, sestave), zaželjene so delovne izkušnje, ročne spretnosti. MANPOWER, D. O. O, PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. Rok prijave: 11. 11.2 007 Skupinovodje, delovodje (vodenje manjših skupin - do 4 ljudi), opis delovnega mesta gradnja-montaža sestavljivih montažnih hiš, opis dela: premišljeno in organizirano vodenje skupine 4 delavcev različnih profilov, ki so potrebni na montažnih objektih, srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes., eno-izmensko delo, predvideno plačilo: 800,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, dober odnos do sodelavcev, možnost logičnega razmišljanja, možnost voditi skupino in sproti reševati probleme, delo je terensko, po Sloveniji. Lokacija gradbišča (Maribor, Celje, Ljubljana) se menja na vsakih 14 dni, sposobnost branja določenih načrtov enostanovanjskih hiš, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT, D. O. O RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 10. 11. 2007 ELEKTRIKAR ENERGETIK Pomočnik pri elektrode- lih - priprave na delo, orodja, materialov, pripomočkov, čiščenje delovišč, urejanje okolice - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 6 mes., enoiz-mensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - tekoče, delovne navade, opravljen izpit iz zdravja in varstva pri delu, zdr. spričevalo - splošno in za delo na višini. ZDRAVKO JERNEJ-ŠEK, S. P., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 14. 11. 2007 ELEKTROINŠTALATER Elektroinstalater - delo v Sloveniji - M/Ž, elektrotehnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto: od 15.10.2007, poskusno delo 2 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, slovenski jezik - zadovoljivo. MIKS, D. O. O, PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 14. 11. 2007 Zidar - M/Ž, NDČ, enoiz-mensko delo, delovno mesto je prosto: od 18.10.2007, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 3 leta, fizična moč, ročne spretnosti. SU-KA, JEV-ŠOVAR, TOMAŽ S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 21. 12. 2007 NATAKAR Natakar - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin. BARBARA LUŽNIK, S. P., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ. Rok prijave: 3. 11. 2007 Natakarica - točenje pijač in toplih napitkov - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 9 mes., dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, urejenost, spretnost, komunikativnost. BOGER, BORIS KRAMBER-GER, S. P., ULICA 25. MAJA 14, 2250 PTUJ. Rok prijave: 10. 11. 2007 Strežba - delovno mesto je na Ptuju - M/Ž, DČ 6 mes., 10 ur/teden, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, veselje do strežbe, lahko je katerakoli izobrazba; krajši del. čas: 10 ur/teden. HORVAT, MARTINA JUG, S. P., TRGOVIŠČE 60 A, 2274 VELIKA NEDELJA. Rok prijave: 10. 11. 2007 Varilec (argon) - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, ročne spretnosti. IZVIR, D. O. O, KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ. Rok prijave: 3. 11. 2007 Pomoč v pekarni in prodaja kruha na terenu - M/ Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto: od 01. 10. 2007, poskusno delo 1 mes., organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin. MILENA SERDINŠEK, S. P., APAČE 185 B, 2324 LOVRENC NA DR. POLJU. Rok prijave: 7. 11. 2007 ELEKTROTEHNIK Monter el. naprav - M/Ž, elektrikar energetik, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto od 01. 10. 2007, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, kandidati so lahko iz celotne štajerske, Murske Sobote, celotne Slovenija. ELEKTROTEHNIKA A&B, D. O. O, PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ. Rok prijave: 3. 11. 2007 Pomožna dela v kuhinji -M/Ž, DČ 6 mes., 20 ur/teden, dvo- ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, priprava in izdaja hrane. MATEJA KUREŠ, S. P., ŠIKOLE 26, 2331 PRAGER-SKO. Rok prijave: 17. 11. 2007 Strežba hrane in pijač - M/Ž, natakar, DČ 6 mes., 20 ur/teden, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno. MATEJA KUREŠ, S. P., ŠIKOLE 26, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 17. 11. 2007 DOKTOR MEDICINE Zdravnik ali zdravnik specialist splošne ali družinske medicine - M/Ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 4 mes., delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, licenca zdravniške zbornice Slovenije. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 10. 11. 2007 Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (31) Homersko vprašanje Že v antiki se je pojavilo vprašanje, ali je bil slepi pesnik Homer res avtor dveh najstarejših in najpomembnejših epov zahodnega sveta, Ilijade in Odiseje, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da so že filologi tistega časa ugotovili, da sta si deli slogovno preveč različni, da bi bili lahko delo enega in istega avtorja. Nekateri so šli celo tako daleč, da so podvomili v obstoj Homerja kot zgodovinske osebe in se spraševali, ali je bilo obleganje Troje resnično, ali pa je trojanska vojna le mit. Ilijada in Odiseja Med Ilijado in Odisejo so precejšnje razlike in to ne samo slogovne. Ilijada, čeprav precej daljša od Odiseje, zajema razmeroma majhen del trojanske vojne (zgolj nekaj tednov v njenem desetletnem dogajanju) in je polna ubijanja ter nasilja. V 1. spevu se grški junak Ahil razjezi in spre s kraljem Aganemno-mom zaradi lepe mlade sužnje in noče več sodelovati v vojni. Šele ko trojanski princ Hek-tor ubije njegovega najboljšega prijatelja Patrokla, se Ahil odzove, in sicer tako, da ubije Hektorja ter oskruni njegovo truplo. Odiseja, ki je po tonu mehkejša, pa opisuje vračanje ahajskih junakov domov, predvsem dogodivščine Odiseja z Itake. V Ilijadi so bogovi enako pomembni kot ljudje, nenehno se vmešavajo v bitko, v Odiseji pa so sicer navzoči, vendar bi se lahko zgodba povsem enako odvijala tudi brez njih. Ilijada naj bi nastala okoli l. 750 pred n. š., Odiseja pa eno generacijo pozneje (približno 50 let kasneje). Nemški klasični filolog F. Wolf je l. 1795 je opredelil to vprašanje takole; epa nista enoviti celoti, ampak sestavljena iz več krajših ljudskih pesmi, ki so jih šele l. 527 pred n. š. na ukaz atenskega tirana Pejzistra-ta zbrali in združili v celoto. Nemški filolog G. Hermann je kasneje postavil teorijo, da je Homer ustvaril samo "jedro" obeh pesnitev, ki so ga drugi pesniki polagoma razširili in dopolnili. Angleški pisatelj Samuel Butler pa je l. 1891 trdil, da je Odiseja delo ženske avtorice, in sicer Navzikaae, junakinje iz omenjega epa. Danes prevladuje mnenje, da je Homer nesporni avtor, če ne obeh epov, pa vsaj Ilijade. Homerjevo življenje O Homerju se domneva, da se je rodil v 9. ali 8. stoletju pred n. š. v Mali Aziji (današnja Turčija) v t. i. arhaičnem obdobju, da je večino življenja preživel v revščini ter potovanjih iz kraja v kraj, dokler končno ni zaslovel na otoku Hiosu. Torej se je rodil le dvesto ali tristo let pred zlatim obdobjem Aten (ki so ga zaznamovali Platon, Aristotel in Evripid). Torej Homer ni živel v nekem pradavnem času, do katerega zgodovinski spomin ne seže, saj so že pevci sami, ki so vso svojo poezijo znali na pamet, poosebljali zgodovinski spomin. Misel, da so si pesnika Homerja izmislili in mu pripisali različne pesnitve, je malo verjetna. To je tako, kot da bi nekdo trdil, da si je fizika Isaa-ca Newtona izmislila skupina znanstvenikov iz 17. stoletja. Mnogi antični pisci so se ukvarjali z njegovo biografijo, najbolj verodostojno in izčrpno pa je podal Herodot, "oče zgodovine", ki se je rodil dve in pol stoletji kasneje. Homerjeva mati je bila revna sirota Kriteis, ki je neporočena zanosila, zaradi česar se je morala iz Male Azije preseliti v Grčijo. Nastanila se je ob reki Meles v pokrajini Beotiji, kjer je rodila sina Melezigena, ki je zaslovel z vzdevkom Homer ali "slepi mož". Homerjeva mati se je nato vrnila v Smirno, kjer je postala gospodinja učitelju glasbe in književnosti Femiju. Ta se je vanjo zaljubil in jo poročil, Homer pa je tako dobil očima, ki se je spoznal na poezijo in glasbo. Mladi Homer je bil v šoli zgleden učenec. Ko sta mu umrla očim in mama, je sam uspešno vodil očimovo šolo. Nato ga je Mentes z otoka Levkade zvabil na potovanje v Italijo. Med potjo se mu je vnelo oko, zato se je ustavil pri zdravilcu Mentorju na otoku Itaka. Le-ta ga je seznanil z miti o Odiseju. Kasneje je Homer dal njegovo ime učitelju Odisejevega sina Telema-ha in izraz "mentor" je postal sinonim za učitelja. Mentor pa žal ni mogel pozdraviti Homer-jevega očesa, zato je ta na poti domov že v Kolofonu oslepel. V Smirni ni več imel dohodkov od šole, zato je postal popotnik. Revščina ga je gnala iz kraja v kraj in vsepovsod je recitiral poezijo. Na otoku Hiosu je dobil službo pri nekem grškem velikašu. Tam se je tudi poročil in v zakonu sta se mu rodili dve hčeri. Njegova slava se je razširila po celi Grčiji. Ko se je odpravil na pot v Atene, je na otoku Iosu nenadoma zbolel in umrl. Verjetno ga je zadela kap. Trojanska vojna V Ilijadi lahko beremo, da je bil princ Paris (zgodovinski viri ga navajajo kot trojanskega princa Aleksandra), sin kralj Troje Priama, na obisku na dvoru kralja Menelaja v Špar-ti, kjer se je zaljubil v njegovo prelepo ženo Heleno. Ko jo je Paris ugrabil, je Menelaj za pomoč zaprosil svojega brata kralja Aganamenoma iz Miken in armada 90 ladij je odplula proti Troji. Ilion (Vilios) ali Troja je bila bogato trgovsko mesto, ki je bilo zelo dobro utrjeno. Trojanska vojna naj bi se zgodila v 12. stol. pred n. š., torej v obdobju, ki so ga zaznamovale mnoge vojne v Mali Aziji. Hetitski imperij je slabel, Grki pa so to izkoristili, napadali "azijske" naselbine in netili upore. Troja je bila vedno zvesta zaveznica He-titov, toda, ko je bila napadena, so bili le-ti prešibki, da bi ji pri- skočili