292. številka
Ljubljana, v petek 19. decembra.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan iveter, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za 6etrt leta 4 gld., la Jeden meaeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, Kolikor poštnina znaša. Za oznanila placnje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, ta po 4 kr., ce se trikrat ali veAkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne atvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. d. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
. četrt leta.......3   ,   30 B
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
d pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „   40 „
Upravništvo „Slov. Naroda".
Danes meni, jutri tebi.
Danes Bismurku ne imponuje parlament, jutri parlamentu ne bo BiBmark impouoval, d* nes je zvezni zbor "pokopal ukrep državnega zbora, jutri pa državni zbor pokoplje, kar je padlo iz mize zveznega zbora! Pa ko bi vsaj toliko žive dramatike, tako srdite retorike ne bilo pri teb in tacih pogrebih! Jeza je sedaj mej knezom Bismarckom in nemškim parlamentom narejena in z.to skoro nikdar, kadar se državni kance! >r prikaže v zbornico, ne mine brez neukusnega konflikta mej njim in me] opozicijo, skoro vsaka seja, v kateri se oglasi Bismarck, pre-vrže se v komedijo, kakeršno opazujemo pri kmetskih babačib, katerim je vinska kaplja bila glave razgrela! Zadnji ponedeljek bilo je zopet tako la-sanje, iz male stvari naredila je strast in nestrpnost velicega konja.
Državni kancelar zahtevni je v trn zboru, naj se v vnanjem uradu založi Še tretji oddelek in za ravnatelja temu odelku dovoli naj parlament 20.000 mark letna plače. Konservativci in nacijonalni liberalci so 8 t> m zadovoljili, a središče in levica tega
noft^ta dovoliti, ker ne dopuščajo financije. gVsakdo bi menil, da se o tem da stvarno razpravljati, a veoder vnel se je za cele ure tak govorniški boj, da je bilo skoro vsak hipec pričakovati parlamentarne katastrofe! Državni kancelar baje že davno ni bil tako rudeč in srdit, kakor ta dan. Tega pa neso mogli zakriviti protivniki predloga, ker le-ti so govorili mirno, obrazložili svoj votum stvarno in izrecno izjavili, da kanctdarjeve zahteve ne odbijejo zavoljo osobe kancelarjeve, nego le iz ozirov na financije. Kneza Bismarcka pa je že to jezilo, da se sploh kaj ugovarjati more njegovi želji. Ni pa dolgo trpelo pri stvari, kmalu jo mahne proti levici, ki mu življenje greni, mu na jedno sapo nagaja. Vi meni morate verjeti, da je ta služba potrebna; če pa ne verjamete, potem me imate za tepca ali za lažnika! Brez vprašauja mi morate dovoliti moje zahteve za vnanjo politiko, ker jaz som v teh stvareh »bolj kompe tenten", nego vi; če ne, dam se nadomestiti, a potem bode državni zbor tudi odgovoren, kako se bodo vršile te stvari. To je bil pomen Bismarckovega prvega govora! Skliceval se je tudi na svoje zasluge, na svojo čast v vnanjih deželah. Toda to opozicijo ni prenagnilo na prijaznišo stran, ostala je mirna in sodila je stvarno. Taki pri/ori v državnem zboru nemškem ne majo nobene