na pomoč. Aganemnom sploh ni bil toliko prizadet zaradi ugrabitve svakinje, temveč je to, skupaj z drugimi ahajskimi princi, izkoristil kot izgovor za napad in plenjenje, ki je bilo piratskim Grkom v krvi. Trojanska ravnina je bila takrat strahovito vetrovna, zato so se Grki utaborili v zavetrju med dvema rtoma in si za dodatno zaščito postavili še okope. To ni bilo klasično obleganje, temveč vrsta kratkotrajnih spopadov. V desetem letu vojskovanja je bila Troja uničena, moške so pobili, otroke in ženske pa odpeljali v suženjstvo. Za te dogodke obstaja kar nekaj zgodovinskih virov, npr. he-titske glinene tablice, ki jih je našel arheolog Hugo Winkler l. 1908 in druge iz l. 1963, ki so jih našli arheologi med izkopavanji v Tebah, pa tudi glinene tablice z linearno pisavo B, ki jih je našel Carl Blegan l. 1932 med izkopavanji v Pilosu, domu Homerjevega kralja Nestorja. In nenazadnje, razvaline samega mesta Troje, ki jih je odkril nemški arheolog Heinrich Schliemann. Najdena Troja Ko je 7-letni H. Schliemann l. 1829 za božično darilo dobil knjigo Zgodovina sveta in zagledal sliko Troje v plamenih, ga je prešinila misel, da tako mogočnih zidov ne more uničiti nobena sila na svetu. Leta 1871 pa je kot odrasel arheolog že oznanil svetu, da je odkril antično Trojo na griču Hissarlik v današnji Turčiji. Na tem griču je odkopal ruševine 9 različnih mest. Trojo je identificiral po tem, da je edina imela obzidje, ki je segalo daleč okrog griča. In čeprav je "Troja 6" merila le 200 x 50 metrov, ni bila nič manj mogočna kot kak srednjeveški grad. Zato je Grki niso mogli zavzeti kar čez noč. Arheološka izkopavanja so tudi pojasnila vzrok za uničenje njenega obzidja. V desetem letu vojne je obzidje prizadel hud potres. Zviti Grki so to priložnost takoj izkoristili in preplezali zid, pri čemer so si mogoče pomagali z oblegovalno napravo, podobno konju, na podlagi katere se je rodil mit o trojanskem konju. Prihodnjič: Nesmrtne ljubezenske zgodbe Kaj bomo danes jedli TOREK piščančja rižota z grahom*, kumarična solata SREDA zelenjavno-mesna enolončnica, rižev narastek z jabolki ČETRTEK zelenjavna juha, ocvrta cvetača, tatarska omaka PETEK mesna lazanja, solata SOBOTA pasulj, prekajena rebra, ocvrta jabolka NEDELJA porova juha, puranje rulade z gobovim nadevom**, krompirjevi svaljki, zelena solata RECEPTI f f i ; i 5 s v r4 **v*vv/i Î ' V-*" r. ». ^ T> t. 1 ' Foto: Alenka Smigoc PONEDELJEK naravni zrezki v omaki, kruhovi cmoki, solata *Piščančja rižota z grahom 30 dag piščančjega mesa, 4 žlice olja, 4 dl riža, sol, 1 1/4 l juhe iz kocke ali krop, 2 dl svežega ali zamrznjenega graha, peteršilj, nariban sir. Meso narežemo na majhne koščke in ga pražimo na maščobi. Ko se posuši mesni sok, vsujemo riž, pražimo, da po-stekleni, in tedaj prilijemo krop ali juho iz kocke. Po potrebi dosolimo in kuhamo 30 minut. Grah posebej skuhamo, ga odcedimo in primešamo rižoti. Potresemo s peteršiljem in sirom ter takoj postrežemo. **Puranje rulade z gobovim nadevom 4 puranji zrezki, sol, poper, 4 žlice olja, 1 dl belega vina, 1 dl smetane, 1 žlička moke, pol žličke sladke paprike, 1 dl kropa, 2 žlici masla, 1 žlica sesekljane čebule, 1 strok sesekljanega česna, 25 dag jurčkov ali drugih gob, sol, poper, 1 žlica goste smetane, sesekljan peteršilj. Zrezke potolčemo, osolimo in popopramo. Namažemo jih z nadevom, zvijemo, povežemo z vrvico ali spnemo z zobotrebcem. Rulade na vročem olju krog in krog popečemo. Pri-lijemo zajemalko kropa in vino ter dušimo na majhnem ognju 35 minut. Proti koncu dušenja prilijemo smetanov podmet, razmešan iz smetane, moke, paprike in vroče vode. Za gobov nadev na maslu steklasto popražimo čebulo, dodamo česen in gobe. Na vroči plošči mešamo, da se tekočina osuši, nato osolimo, popopramo, dodamo smetano in peteršilj, razmeša-mo in odstavimo. Namesto svežih gob lahko vzamemo 10 dag suhih, jih poparimo, pokrijemo, pustimo 10 minut in nato na drobno narežemo. Pražimo jih kot sveže. Pripravila: Alenka Šmigoc Na valovih časa Torek, 30. oktober Danes goduje Marcel. Danes je dan igralca. 1821 se je rodil ruski pisatelj Fjodr Mihajlovič Dostojevski. 1862 se je rodil nemški zgodovinar Friedrich Meinecke. 1895 se je rodil nemški bakteriolog Gerhard Domagk. 1918 je bila podpisana kapitulacija Turčije po prvi svetovni vojni. 1922 se je začel pohod črnosrajčnikov Benita Mussolinija na Rim. 1955 se je maroški sultan odpovedal prestolu. 1974 je sloviti ameriški boksar Mohamed Ali, ki so ga ob koncu 20. stoletja proglasili za najboljšega športnika stoletja, v dvoboju z Georgeom Foremanom drugič osvojil naslov svetovnega prvak v težki kategoriji. 1991 se je začela v Madridu se začne prva bližnjevzhodna konferenca. Sreda, 31. oktober Danes goduje Bolfenk in noč čarovnic. Danes je svetovni dan varčevanja. Danes je dan reformacije - slovenski državni praznik. 1517 je Martin Luther nabil na grajsko cerkev v Wittenbergu 95 tez za reformacijo Cerkve, kar pomeni tudi začetek refomacije. 1816 se je rodil Philo Remington, ameriški izumitelj in industria-lec, ustanovitelj tovarne pisalnih strojev. 1857 se je rodil švedski pisatelj Axel Martin Fredrik Munthe, avtor svetovno znanega romana San Michele. 1868 je irski živinozdravnik John Boyd Dunlop patentiral prvo pnevmatiko za kolesa na vozovih. 1918 je avstrijsko poveljstvo predalo Narodnemu svetu v Zagrebu vso avstrijsko mornarico in utrdbe v Puli, Kotoru, Šibeniku, Reki in Trstu. 1984 so umorili indijsko premierko Indiro Gandhi. Četrtek, 1. november Danes goduje Severin Danes je dan spomina na mrtve. 998 je v nekem dokumentu nemški cesar Oton III. prvič uporabil ime Ostarrichi, najstarejšo znano obliko naziva za Avstrijo. 1541 je papež Pavel III. Farnese z mašo odkril Michelangelovo fresko Poslednja sodba. 1941 so v južni Dakoti v ZDA odkrili največji kip na svetu, v goro Mount Rushmore vklesane glave štirih ameriških predsednikov. 1952 so sprožile ZDA na atolu Enivetok (Marshallovi otoki) prvo vodikovo bombo. Že naslednje leto so sprožili svojo vodikovo bombo tudi v SZ. 1993 je začel veljati Maastrichtski sporazum o ustanovitvi Evropske unije. Petek 2. november Danes goduje Dušan. 867 je cerkveni zbor vzhodne cerkve v Carigradu pod vodstvom cesarja razglasil Rim za heretičnega. 1755 se je rodila francoska kraljica Marija Antoinetta, ki je umrla pod giljotino leta 1793. 1766 se je rodil avstrijski vojskovodja Joseph Wenzel Radetzky. 1789 so v Franciji zaplenili vso cerkveno premoženje. 1948 je bil izvoljen za predsednika ZDA Harry Truman. 1949 je Sukarno razglasil odcepitev Indonezije od Nizozemske. 1952 se je v KPJ preimenovala v Zvezo komunistov Jugoslavije. Sobota, 3. november Danes goduje Silva. 1534 je angleški kralj Henrik VIII. s sprejemom akta o supremaciji pretrgal odnose z Rimskokatoliško cerkvijo. 1801 se je rodil italijanski operni skladatelj Vincenzo Bellini. 1805 je Dunaj kapituliral pred francoskimi četami. 1903 so kolumbijski uporniki razglasili neodvisnost Paname. 1946 je Japonska dobila novo ustavo po anglosaškem vzoru. 1949 je nemški parlament z 200 glasovi za in 176 proti določil Bonn za novo prestolnico zahodnonemške države. 1957 je začel krožiti okoli Zemlje drugi ruski umetni satelit Sputnik II. V hermetično zaprti kabini je bila poslana v vesolje psička Lajka. Nedelja, 4. november Danes goduje Drago. 1939 je ameriški kongres sprejel na pobudo predsednika Franklina D. Roosevelta novo opredelitev nevtralnostne politike: odpravljen je embargo na orožje. 1940 so se izkrcale britanske čete na Kreti, da bi pomagale Grkom pri odporu proti Italiji. 1946 se je začelo v Parizu prvo splošno zasedanje Unesca. 1956 so začele sovjetske čete splošen napada na Budimpešto. 1979 so pripadniki islamske revolucionarne garde in študenti v Teheranu zasedli ameriško veleposlaništvo. 1995 je ubil izraelskega predsednika vlade Jicaka Rabina židovski skrajnež. Ponedeljek, 5. november Danes goduje Zaharija. 1414 se je začel koncil v Konstanci. 1439 so izvolili za protipapeža učenjaka Amadeja Savojskega. 1604 je 13 katoliških plemičev v Angliji pripravilo tako imenovano "smodniško zaroto". 1837 je morala Avstro-Ogrska država popustiti in dovoliti železnici prevažanje ljudi. 1854 se je rodil francoski organski kemik Paul Sabatler. 1855 se je rodil ameriški izumitelj in tovarnar King Camp Gillette. 1914 si je Velika Britanija po vstopu Turčije v prvo svetovno vojno na strani Nemčije in Avstro-Ogrske priključila Ciper. 1916 sta Avstro-Ogrska in Nemško kraljestvo ustanovila samostojno kraljevino Poljsko. 1956 je prišlo do napada izraelskih in anglo-francoskih čet na Sueški kanal. 1982 so Brazilci pognali hidroelektrarno Itapu na reki Parana. AvtoD£OM Citroen C5 navdušuje s svojim oblikovanjem Nova generacija citroena C5 nazorno kaže na sorodnost s konceptnim kabrioletom C5 airscape, ki je bil predstavljen na minulem salonu vozil v Frankfurtu. Takrat smo po tihem upali, da bo prihajajoča limuzina obdržala večino potez prototipa in danes lahko rečemo, da nas Ci-troenovi inženirji niso razočarali. C5 bo na začetku prodaje na voljo kot limuzina in kombi, postavljen na PSA-jevi platformi 3, na kateri temeljita tudi citroen C6 in peugeot 407. Tudi tokrat je novi model opremljen s hidropnevmatskim vzmetenjem, vendar ne vse različice. Za klasične limuzine srednjega razreda časi niso lahki, ker jim kupce spelju-jejo športni terenci oziroma SUV, eno-prostorci in novi križanci nastajajočih avtomobilskih razredov. Povsem novi C5 konkurira alfi 159, renaultovi laguni in fordu mondeu (morda tudi audiju A4) ter v prvi vrsti navdušuje s svojim izgledom. Zelo pomemben avto za francoski Citroen je resda (hote ali nehote) zamudil svojo premiero na frankfurt-skem avtomobilskem salonu, a kot se za znamko s trikotnimi zobniki spodobi, C5 torej izstopa po zaslugi prepoznavne in domiselne oblike ter po nekaterih zanimivih tehničnih rešitvah. Večina citro-enov je tako ali tako povsem samosvojih in zanje težko rečemo, da oblikovno posnemajo konkurenco. A če se konkurenca nagiba k prestižnim modelom srednjega razreda, je naloga ostalih, da ji skušajo slediti in prav zato mora biti C5 popolnoma drugačen, kot smo ga poznali doslej. V oblikovalskih potezah (precej natančno jo je napovedal koncept C5 airscape), ki so značilne za Citroenove avtomobile, izstopata močno razpotegnjena žarometa in podzaščitni znak, ki se nadaljuje v dveh kromiranih črtah med prednjima žarometoma, vdelana reža, ki poudarja kupe-jevske poteze. Novi model je z zunanjimi merami nekoliko »prerasel« predhodnika - v dolžino meri 4,78 metra, v širino pa 1,86 metra, kar bi moralo zadostovati za prostorno notranjost; tudi za tiste potnike, ki ponavadi sedijo na zadnji klopi. Kar pogosto se zgodi, da karavanska izvedba ne more slediti eleganci limuzine, ker si oblikovalci niso vzeli dovolj časa ali pa so karavanski zadek enostavno posadili na limuzino. Pri C5 se tako limuzinska kot karavanska izvedba ponašata z oblikovno skladnostjo, poudarjeno eleganco in celo opazno športnostjo. Svojstveni detajli seveda niso smeli izostati, tako so prednje in zadnje luči dovolj nenavadne, da vemo, h kateri znamki jih lahko pripišemo. Pa še nekaj: limuzina je po prestižnem modelu C6 povzela tudi vbočeno zadnje steklo. In če je zunanjost modela C5 prepoznavno Citroenova, se potniški prostor nekoliko oddaljuje od aktualnih hišnih modelov, saj je videti bolj dodelan, manj avantgarden in hkrati elegantnejši. Veliko je mehke plastike in elegantnega odpiranja različnih predalov, ki jih najdemo po celotnem avtomobilu. Nova je tudi grafika merilnikov, a nekatere elemente, kot so na primer fiksen sredinski del volana druge generacije, obvolanske ročice in gumbi radijskega sprejemnika, že poznamo. Voznikovo delovno okolje s številnimi stikali spominja na tista, ki jih ponavadi srečamo v letalih in je v celoti obrnjeno proti vozniku, ki spremlja informacije v zvezi z vožnjo na treh merilnih instrumentih s kazalci. Naj omenim, da kazalec merilnika hitrosti in vrtljajev po skali potuje samo na zunanji strani, kar omogoča, da je notranji del merilnikov zapolnjen z LCD zasloni. Čeprav smo bili doslej pri avtomobilih s trikotnimi zobniki, kot svojim zaščitnim znakom, vajeni poudarjanja udobja, se pelje C5 po zaslugi sodobnih agregatov v športnejše vode. Kupci bodo lahko izbirali med sedmimi pogonskimi variantami. Štirje motorji so dizelski z oznako HDi: vstopni 1,6-litrski razvije 110 KM, 2,0-litrski 138 KM, 2,2-litrski 173 KM in 2,7-litrski šestvaljnik 208 KM. Bencinski agregati so trije: 1.8i ponuja 127 KM, 2.0i 143 KM in 3.0i šestvaljnik uglajenih 215 konjev. Brez posebnega ugibanja lahko napovemo, da bosta 1,6- in 2,0-litrski dizel predstavljala glavnino prodaje, saj v Sloveniji dizelska »popularnost« ne pojenja in če pogledamo cene goriv, se ne velja čuditi, zakaj je tako. Ne smemo pozabiti še na tretjo generacijo hidravličnega vzmetenja, ki z možnostjo samodejnega prilagajanja trdote blažilcev, odvisno od hitrosti vozila, izboljša stabilnost in druge vozne sposobnosti avtomobila. Tak dodatek je na voljo pri boljših paketih opreme ali proti doplačilu, zato pri Citroenu ponujajo na izbiro klasično vzmetenje, ki nudi bolj neposreden stik koles s cestiščem, pri čemer avto še zmeraj ohranja udobje, ki je značilno za znamko in že omenjeno vzmetenje, z oznako hydractive 3 plus. Slednje je namenjeno petičnim voznikom, ki si v svojem vozilu želijo zadnje novosti znamke, na področju udobja in tehnologije. Ob podvozju nove generacije, bo za varnost skrbel serijski elektronski nadzor stabilnosti vozila in sedem zračnih blazin. Ni dvoma o tem, da namerava Citroen s tem avtomobilom (znova) vstopiti v razred prestižnih limuzin srednjega razreda, kjer imajo prestol nemški proizvajalci. Prav tako drži, da je novi C5 dober avtomobil, le tradicionaliste, ki stežka zamenjajo ključe nekega avtomobilskega proizvajalca, bo moral prepričati. Izdelovali ga bodo v Rennesu v Franciji, skupaj z večjim C6, od katerega je dobil tudi kar nekaj tehničnih rešitev. Limuzinsko izvedbo bomo v Sloveniji podrobneje spoznali marca prihodnje leto, dva meseca kasneje pa še karavana. Danilo Majcen Zdravstveni nasveti Kašelj Kašelj je pomemben refleksni obrambni mehanizem telesa, ki poskuša očistiti iz dihalnih poti sluz, izmečke, tujke ali druge dražljivce in odstraniti zapore v dihalnih poteh. Vzroki kašlja so lahko infekcije zgornjih dihal, vdihovanje alergenov, dražečih plinov in dima, kronični bronhitis, pljučnica, kronične pljučne bolezni (astma, pljučni rak, bronhitis), tujek v dihalnih poteh, kajenje, nezaželeni učinek nekaterih zdravil in psihični dejavniki. Po naravi je lahko kašelj produktiven (z izločkom ali izmečkom) ali neproduktiven (suh, dražeč ali nedražeč). Pri produktivnem kaš-lju nastajajo v dihalnih poteh čezmerni izločki bronhialne sluzi, ki jo iz-kašljamo. Produktiven kašelj je značilen za bolnike s kroničnim bronhitisom in za večino kadilcev. Iz- kašljujejo tudi bolniki, ki prebolevajo preprost bronhitis ali pljučnico, ki so jo povzročile bakterije in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi. Neproduktiven, suh kašelj je dražeč, utrujajoč in ga ne spremlja nastajanje sluzi. Običajno se pojavi na začetku virusnih okužb, ob prisotnosti dra-žečih snovi, pri psihičnih vzrokih, povzročajo ga tudi nekatera zdravila. Kašelj običajno mine sam od sebe, v nekaj dneh, z zdravljenjem ali brez njega. Na splošno pa velja, da naj bi stopili k zdravniku, če kašelj traja več kot teden dni brez izboljšanja, če je kašelj hud in ga spremljajo bolečine v prsih, če je izmeček zelenkast, če je v izmečku kri in če se pojavijo težave pri dihanju. Pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev, je kašelj neobičajen simptom, zato je posvet z zdravnikom nujen. O kroničnem kašlju govorimo, ko le-ta traja več Foto: Črtomir Goznik Milanka Furek, mag. farm. kot tri tedne. V tem primeru je potrebno ugotoviti, kaj ga povzroča. Zato svetujemo obisk zdravnika. Večino kašlja, ki ga obravnavamo v lekarnah, povzročijo virusne okužbe zgornjih dihalnih poti. Pogosto je kašelj pridružen drugim prehladnim simptomom. Na začetku prehlada je kašelj najpogosteje suh, brez sluzi in zelo moteč. Pozneje se pojavi pri iz-kašljevanju sluz. Pri zdravljenju kašlja smo najbolj uspešni, če ugotovimo in zdravimo bolezen, ki ga povzroča. Kadar je kašelj posledica bakterijskih okužb, ga zdravimo z antibiotiki, ki nam jih predpiše zdravnik. Če je kašelj povezan s prehladnimi, virusnimi okužbami, ga lahko zdravimo sami. Kadar je kašelj suh, dražeč in utrujajoč, se odločimo za zdravila, ki kašelj zavirajo - antitusiki. Če pa kašelj postane produktiven, moramo antitu-sike prenehati uporabljati in poskrbeti za čim boljše izkašljevanje. Pomagamo si lahko z uporabo zdravil za lažje izkašljevanje - ekspektoransi, ki razredčijo sluz in tako olajšajo iz-kašljevanje. Uporaba anti-tusikov pri produktivnem kašlju je škodljiva in lahko zaradi zadrževanja sluzi v dihalih povzroči celo pljučnico. Zelo pomembno je, da bolnik pije dovolj tekočine in da biva v prostorih, v katerih zrak ni pretirano suh. Milanka Furek, mag. farm. Lekarne Ptuj, Lekarna Majšperk Moje cvetje Krompirjeve počitnice Pred nami so prazniki, ki so za mnoge žalostni. Mogoče je potrebno nanje misliti na drugačen način. To so dnevi, ko se spet srečamo s svojimi najdražjimi, ki so sedaj nekje drugje, kjerkoli že kdo verjame. V tem času, ko nas kar najprej priganjajo različni roki, ko samo hitimo od enega opravila do drugega, takšen dan prav gotovo potrebujemo vsi. Mnogi sicer pravijo, da ne potrebujejo posebnega dneva, saj se svojih najdražjih spomnijo vsak dan. Pa saj potem tudi rojstnih dni in podobnega ne potrebujemo, pa jih vsi radi praznujemo v družbi tistih, ki jih imamo najraje. Grobovi so sedaj praznično okrašeni, upam le, da je na njih vsaj nekaj več živih aranžmajev in manj rezanega cvetja, ki bo kmalu propadlo. Siljenje spomladi cvetočih čebulnic Sedaj lahko poskrbimo tudi za zgodnje spomladansko cvetje v stanovanjih. Med čebulicami v trgovinah lahko nabavite tudi take, ki jih lahko sami silimo. Vendar siljenje ne poteka tako enostavno, kot je ponekod zapisano. Res je, da imajo vse čebulice že zasnovan cvetni popek, vendar brez nizkih temperatur ta popek v njih zamre, iz čebulice pa zraste samo listje. Enako velja tudi za čebulice hiacint, ki jih že kupimo s posebnimi zanimivimi posodami za siljenje. Nekateri si preberemo navodila, drugi pa ne. Za siljenje velja nekaj pravil: vseh sort tulipanov in narcis ne moremo siliti. Običajno primerne sorte prepoznamo tako, da so že na sličicah naslikane v lončkih. To je lahko že dobra orientacija, katere sorte so primerne, da v njih vložimo dovolj truda za siljenje. Foto: Miša Pušenjak Kljub temu, da ste izbrali pravilno sorto, je potrebno rastlinam zagotoviti dovolj nizkih temperatur. Najlažji je tisti, ko v februarju le izkopljemo čebulice in jih posadimo v primerne posode. Drugi način je, da jih v lončke posadimo že zdaj. V lončku moramo zagotoviti drenažo, zato na dno lončka nasu-jemo plast glinoporja ali spranega rečnega kamenja. Na to plast nasujemo plast rahle in dobro zdrobljene humusne zemlje do polovice lončka. Na to plast položimo prve čebulice. Če se odločimo za mešan nasad, so to najdebelejše čebulice, to so narcise. Čebulice naložimo na gosto, med njimi pustimo le toliko prostorja, da se ne dotikajo. Nato čebulice do vrha nasujemo z zemljo, ki jo med nje tudi rahlo natlačimo. Le vrhovi naj gledajo iz zemlje. Med te vrhove naložimo drugo plast čebulic, v mešanih nasadih so to tulipani, drugače pa so to manjše čebulice iste vrste. Ta postopek lahko, če smo se odločili za globlje lončke, še enkrat ponovimo, vendar so na vrhu lahko le drobne čebulice krokusov, zvončkov ali muskarijev, ne pa več debele čebulice tulipanov ali narcis. Nato čebulice pokrijemo z zemljo, tako da je zemlje na njih še za kakšen centimeter. Zelo lepo bodo ločki s cvetočimi cvetlicami izpadli, če na vrh položimo še zelen mah. Vse skupaj rahlo zalijemo in postavimo v mrzle prostore, kjer je včasih tudi nekoliko pod ničlo. Zelo primerne so tudi tople grede, neogrevani rastlinjaki in podobno. Po novem letu jih bomo postavili v svetle prostore, kjer pa temperature vseeno ne smejo biti previsoke. Idealno je nekje okoli 10-15o C. Tam bodo ostale tako dolgo, da bomo zagledali malo barve cvetov. Šele takrat jih bomo prestavili tja, kjer nam bodo olepšali vsakodnevo življenje in nas popeljali v pomlad. Če si bomo pripravili več takih lončkov in jih dajali na svetlo počasi, bo pomlad cvetela v naših stanovanjih vse do takrat, ko se bo prebudila tudi v naravi. Mraz v zadnjih dnevih oktobra je požgal marsikatero lončno krizantemo. Da jih ne bi po nepotrebnem metali v smeti, je dobro, da naslednje zapišem še enkrat. Mraz pride do živega le cvetom, večina rastlin pa zimo brez težav preživi. Zato samo porežemo vse cvetove in jih posadimo v kakšen zaveten kotiček ob hiši. Obdamo jih z listjem in kompostom. Spomladi pa jih presadimo nekam, kjer nam bodo prinesle barve v jesen vsako leto. Miša Pušenjak Gimnazija Ptuj Maturanti v parlamentu Dijaki prvega evropskega oddelka v zgodovini Gimnazije Ptuj smo vsa tri leta svojega gimnazijskega izobraževanja namenjali posebno pozornost učenju tujih jezikov, spoznavanju domače in tuje kulture in Evropske unije. Slednjemu smo se najbolj posvetili pri predmetu evropske študije, ki smo ga poslušali v tretjem letniku. Na začetku leta smo se seznanili z zgodovino Evropske unije in z njenimi institucijami, nato pa smo v obliki projektnih nalog, pogovorov in debat obravnavali probleme, s katerimi se Unija vsakodnevno srečuje. V duhu, v katerem smo preži- veli svoje dosedanje »evropsko« izobraževanje, je bil zasnovan tudi naš maturantski izlet. Odločili smo se, da si bomo pogledali tri najpomembnejša središča Evropske unije - Strasbourg, Bruselj in Luksemburg. Naša glavna destinacija pa je bil evropski parlament v Bruslju, kamor smo se odpravili v torek, 12. 8. Stavba, v kateri se sprejemajo odločitve, ki nato posredno ali neposredno vplivajo na naše življenje, nas je navdala s spoštovanjem, še bolj pa z radovednostjo, saj smo vedeli, da si bomo po ogledu parlamenta nekoliko lažje predstavljali delovanje Evrope. Ko smo se prebili skozi varnostne naprave, nas je sprejel gospod Koželj, vodja oddelka za obiske in seminarje. V multimedijski sprejemni sobi nam je na kratko povedal nekaj zanimivosti o evropskem parlamentu, nato pa smo si ogledali kratek dokumentarec, ki je bil preveden v vse jezike Evropske Unije, torej tudi v slovenščino. Nazoren in zanimiv film je bil pika na i našemu dotedanjemu znanju, saj je prikazoval delovanje evropskih institucij, delo poslancev in simbole Evropske unije. Teoretično smo se s to predstavitvijo kar dobro podkovali, manjkala je le še pripoved o delu poslancev iz prve roke. Foto: arhiv Gimnazije Ptuj Sreča nam je bila naklonjena, saj je bila gospa Mojca Drčar Murko, evropska poslanka, pripravljena na kratko, vendar nazorno opisati svoj poklic. Ko smo izvedeli, koliko raziskav in truda je potrebnih, za razrešitev na videz preprostega problema, smo se zavedli, kako kompleksno je pravzaprav delovanje evropskega parlamenta. Po končanem predavanju smo si ogledali polkrog, kjer poslanci zasedajo. Evropski parlament smo zapustili z dobrim občutkom, saj smo se naučili veliko novega. Na avtobusu smo uredili in izmenjali svoje vtise. Zdelo se je, da je izlet vzbudil zanimanje tudi v manj zainteresiranih med nami, saj so na poti domov potekale številne debate in diskusije, v katerih so se kresala mnenja, in vsak izmed nas je spretno uporabljal sveže pridobljeno znanje. Vendar pa smo se bili tokrat (morda pod vplivom evropskega načela demokratičnosti, o katerem smo toliko slišali) sposobni poslušati, se učiti drug od drugega in ter sprejemati in spoštovati stališča drugih, čeprav nam niso bila lastna. To, kar smo teoretično pridobivali že od prvega letnika gimnazije, smo pod vtisom bogate izkušnje začeli udejanjati tudi v praksi. Gimnazija Ptuj Vrtec Vijolica Tradicionalni jesenski piknik V tednu otroka smo se starši, otroci in vzgojiteljice iz enote Vijolica srečali že na 7. tradicionalnem kostanjevem pikniku. Jesenski popoldan je ob toplem soncu pogrel še otroški živžav in veselje ob druženju s starši, prijatelji in vzgojiteljicami. Druženje je bilo nadvse zabavno, saj smo mamice pripravile razstavo jesenskih plodov, ki so jih otroci prinesli v vrtec, medtem ko so atiji poskrbeli za peko kostanjev. Tokratni piknik je imel tudi poučno plat, saj nam je družbo delala Miša Pušenjak, ki nam je ves čas dajala koristne nasvete in nam odgovarjala na vprašanja. Vzdušje je bilo sproščeno in veselo, starši pa smo se soglasno strinjali, da bi bilo takšnih druženj veliko, saj so nam vsem v veliko korist. Čestitke pa gredo vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic, ki so odlično pripravile ta dan. Saška Serec Otrokom in staršem je družbo delala še Miša Pušenjak Dijaški dom Ptuj Domski dan V Dijaškem domu tradicionalno organiziramo domski dan. Ta dan vsi dijaki in učenci komaj čakamo, saj takrat za nas ni pouka. Letos smo ga imeli 12. oktobra in dijaki smo se odločili, da si bomo ogledali Puhov most in Ranco. Oba objekta dodajata sijajno, novo podobo veduti Ptuja. Zjutraj smo imeli pozen zajtrk in nabrali smo si moči za pohod. Ga. ravnateljica Danica Starkl je imela govor. Presenečeni in veseli smo bili, ko nam je kolektiv dijaškega doma podaril namizni nogomet in torto. Vsako leto se pred pohodom tudi fotografiramo in tudi letos ni bilo izjeme. Po fotografiranju smo se počasi odpravili na pot. Pohod je bil sicer dolg, ampak ko smo zadihani prišli na Ran- co, smo se s pijačo osvežili. Po počitku smo hiteli nazaj proti dijaškemu domu, saj nas je tam čakala hrana in pijača in začel se je pravi piknik. Za razvedrilo sta s harmoniko in petjem poskrbela Ivan Rakovič in Mitja Bogdan. Ob dobri glasbi se je našlo tudi nekaj dijakov, ki so veselo zaplesali kar na igrišču. Težko smo čakali, da kuharica prinese torto, ki nam jo je raz- rezala predsednica Domske skupnosti Klavdija Krajnc. Po sladkanju smo se nekateri odpravili domov, drugi pa so si v jedilnici doma ogledali film ali zaigrali igro namiznega nogometa. S tem smo zaključili nepozaben dan, domski dan Dijaškega doma Ptuj. Klavdija Krajnc, predsednica Domske skupnosti Foto: arhiv šole Zanimivosti Papagaj namesto protipožarnega alarma New York, 26. oktobra (STA) - Papagaj, ki sliši na ime "Peanut", je neko ameriško družino rešil iz goreče hiše. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je papagaj, ko je zagorelo, na ves glas začel oponašati zvok protipožarnega alarma in s svojim kričanjem zbudil očeta in njegovega devetletnega sina, ki sta spala v dnevni sobi. 33-letni Shannon Conwell je nato pograbil svojega sina, kletko s ptičem in zbežal iz hiše. Jedilnico, kuhinjo in spalnico je ogenj docela uničil. "Brez tega papagaja nočem več živeti," je povedal Conwell, kije papagaja kupil pred šestimi meseci. "Takrat se mi je cena zdela precej visoka. Šele danes vidim, kako zelo se je ta "investicija" takrat splačala," je še dodal. Hillary Clinton praznovala 60. rojstni dan Washington, 26. oktobra (STA) - Kandidatka demokratov za Belo hišo Hillary Clinton je v četrtek slavnostno praznovala 60. rojstni dan, ki ga ima sicer danes. Nekdanja prva dama je v dvorani na newyorškem Broadwayju priredila slovesno večerjo, na kateri se je zbralo veliko njenih privržencev, ki so za večerjo plačali do 2300 dolarjev, skupno pa so na zabavi zbrali milijon dolarjev, so povedali organizatorji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Hillary bo stara 60 let," je na video posnetku, objavljenem na spletni strani demokratske kandidatke ganjeno povedal njen soprog in nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton. "Želim ji samo, da bi imela kot predsednica možnost delati tisto, kar na tem svetu najraje počne: pomagati vsakemu otroku v tej državi, da uresniči tisto, kar je sposoben narediti. Hillary pošljite čestitko in povejte ji, kaj želite njej in njeni državi," je sklenil Clinton. Gledališče Beacon, kjer je potekala zabava, je bilo v četrtek zvečer polno do zadnjega kotička, prodali so 3000 vstopnic, za katere so morali gosti odšteti od 100 do 2300 dolarjev. Povabljenci ter slavljenka in njen soprog so prisluhnili pevcu Elvisu Costellu in skupini Wallflowers, večer pa je povezoval znan voditelj in igralec Billy Crystal. Slavljenka je bila oblečena v črn hlačni kostim, rdečo majico in rdečo ogrlico. Ob njej pa sta bila soprog Bill in 27-letna hči Chelsea. Rojstni dan bo Hilary danes sicer preživela s svojo družino v kraju Chappa-qua na severu države New York. Predsedniška kandidatka, ki ji javnomnenjske ankete zelo dobro kažejo, je pred nedavnim izjavila, daje zelo srečna, da se ni ločila od svojega moža, kljub nekaterim "izzivom", ki sta jih doživeal v zakonu. Umrla hči Nobelovke Marie Curie New York, 26. oktobra (STA) - V svojem stanovanju na Man-hattnu v New Yorku je v začetku tedna v starosti 102 let umrla Eve Curie Labouisse, hči slavne Nobelove nagrajenke za fiziko in kemijo Marie Curie in njenega moža Pierrea, prav tako No-belovca. Eve Curie Labouisse je bila novinarka, kije dobro zaslužila s pisanjem in prodajo uspešne biografije svoje matere z naslovom Madame Curie, objavljene leta 1937. Marie Curie, ki se je rodila na Poljskem, je dobila dve Nobelovi nagradi. Prvo leta 1903 za fiziko, ki sta si jo z možem Pi-erreomprislužila za odkritje radioaktivnih elementov radija in polonija, drugo pa leta 1911 za kemijo. Tudi njuna druga hčiIreneJoliot Curie je dobitnica Nobelove nagrade za kemijo - leta 1935jo je dobila skupaj z možem Fredericom Joliotom. Eve Curie Labouisse, ki se je rodila v Parizu, pa se je v življenju posvetila pisanju. Med drugim je objavila biografijo svoje matere - od njene mladosti na Poljskem do selitve v Francijo in znanstvenih uspehov. Knjiga sicer ni zabeležila vsehpodro-bnosti iz njenega življenja, na primer razmerja Marie Curie s poročenim moškim po smrti moža Pierrea leta 1906. Marie Curie je umrla leta 1934, njena biografija izpod hčerkinega peresa je izšla tri leta kasneje, leta 1943pa je bil po njej posnet še film. Eve Curie Labouisse je leta 1940pred nacisti pobegnila iz Francije, leto kasneje pa je izgubila državljanstvo. Med vojno je delala kot novinarka in leta 1943 napisala knjigo o delu vojnih dopisnikov z naslovom Dnevnik med bojevniki. Leta 1954 se je v New Yorku poročila z diplomatom pri ZN Henry-jem Labouisseom, ki je bil kar 15 let izvršni direktor Unicefa. Umrl je leta 1987 Pevec James Blunt išče sorodno dušo Hamburg, 26. oktobra (STA) - Britanski pop pevec James Blunt je v pogovoru za nemški tednik Die Zeit povedal, da išče sorodno dušo, s katero bi lahko delil svoje življenje. Pravi, da take osebe do sedaj še ni spoznal. "Včasih se ponoči zbudim, se obrnem v postelji in se zahvalim za svoje življenje," je še dodal Blunt, ki tudi meni, da smo na svetu zelo kratek čas in da je zato potrebno v življenje vnesti smisel, poroča nemška agencija dpa. Blunta je njegova mama že zelo zgodaj vpisala v glasbeno šolo, pri treh letih se je začel učiti flavto, s petimi violino in klavir pri sedmih letih. Ko pa je bil star 14 let, je nekoga videl igrati na električno kitaro, kar ga je takoj očaralo, je povedal Blunt. Igranje kitare se mu je namreč zdelo neprimerno zanimivejše od dolgočasnih klavirskih lekcij. Tako si je kupil kitaro, se naučil nekaj akordov in kmalu je začel dobivati tudi prve lastne glasbene ideje. Kitajec se je poročil pri 108 letih Peking, 25. oktobra (STA) - V nekem mestecu na jugovzhodu Kitajske se je 108-letnik poročil z 81-letno nevesto. Pan Xiting in njegova nevesta Chen Adi sta se spoznala pred osmimi leti, vse od takrat pa je Chenova zanj skrbela. Njuna prejšnja partnerja sta namreč umrla že pred leti, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Foto: TM Iskrice Edino dobro pri starosti je to, da nisi še mrtev. -k-k-k Pri ženi iščemo vrline, pri ljubici lepoto. •k-k-k Razumen človek se svetu prilagodi, nerazumen pa poskuša, da bi se svet prilagodil njemu. Zato je ves napredek odvisen od nerazumnih ljudi. -k-k-k Če hočeš omleto, moraš razbiti kakšno jajce. -k-k-k V hindujskem templju ne sprašuj, zakaj častijo kravo. -k-k-k Materinstvo je namen bivanja ženske, njen poklic, njena radost in njena rešitev. Smeh ni greh bolj razločno in lepše piši!« Natakar Mirko je odšel s prijatelji na dopust v tujino. Ker jim je turistični vodič v kraju letovanja povedal, da so natakarji v tem hotelu zelo potrpežljivi, vljudni in natančni, se je Mirko odločil, da preizkusi njihovo potrpežljivost. Natakarju, ki je vsak dan stregel pri njihovi mizi je stalno godrnjal: »Ta kava je prevroča, ta kava je premrzla, to pivo ni dobro, krompir je postan, krompirje zažgan, testenine so preveč razkuha-ne, zrezek je surov...« Natakar je vse njegove muhe molče prenašal in mu in grozdje je postalo vino. Martinovanje v Ormožu 8. - 11. november 2007 Sejem kletarske opreme, vina, turizma in obrti (kovito) rlblja čorba glbonni zaklonišče prepeva čuki in drugi prikaz krsta mošta po starem ljudskem običaju program za otroke kulinarična ponudba WWW.JERUZALEM-ORMOZ.SI ! . SIKD Jeruzalem Ormož WS d. d. • Občina Ormož • Turistično društvo Ormož • Območna ob zbornica Ormož • Javna razvojna agencija občine Ormož - TIC Ormož • Javni sklad RS; kulturne dejavnosti - Oi Ormož s kulturnimi društvi občine Ormož, Središče ob Dravi Sveti Tomaž • Društvo vinogradnikov Slovenije • KGZ Zavod Ptuj - izpostava Ormož izpolnil vsako željo. Ko seje bližal dan odhoda, je Mirko le pristopil k natakarju in mu rekel: »Opravičujem se vam za to nekajdnevno nadlegovanje, toda preizkus ste odlično prestali. Povedali so nam namreč, da ste natakarji zelo potrpežljivi, zato sem sklenil, da to tudi preizkusim. Ker sem bil tako grd do vas vzemite teh 50 evrov, da se vam vsaj malo oddolžim za neprijetnosti, ki sem vam jih povzročal. Ta dva dni, kolikor še ostanem, vas ne bom več nadlegoval.« »No, potem vam pa tudi jaz ne bom več pljuval v hrano in pijačo!« mu je odvrnil natakar. Slabo sta spala Prijatelja, ki sta taborila na morju, sta se prebudila. Prvi reče: »Grozne sanje sem imel. Tlačila me je mora in občutek sem imel, da me nekdo celo noč ščiplje po stegnu!« Drugi: »Tudi jaz sem slabo spal. Noga mi je odrevenela in celo noč sem jo ščipal, pa se je šele zdaj, zjutraj zbudila!« Račun »Imel sem pivo, zrezek, krompir in solato,« našteva gost natakarju, ki piše račun. »Solate vam ne bom računal. Tisto so bile rože.« Honorar »Oh, kako sem srečen, da vas imam!« je rekel filmski producent, ko je pogledal ribice v svojem akvariju. »Le ve ste tiste, ki ne zahtevate višjega honorarja, ko odprete usta!« Šolska naloga Profesor slovenščine vrne učencem šolsko nalogo. Peter vpraša profesorja: »Ne znam prebrati, kaj ste napisali na koncu moje naloge.« Profesor vzame njegovo nalogo in prebere: »Peter, Oznanila Nemci so kopali 50 metrov globoko v zemljo in našli zrnca bakra. Takoj so oznanili vesoljnemu svetu: »V Nemčiji smo imeli pred 2.500 leti zgrajeno podzemno telefonsko omrežje!« Rusi pa se niso dali. Ko so izvedeli novico, so tudi oni začeli kopati v zemljo in v globini 100 metrov naleteli na drobce stekla. Javnost so seznanili: »V Rusiji smo imeli pred 5.000 leti zgrajeno optično omrežje!« Ko so to prebrali Bosanci, so tudi oni zavrtali v zemljo. SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC) IME VEC RIMSKIH PAPEŽEV JUŽNOAMERIŠKO GORSTVO, KORDILJERE MEDN. LETAL. ZVEZA POJAV OB NEVIHTI AMERIŠKA PEVKA CARA GORA V JULIJCIH (2587m) HRVAŠKO NASELJE ZAHODNO OD ZAGREBA RUSKO PODCETNO IME KAREL NOVACEK DELAVKA V TISKARNI RUSKO JEZERO S KABLI IZVEDEN VOD LIKA V IZRAELU NAŠ RADIJSKI NOVINAR (MATEJ) PRIPRAVA ZA TRENJE LANU ELEKTRICNI TOK OLGA ČEHOVA PRAKTICNO URJENJE VLAK ZA TOVOR HARMONIKAR ZNAMKA PRALNIH STROJEV IZ CETINJA BOLGARSKA TENISACICA REKA LOIRE ŽIVAHEN BRAZILSKI PLES NAŠ RISAR STEINBAHER SODOBNIK KELTOV ŠPANSKI JUNAK NOGOMETAŠ (ALEŠ) TVORBA V PANJU METULJ KATJA VIŠNAR PLAHA GOZDNA ŽIVAL ALENKA VIPOTNIK OREL V NEMŠKI POEZIJI KRAJ PRI ŠOŠTANJU TLA POD VODO PAPIRNATNO POKRIVALO ZIDARJEV ORGAN ZA VOH VOJAŠKA STOPNJA VRHOVNA OBLAST 1. RIMSKI ZALOŽNIK ALENKA KEJŽAR OPLETENA STEKLENICA TOVARNA V CELJU LOVEC NA KAČE TUNIKI PODOBNA SPODNJA SRAJCA POZITIVNA ELEKTRODA REŠ RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04Í3 www.radio-tednik.si Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sklad, trava, rubin, puhov, moped, av, nasprotek, pristanek, ultrason, Ana Bogali, Darent, jagned, paket, isak, šala, rusim, VA, stvor, oče, Nikolaja, triper, Anka, trn, Oto, kilavec, Korl, Tissot, Amo, ant, avto, akter. Ugankarski slovarček: BAČEVA = bolgarska teniška igralka (Lubomira, 1974 - ); FAI = kratica mednarodne letalske zveze; KITON = rimski tuniki podobna starogrška spodnja srajca; KJANTARICA = opletena trebušasta steklenica; REON = ime ameriške pisateljice ZF Laudat; SKORNO = kraj pri Šoštanju; STENJEVEC = hrvaško naselje zahodno od Zagreba; TARIELOVIČ = rusko poočetno ime generala Mihaila Melikova. Kopali so in kopali, prišli do globine 1.000 m, toda ničesar niso našli. V bosanskih časopisih pa je izšla novica: »V Bosni smo imeli pred 10.000 leti zgrajeno omrežje za brezžični telefon!« ©©© Le dojenčki »Se je tu rodilo mnogo velikih mož?« vpraša turist vo-dičko. »Ne. Kot vem, se tudi tu rojevajo le majhni dojenčki.« ©©© Beda »Kaj je to beda?« »To je, ko Romun iz ekonomskih razlogov emigrira v Bolgarijo.« ©©© Impotenca »Mami, kaj je to impoten-ca?« je vprašal mali Bojan-ček, ki je to besedo slišal v družbi vrstnikov. »To je tako kot da bi hotel s kuhanimi špageti igrati mikado!« mu je pojasnila mama. ©©© Hvale Američan, Nemec in Slovenec se prepirajo, kdo je boljši organizator. Američan pravi: »Pri nas v ponedeljek začnemo graditi tovarno avtomobilov, čez dva tedna pa gredo avtomobili že s tekočih trakov!« »To ni nič posebnega!« se oglasi Nemec. »Pri nas smo boljši organizatorji! Pri nas v ponedeljek začnemo graditi tekstilno tovarno, v petek pa izdelke že prodajamo!« »S čim se pa vidva hvalita?« vpraša Slovenec. »Pojma nimata, kaj je to organizacija. Pri nas v ponedeljek ob osmih začnemo graditi pivovarno, ob desetih smo pa že vsi pijani!« ©©© Gramofonske plošče Policist se razgleduje po mega centru, kjer prodajajo praktično vse, in nato reče prodajalcu: »Mislil sem, da so CD plošče popolnoma zamenjale gramofonske plošče, tamle pa vidim štiri. Kar vse štiri bom vzel!« »Ste vi policist?« »Ja. Kako pa veste?« »Veste, to je električni štedilnik ne pa gramofonske plošče!« ©©© Joga Netopirji v votlini visijo z glavami navzdol, le eden je izjema in visi tako, da ima glavo zgoraj. »Kaj pa je temu?« vpraša eden od netopirjev svojega soseda. »Z jogo se ukvarja.« Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Govori se ... ... da ni slučaj, da je svetovnega mojstra borilnih veščin sprejel tudi pri mož Po-etovione; saj mu menda ne bi škodilo, če bi ga (za vsak primer) naučil nekaj učinkovitih prijemov. Bi prav prišli na kakšni vroči občinski seji. . da se besed prvega po-etovianskega moža, da zaradi fikusov in tajnic ne bodo ustanavljali novih zavodov, najbolj bojijo obstoječi pisarniški fikusi - da ne bi končali na smetišču. O tem, česa se bojijo obstoječe tajnice, žal nimamo podatkov. ... da vrli Selani resno razmišljajo o tem, da bi svojo vas preoblikovali v romarsko središče. Kip Brezmadežne že imajo, čudež bodo že našli, le o tem se še morajo dogovoriti, na čigavem je cerkev, na selanskem ali barislovskem. ... da so na neki obkanalski hiši učenosti skoraj dosledno upoštevali sklep o tem, da se mora najemnina od šolske telovadnice uporabiti izključno za njeno vzdrževanje; saj naj bi za svojo izletniško strokovno ekskurzijo porabili le tretjino tega denarja. ... da je imel teniški VIP turnir Zavoda za šport drugi največji sklad za nagrade na Štajerskem. Znašal je 2 kg mesa! ... da je po VIP turnirju na Skokovi teniški lestvici Videm (STLV) prišlo do spremembe na samem vrhu: Mitja T. je prehitel Romana T. in Vladimirja S. Vidi se ... . da bi policisti na mejnem prehodu Gruškovje včasih potrebovali dodatek za fizično delo ali pa vsaj obvezen počitek po vsakem večjem pregledu avtomobila. Ni enostavno, če je v štirikoles-niku kakih 100 vrečk; vsako posebej je treba vzeti iz avtomobila, jo temeljito pregledati in nato še vrniti nazaj. Če je zunaj toplo, še nekako gre, če pa ne ... Za ostre oči • Najdi razlike Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: Sara Zuran Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Sara Žuran in pripisala: " Kaj naj rečem? Tudi na dopustu pomagam mamici in moram priznati, da mi je delo v veselje!" Dopust pa je bil v Bibinjah pri Zadru. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 5 9 8 1 3 6 2 9 2 1 1 8 6 7 2 4 5 7 6 8 3 9 7 1 5 6 4 7 5 5 4 8 1 7 7 4 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven ¥¥ ©©© €€€€ © Bik ©©© € ©© Dvojčka © € ©© Rak ¥ ©© €€€ © Lev ¥¥¥ © €€ ©O Devica ¥¥¥ ©© € ©O Tehtnica ¥ ©© €€€ ©O© Škorpijon ¥¥ ©©© €€€ © Strelec ¥ © €€€ ©©© Kozorog ¥¥ ©© €€ ©©© Vodnar ¥¥¥ ©©© €€ ©© Ribi ¥¥¥ © €€€ ©©© Velja za teden od 30. oktobra do 5, znaka - dobro, 3 znaki - odlično Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 02. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Lara Stoger, Podvinci 111/a, 2250 Ptuj. Pa veliko zabave! Anekdote slavnih Madžarski pesnik in revolucionar Sandor Petofi je rekel: »Človek je pogosto dober samo zato, ker nima priložnosti, da bi bil slab.« Francoski komediograf Moliere je kljub hudi bolezni 17. februarja 1673 vztrajal, da bo nastopil, ker ne bi rad razočaral svoje skupine. Po končani igri so ga odnesli domov in tam je kmalu umrl. Takrat so bili cerkveni predsodki proti igralcem tako močni, da se je igralec moral pred smrtjo odpovedati svojemu poklicu, če je hotel biti pokopan v posvečeni zemlji. Veliki komediograf za to ni imel časa in vse vdovine prošnje, da bi ga cerkveno pokopali, so bile bob ob steno. Nazadnje se je zatekla po pomoč h kralju. Ludvik XIV. je poslal v nadškofijo vprašat, kako globoko sega posvečena zemlja. Dobil je odgovor: »Štiri metre.« »Prav,« je rekel kralj »Molierov grob naj izkopljejo na pokopališču pet metrov globoko.« Stari izkušeni nemški politik in državnik Konrad Adenauer je dal zakonskim ženam naslednji nasvet: »Ne sprašujte kar naprej svojega moža, ali vas ljubi. Same dobro veste, da vas. Vam bo že kdaj to sam povedal. Pustite mu, da bere pri mizi časopis, če mu je to všeč. Naj živi v iluziji, da je svoboden človek.« Francoski slikar Paul Cezanne je bil do svojih portretirancev neizprosen. Trgovec z umetninami Vollard mu je moral pozirati več kot stokrat. Ko je nekoč zaradi izčrpanosti padel s stola in z njim vred s slikarskega podija, je Cezanne vzkliknil: »Hitro vstanite in se usedite nazaj tja, kamor sodite! Če bi postavil na stol vazo s šopkom rož, mi gotovo ne bi padla na tla!« Kot mlado dekle je bila angleška kraljica Viktorija pod skrbnim nadzorstvom stroge vzgojiteljice. Ni smela piti čaja, ker so že takrat menili, da škoduje srcu. Ni smela brati Timesa, da ne bi našla v njem kakšne vsakdanje besede proti oblasti. Bilo je še polno takih reči. Ko je Viktorija dan po kronanju sedla na prestol, je zahtevala, naj ji prinesejo skodelico čaja in najnovejšo številko Timesa. Ukaz je bil seveda takoj izpolnjen. Vendar je kraljica kmalu spet velela, naj oboje odnesejo z njene mize, zbeganim dvorjanom pa rekla: »Hotela sem samo videti, ali zdaj zares vladam.« Pod rodil britanskim vojskovodjem Horatio Herbertom Kitchenerjem je služil mlad častnik iz najvišjega angleškega plemstva. Ni mu šlo v glavo, zakaj ne bi smel biti na isti ravni s častniki glavnega štaba. Ko so ga nekoč klicali v sobo poveljujočega generala, ga je neprisiljeno nagovoril: »Želite mene, Kitchener?« Navzoči častniki so se zdrznili, Kitchenerj pa se je z mirnim smehljajem obrnil k častniku in mu posmehljivo dejal: »Ne kličite me Kitchener, kar mirno in po domače mi recite Herbert!« Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog novembra: 1 znak - slabo, 2 Slov. Bistrica • Odprli novo Tuševo trgovino Slavnostni trak v trgovini Tuš je prerezala županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen. Na stari lokaciji so imeli težave s parkirišči, saj jih je bilo premalo, tokrat pa jih je kupcem na voljo kar 144. Poleg Mer-catorjevega supermarketa in Spara, ki je v neposredni bližini novega Tuša, je Tuš že tretja večja trgovina, ki bo s svojimi akcijami in popusti vabila ljudi v svojo trgovino. V kratkem pa bo prišla v Slovensko Bistrico tudi veriga diskontnih prodajaln Lidl. Nataša Pogorevc Kupcem na voljo več prostora kot prej Na Plečnikovi ulici 25 v Slovenski Bistrici - v novonastajajoči obrtni coni Bistrica - so odprli nov trgovski center. Na 3.800 m2 prodajnih površin bo prve kupce pričakal najsodobnejši Tušev supermarket in še dva trgovska lokala - Baby center in Pami obutev. Vrednost investicije, ki bo nadomestila Tušev supermarket na sedaj bivši lokaciji v Slovenski Bistrici v Žolgerjevi ulici, ki ni daleč od sedanje, znaša kar 3.460.000 evrov, z njo pa so odprli tudi štiri nova delovna mesta. Tako se je 232 poslovnim enotam po Sloveniji in več kot 100.000 m2 površine pridružil še supermarket Tuš v Slovenski Bistrici. V novem trgovskem centru bodo kupci našli še trgovino z obutvijo, tekstilom in otroškimi oblačili, v Tuševem supermarkets pa bodo lahko izbirali med več kot 15.000 živilskih in neživilskih izdelkov. Na nadstandardnih oddelkih sadja in zelenjave, mesnice, ribarnice ter kruha in pekovskega peciva jih čaka vedno sveža in kakovostna ponudba. Kupci ne bodo nikoli ostali brez svežega kruha, zahvaljujoč sistemu lastne dopeke, v deželi zdravja pa jih čakata sadje in zelenjava najvišjih standardov, saj v Tušu nadzirajo njihovo kakovost vsako uro. Tušev supermarket na 1200 m2 poleg živilskega ponuja tudi bogat izbor neživilskih izdelkov. V njem bodo tako kupci našli vse za dom, tehniko, zeleni program in tekstil. Zaradi obsežnejše ponudbe v novem trgovskem centru so obstoječi Tušev supermarket v Slovenski Bistrici zaprli, skupina zaposlenih, ki bo skrbela za zadovoljstvo kupcev, pa se je povečala za štiri ljudi, in tako šteje sedaj 31 zaposlenih. Aleksander Svetelšek je ob otvoritvi povedal: »Meščankam in meščanom Slovenske Bistrice smo hoteli z novo investicijo ponuditi več in jim dokazati, da slogan 'Vedno boljši' jemljemo kot resno zavezo k nenehnim izboljšavam, ki jih uvajamo iz enega samega razloga - da povečamo njihovo zadovoljstvo in v naših trgovinah ustvarimo še prijetnejšo nakupovalno izkušnjo. Zato smo v Slovenski Bistrici povečali ponudbo, jo popestrili in dvignili standard naše storitve v skladu z najnovejšimi trendi nakupovanja. Prepričan sem, da bodo kupci zaznali napredek, ki smo ga vgradili v nov trgovski center, in z zadovoljstvom v njem opravljali svoje vsakodnevne nakupe.« V Tušu so ob otvoritvi novega centra obiskovalcem pripravili številne degustacije priznanih proizvajalcev, med ostalim so prvim obiskovalcem ponudili bograč, za katerega so Tuševi kuharji prejeli že številna kulinarična priznanja. V Skupini Tuš pa so se ob tej priložnosti zahvalili tudi skupnosti, ki jih je sprejela v svojo sredino. Tako so srednji šoli Slovenska Bistrica podarili dva tisoč evrov, kjer bodo ta sredstva porabili za nakup strokovne literature za šolsko knjižnico. Na podlagi 50. člena in 2. odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt) in 16. člena Statuta občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06) občina Markovci objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Markovci. 1. Javno se razgrne dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Markovci. 2. Območje sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin se nanaša na naslednje parcele: pobuda št. 1: parcele severozahodno od obstoječe obrtne cone: 262/1, 263/5, 263/1, 263/4, 266/4, 266/5, 267/1, 267/6, 267/5, 291/4, 271/1, 270/1, 290/2, 289/5, 289/7, 288/4, 287/5, 286/4, 285/4, 272/1, vse k. o. Nova vas pri Markovcih; parceli ob poti na vzhodni strani obrtne cone: 265/24, 282/9, obe k. o. Nova vas pri Markovcih; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja gozda v območje proizvodnih dejavnosti za potrebe širitve obstoječe obrtne cone Novi Jork proti severozahodu in iz območja gozda in najboljših kmetijskih zemljišč v območje proizvodnih dejavnosti za potrebe uskladitve vzhodne meje območja obrtne cone (zajem ozkega pasu zemljišča, ki se v prostorskih planskih aktih nahaja med območjem obrtne cone in potjo, v območje obrtne cone). Zemljišča v obstoječi obrtni coni so delno pozidana, še nepozidana zemljišča pa so že oddana investitorjem. Po severozahodnem robnem delu obstoječe obrtne cone poteka cesta s komunalno opremo, kar je smiselno izkoristiti za še eno vrsto parcel za gradnjo vzdolž obstoječe ceste; pobuda št. 2: novo predlagana lokacija čistilne naprave: 824/1 k. o. Markovci; prvotno predvideni lokaciji čistilnih naprav: 477 k. o. Zabovci, 251/1, 251/4, 251/2, 251/3, 253, vse k. o. Markovci; namesto prvotno predvidenih dveh čistilnih naprav predlaga ta pobuda eno čistilno napravo na območju med prvotno predvidenima lokacijama, in sicer predlaga čistilno napravo na območju južno od športnih igrišč Zabovci. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Markovci bo v prostorih občine Markovci, Markovci 43, sejna soba, I. nadstropje. Javna razgrnitev bo od srede, 7. 11. 2007, do vključno petka, 7. 12. 2007. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka, ki bo v torek, 27. 11. 2007, ob 18. uri na sedežu Občine Markovci, Markovci 43 (sejna soba). 5. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Markovci. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani občine Markovci (http://www.markovci-on.net/). Župan občine Markovci Franc Kekec OBIŠČITE NAS NA NOVEM NASLOVU. Spoštovani kupci. S 5. novembrom selimo ponudbo Teletrgovine Ptuj z Vodnikove ulice v Mobitelov center na Mestnem trgu 1. Obiščite naš novi prodajni kotiček. Telekom Slovenije v\ KLEPARSTVO ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ul. 3, PTUJ 02/787-88-30, 031/500-598 Izdelujemo in montiramo - pokrivanje vseh vrst streh - žlebovi in kleparski izdelki - suhomontaža Knauf, Armstrong - stenske in stropne obloge - laminati, lesene stopnice KIA cee'd:___ in 7-letna garancija 5 zvezale za ^varnost - mobilno bančništvo - • POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (Tudi za prihodke manJSe od 417 €) STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let) SVETOVANJE na 051 804 324 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov justina.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite. Na podlagi 50. člena in 2. odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt) in 35. člena Statuta občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 7/07) občina Jur-šinci objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Juršinci. 1. Javno se razgrne dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Juršinci. 2. Območje sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin se nanaša na naslednje parcele: pobuda št. 1: 118/1, 107/1, 105/2, 104, 8, 715/4, 715/7, 715/14, 715/13, 107/2, vse k. o. Juršinci; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja športa, rekreacije in območja stanovanj v območje stanovanjskih površin za posebne namene za potrebe doma starejših občanov v Juršincih, pobuda št. 2: *65, 594/2, 735, 736, 737, 761, 738, 739, vse k.o. Juršinci; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč in območja stanovanj v območje proizvodnih dejavnosti za potrebe obrtne cone v Juršincih, pobuda št. 3: 636 k. o. Mostje; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje stanovanj. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Juršinci bo v prostorih občine Juršinci, Juršinci 3b, sejna soba, I. nadstropje. Javna razgrnitev bo od srede, 7. 11. 2007, do vključno petka, 7. 12. 2007. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka, ki bo v sredo, 28. 11. 2007, ob 17. uri na sedežu občine Juršinci, Juršinci 3b (sejna soba). 5. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Juršinci. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani občine Juršinci (http://www.jursinci.si/). Župan občine Juršinci Alojz Kaučič www.radio-tednik.si Prireditvenik KITAJSKA RESTAVRACIJA CESARSKA HIŠA i M *  Torek, 30. oktober 9.30 Ormož, Center za starejše občane, zaključna prireditev ob pesmi in izdelovanju rož 18.00 Videm, drvarnica KD Videm, proslava ob dnevu reformacije in otvoritev razstave Intarzij Voja Veličkoviča iz Ptuja 18.00 Ormož, pred ormoškim gradom, komemoracija ob dnevu mrtvih 19.00 Ormož, dom kulture, proslava ob državnem prazniku - dan reformacije 19.00 Sveti Tomaž, dom kulture, kulturni večer ob prazniku dneva reformacije 22.00 Ormož, vinoteka hotela, Noč čarovnic - Halloweenparty Sreda, 31. oktober 9.00 Hajdoše, tenis igrišče, občinsko prvenstvo v tenisu za dvojice - člani, v okviru praznika občine Hajdina Četrtek, 1. november 10.00 Ptuj, Mestno pokopališče, komemoracija ob dnevu mrtvih, slavnostni govornik bo Albin Pišek - Ormož, turistična kmetija Hlebec, martinova pojedina s krstom mošta, ves november Kolosej Maribor Torek, 30. oktober, ob 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Sedem dni skomin. Ob 18.30, 21.00 in 23.40 Ugrabitev. Ob 13.10, 15.30, 17.40 in 20.00 Zlo vstaja. Ob 12.20, 14.40, 17.00, 19.20, 21.40 in 00.10 Žaga 4. Ob 13.20, 16.00, 18.40, 21.20 in 23.55 Petelinji zajtrk. Ob 13.00, 15.10 in 19.45 Varuškin dnevnik. Ob 21.50 in 00.05 1408. Ob 18.50, 21.10 in 23.30 Super hudo. Ob 21.55 Neustrašna. Ob 12.40, 15.20 in 18.00 Zvezdni prah. Ob 20.40 in 23.10 Gasilca pred oltarjem. Ob 13.40, 15.50, 17.50 in 19.50 Ful gas 3. Ob 17.30 Bournov ultimat. Ob 12.15, 13.50, 14.30, 16.10, 16.45, 19.00 in 21.15 Ratatouille. Ob 12.50, 14.50 in 16.50 Divji valovi. Ob 22.10 Hallam Foe. Ob 12.15, 14.30, 16.45, 19.00 in 21.15 Ratatouille. Sreda, 31. oktober, ob 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Sedem dni skomin. Ob 18.30, 21.00 in 23.40 Ugrabitev. Ob 13.10, 15.30, 17.40 in 20.00 Zlo vstaja. Ob 12.20, 14.40, 17.00, 19.20, 21.40 in 00.10 Žaga 4. Ob 13.20, 16.00, 18.40, 21.20 in 23.55 Petelinji zajtrk. Ob 13.00, 15.10 in 19.45 Varuškin dnevnik. Ob 21.50 in 00.05 1408. Ob 18.50, 21.10 in 23.30 Super hudo. Ob 21.55 Neustrašna. Ob 12.40, 15.20 in 18.00 Zvezdni prah. Ob 20.40 in 23.10 Gasilca pred oltarjem. Ob 13.40, 15.50, 17.50 in 19.50 Ful gas 3. Ob 12.15, 13.50, 14.30, 16.10, 16.45, 19.00 in 21.15 Ratatouille. Ob 12.50, 14.50 in 16.50 Divji valovi. Ob 22.10 Hallam Foe. Ob 12.15, 14.30, 16.45, 19.00 in 21.15 Ratatouille. Četrtek, 1. november, ob 14.00, 16.30, 19.00 in 21.30 Sedem dni skomin. Ob 18.30 in 21.00 Ugrabitev. Ob 13.10, 15.30, 17.40 in 20.00 Zlo vstaja. Ob 12.20, 14.40, 17.00, 19.20 in 21.40 Žaga 4. Ob 13.20, 16.00, 18.40 in 21.20 Petelinji zajtrk. Ob 13.00, 15.10 in 19.45 Varuškin dnevnik. Ob 21.50 1408. Ob 18.50 in 21.10 Super hudo. Ob 21.55 Neustrašna. Ob 12.40, 15.20 in 18.00 Zvezdni prah. Ob 20.40 Gasilca pod oltarjem. Ob 13.40, 15.50, 17.50 in 19.50 Ful gas 3. Ob 17.20 Bournov ultimat. Ob 12.15, 13.50, 14.30, 16.10, 16.45, 19.00 in 21.15 Ratatouille. Ob 12.50, 14.50 in 16.50 Divji valovi. Ob 22.10 Hallam Foe. Ob 12.15, 14.30, 16.45, 19.00 in 21.15 Ratatouille. Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtocenter-brezje.si GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«. OPREMA BARVA BMW 5 TOURING 525 D 2004 20.000.00 AVT. KLIMA METALI ČRNA BMWX53.0D 2002 20.990,00 AVT. KLIMA METAUKT. ZELENA FORD ESCORT 1.41 1999 2.295,90 SER. KNJIGA METAUK SREBRNA KIA CARNIVAL 2.9 CRD 2004 15.990.00 KLIMA ČRNA MERCEDES COUPECL500 2000 24.900,00 AVT. KLIMA METAUK B. RDEČA PEUGEOT 200 BREAK 1.4 2003 7.490,00 KLIMA METAUK SREBRNA PEUGEOT 200 CC 2.0 2003 0.390,90 AVT. KLIMA METAUK MODRA RENAULT LAGUNAG. 2.2 DCI 2004 9.990,00 AVT. KLIMA ČRNA RENAULT!» 1.2 2004 4.990,00 EL POMIK P.STEKL METAUK SRERRNA SKODA OCTAVIAC. 2.01 2002 0.700,00 AVT. KLIMA SV. MODRA VW PASSAT 1.9 TDI 2000 20.900,00 AVT. KLIMA METAUKT. MODRA ROVER 414 SI 1997 2.390,00 KLIMA METAUK D. RDEČA RENAULT CLI01.5 DCI 2902 0.200,00 KLIMA METAUK SRERRNA Skozi vse življenje boriti si se znal, v tihem jesenskem večeru utrujen in nemočen si za vedno zaspal. SPOMIN 31. oktobra mineva eno leto, ko smo se za vedno poslovili od dragega Franca Bedrača IZ ŽUPEČJE VASI 33, LOVRENC NA DR. POLJU Hvala vsem in vsakemu posebej za prižgano svečo in cvetje, ter ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Mali oglasi STORITVE PROFINISH, popravilo poškodbe po toči in drugih udrtin na os. vozili brez lakiranja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destrnik tel. 031 6 6 6 7 74. PREDSEZONSKI popust za zimske avtoplašče in posezonski popust za letne avtoplašče do 30 %. Vulkanizerstvo, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77. Stanovanjski dvojčki v izdelava na ključ; 1 enote: od 147.523, Racah; miren predel; 13,17 m2; cena ene 8 do 149.285,4H i ki*, , 1 11 ' - ' t L t T, 1 Stanovanjski objekt Mirni zaliv v Slovenski Bistrici; 2 in 2,5 sobna stanovanja; cena: od 63.505 € do 93.457 € ZORO NEPREMIČNINE Trg svobode 25, Slovenska Bistrica 02/81 83 053; 041/543-478 KMETIJSTVO PRODAM traktor Deutz 7506 s kabino, hidravlični volan, zadnji pogon, tribrazdni obračalni plug Fogel - Noot ter kiper prikolico, 4 tone,dvoosno, Tehnostroj. Tel. 041 917 641. PRODAM več odojkov, težkih od 20 do 25 kg. Možna dostava. Tel. 031 420 891. PRODAM stroj za vitre. Telefon 788 52 72. PRODAMO pujske, 30-kg, moškega spola, ter 140-kg prašiča, telefon 031 269 480. DELO NEPREMIČNINE V PTUJU ODDAM v najem poslovni prostor - 43 m2 s parkiriščem, primeren za pisarno ali storitveno dejavnost. Tel. 745 26 51. PRODAM enosobno stanovanje v Ptuju, mansarda, parket, klima, cena 45.000 evrov. Telefon 040 661 386. PRODAM enosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 487 999. IŠČEM delo, čiščenje likanje. Sem zanesljiva. Tel. 041 804 857. ZAPOSLIMO VEČ monterjev vodovodnih in ogrevalnih naprav ter elektro inštalaterjev. Tel. 02 788 88 10, GSM 051 335 724. Akromis, storitve in trgovina, d. o. o., Zabovci 85, Markovci. DOM STANOVANJE DRUŽINA išče tri- do triinpolsobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 529 479. RAZNO ZARADI prostorske stiske podarim nekaj živali - mini zajčki - dolgodlaki, samo z prispevkom za hrano, pohitite, število je omejeno. Tel. 031 424 952. Hišne specialitete, sladice, razni meniji, malice in kosila. Delovni {as: ponedeljek 11.00 - 23.00, toiek-nedelja 10.00 - 23.00 JIN FAN, d.o.o., Brstje 31,2250 PTUJ. Telefon: 02 777 30 32, GSM: 041 006 237 Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini vedno spremljajo človeka. SPOMIN V sredo, 31. oktobra mineva 10 let, odkar nas je za zapustil, Jože Kampl Z GRAJENŠČAKA 14 Hvala vsem, ki prižgeta svečo in postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Florijana Trebovška IZ PTUJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sveto mašo. Hvala za ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, gospe Veri za molitev in lepo prebrani govor. Žalujoči: žena Eva, sinova Marjan in Martin z družinama V NAJEM vzamem njive. Tel. 041 315 392. PRODAM pujske od 25 do 50 kg. Tel. 041 368 437. PRODAM odjemalec silaže. Tel. 031 861 594. TRAKTOR DOJC Fahr DX 4,30,80 KM, 4x4, prednja zavora, letnik 1985, v odličnem stanju, tribrazdni obračalni plug (krone) in čelni na-kladalec novejši s šasijo Same 75 KM prodam. Tel. 051 356 256. PRODAM PRAŠIČE težke okrog 40 kg. Tel. 766 83 91 ali 031 898 769. PRODAM odojke. Tel. 051 423 260. SPOMIN V grobu spita. a v naših srcih še živita ni dneva, ne noči, da vaju z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spita. Boleč je spomin na 6. november 2006, ko smo za vedno izgubili našega dragega brata in strica Franca Črnka 24. decembra 2007 mineva 20 let, odkar si tiho odšla od nas, draga mama, babica in tašča Katarina Črnko IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 47 Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, se ju spominjate z lepo mislijo ter jima prižgete svečke v spomin. Kjerkoli sta, na. vaju mislimo: sestri oz. hčerki Danica in Darinka ter brat oz. sin Miran z družinami VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI POSKOČNIH 1. Ans. VRISK - Zlate domače viže 2. Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Dinar, tolar, euro 3. MEH IN SMEH-Na moji poti 4. Ans. MODRIJANI - Nikotinska kriza 5. VESELI BEGUNJČANI-Mini polka 6. MLADI UPI-September 7. PODKRAJSKI FANTJE - Ko spet je večer 1. FOXY TEENS - Zaljubljena v skejterja 2. REBEKADREMEU- Petek 13 3. TEJA HAVER-Divja mačka 4. SREČKO Z0RK0-Mojster Feliks 5. VESELE ŠTAJERKE - Tvoja muca 6. MALIBU - Sin muj se nječe žjenit 7. ANEMARI - Blaž ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina Orfejčkove 5M5 glasbene želje: 041/818-666 Nagrada prejme: Jožica Zelenik Spuhlja 88b, 2250 Ptuj Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo, hudo boli. ZAHVALA Lepega jesenskega jutra so naša srca zatrepetala in zajokala, ker nas je za vedno zapustila draga žena, mama in babica Marjeta Kukec, rojena Plošinjak IZ STOJNCEV 113/a 25. 2. 1942 - 21. 10. 2007 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti, nam pa izrazili pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se župniku za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo odpete žalostinke, govornikom za lepe besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki jo boste za vedno ohranili v lepem spominu. Žalujoči: mož Anton, sin Tonček z Renato ter hčerki Darinka in Brigita z družinama Ptuj • Korejski večer v Mitri Večer dveh kultur Slovensko žensko društvo za mir v svetu in Turistično društvo Ptuj sta v hotelu Mitra na Ptuju v petek, 26. oktobra, pripravila nepozaben Korejski večer. Na kulturno-družabnem večeru so Ptujčani spoznali del korejske kulture, običajev in pesmi, pokusili pa so lahko tudi nekaj tipičnih korejskih jedi. O slovenskem društvu za mir v svetu je govorila predsednica Kristina Bačovnik nekaj pesmi iz svoje zbirke Pesmi iz srčnih polic je prebrala avtorica Slavica Elizabeta Navod-nik, ki na Ptuj vedno raja prihaja, zaslužna pa je tudi, da je Ptuj ohranil kovinarsko šolo. Korejo z njenimi značilnostmi sta predstavila ptujsko-ko-rejski par Radoslav Irgl in Sun Woo Irgl, Radoslav se je rodil na Turnišču, s Sun imata tri otroke in živita v Ljubljani. Za prijetne trenutke večera so se trudile tudi ptujske Spominčice. Radoslav in Sun pa sta podelila tudi priznanja Ambasadorji za mir kot predstavnika Univerzalne mirovne federacije v Sloveniji. Osnovni princip, na katerem deluje federacija, je, da ne živiš samo zase, temveč tudi za druge in da je posameznikovo delovanje usmerjeno k ustvarjanju miru, spodbujanju ljubezni in harmonične družine. Prejela sta ga Albin in Irena Pišek ter gospod Kim, ki je z ljubljansko skupino kluba Hankuk tudi predstavil v živo veščino tae kwon do, ki je tudi olimpij- ska disciplina. Slovensko žensko društvo za mir v svetu je predstavila predsednica Kristina Bačovnik. Deluje v okviru Univerzalne mirovne federacije, ki ima kot nevladna institucija posvetovalni status pri OZN. Društvo uspešno deluje že deset let, v tem času so aktivno delovali na področju vzgoje, medoseb-nih odnosov in medsebojne pomoči, med drugim so zbirali prispevke za odprtje SOS telefona, programe v otroških bolnišnicah in materinskih domovih. V okviru odmevnega mednarodnega projekta Ženske gradijo mostove miru pa so uspešno navezale vezi in trajna prijateljstva z ženskami v Italiji, na Češkem, v ZDA, na Japonskem in v Avstriji. Kot je povedala Bačovnikova, želijo prisluhniti vsem generacijam, ljudi spodbujati k temu, da bodo vsak na svojem področju oziroma okolju pozitivno in ustvarjalno delovali. Prepričana je, da je mesto tovrstnim projektom naklonjeno skozi različne aktivnosti tudi v lokalnem okolju. MG Foto: Črtomir Goznik Večer miru in ljubezni so zaključil s pokušnjo nekaterih korejskih jedi. Foto: Črtomir Goznik Mojster Kim iz Koreje je z učenci kluba Hankuk iz Ljubljane predstavil tae kwon do, korejsko borilno veščino, ki je tudi olimpijska disciplina. Osebna kronika Rodile so: Suzana Mlakar, Kostanjevec 7, Zg. Ložnica - Izaka; Branka Munda, Bodkovci 2/a, Juršinci - Ema;; Natalija Breznik, Kajuhova 8, Poljčane - Žiga; Manuela Šauperl, Lackova 7, Kidričevo - Jana; Lidija Majcen, Slekovčeva 12, Maribor - Lana; Tina Mojzer, Travniška 22, Slovenska Bistrica - Brina; Lidija Hameršak Marin, Stojn-ci 4/a, Markovci - Urha; Saša Cafuta, Juršinci 19/a, Juršinci - Nejca; Blanka Slaček, Dragovič 10, Juršinci - Lana; Petra Žiher, Pobrežje 54/c, Videm pri Ptuju - Evo; Iva Atanasov, Vičava 61, Ptuj - Dragana; Barbara Kosi, Razlagova 13/c, Ljutomer - Manua; Barbara Mohorič, Kraigherjeva 30, Ptuj - Brino; Mojca Šantek, Gubno 1/a, Lesič-no - Denisa; Zvezdana Čeh, Zabovci 96, Markov-ci - Aljaža; Simona Zbil, Sp. Sečovo 85/a, Rogaška Slatina - Kevina. Umrli so: Matilda Kosi, rojena Rep, Zagorje 12, Sv. Tomaž, rojena 1927 - umrla 18. oktobra 2007; Elizabeta Bezjak, rojena Lorenčič, Spuhlja 113, rojena 1916 - umrla 19. oktobra 2007; Janez Bolcar, Spuhlja 99, rojen 1925 - umrl 20. oktobra 2007; Florijan Trebovšek, Kajuhova ul. 1, Ptuj, rojen 1933 - umrl 21. oktobra 2007; Franc Rogina, Wilhelmova 1, Ptuj, rojen 1924 - umrl 22. oktobra 2007. Poroka - Ormož: Viktor Samec in Marjana Rotar, Obrež 29, Središče ob Dravi. Slovenska Bistrica • Poplava Za dober milijon evrov škode Na območju občine Slovenska Bistrica je 18. septembra neurje povzročilo ogromno škodo na cestni infrastrukturi, dodatno je uničilo že sanirane ceste, ki ga je neurje povzročilo 20. avgusta letos. Foto: Črtomir Goznik Radoslav in Sun Woo Irgl sta predstavila del zgodovine Koreje, kulture in njeno sedanjost. Južna Koreja je danes ena gospodarsko najuspešnejših držav sveta, čeprav ima samo 50 milijonov prebivalcev. BDP po prebivalcu znaša skoraj 25 tisoč dolarjev, v Severni Koreji pa le okrog tisoč dolarjev. Obe Koreji sta edini po II. svetovni vojni ločeni državi, ki še nista ponovno združeni. Najbolj prizadeta so bila predvsem območja Pohorja ter naselja Spodnja Polskava, Pragersko, Zgornja Polskava, Leskovec, Slovenska Bistrica, Cigonca, Spodnja Ložnica in Črešnjevec. Ker je bila količina padavin velika, so nastali Napoved vremena za Slovenijo Ako na mrtvih dan dežuje, žamete zima pričakuje, Danes se bo od jugozahoda postopno pooblačilo. Sredi dneva bo na Primorskem začelo deževati, popoldne pa se bo dež razširil nad vso Slovenijo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1300 metrov. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, najvišje dnevne od 7 do 12, na Primorskem do 15 stopinj C. Obeti V sredo bo sprva oblačno in deževno, čez dan pa bodo padavine od zahoda ponehale. V četrtek bo na Primorskem pretežno jasno, še bo pihala burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. hudourniki, ki so odnašali gramoz z vozišč, bankine ob cestah in zasipali jarke. Prav tako so se sprožili trije plazi, zaradi katerih so bili ogroženi stanovanjskih objekti in ceste. Voda je poplavila proizvodne in poslovne prostore več gospodarskih družb, prav tako več stanovanjskih objektov. Gasilci in pripadniki civilne zaščite so opravili več kot 140 intervencij, v katerih je sodelovalo enajst društev z vso razpoložljivo opremo. Županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen je po naravni nesreči imenovala posebno komisijo, ki je pripravila skupno oceno nastale škode. Na lokalnih cestah jo ocenjujejo na 560.031,45 evrov, skupni znesek ocenjene škode na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju je 232.552,03 evra, zaradi plazov 153.000 evrov, ocenjena škoda na stanovanjskih objektih je 47.144,07 evra, gospodarskih objektih 31.711,- 71 evra, poslovnih prostorih 28.787,61 evra, škoda popolnoma uničenih stanovanjskih objektov pa znaša 40.724,20 evra. Skupna ocena škode, nastale 18. septembra letos, znaša 1,094.551,07 evra. Poleg tega so nastali tudi stroški intervencij gasilcev in civilne zaščite, ki so ocenjeni skupno na 91.266 evrov. Škoda je ocenjena, mnogi pa se sprašujejo, kdaj bodo odškodnino prejeli, saj nekateri še niso prejeli finančnih sredstev niti od škode v juliju 2005. Nataša Pogorevc Potok Bistrica je v mestu 18. septembra letos prestopil bregova dobro uro po pričetku naliva. Foto: NP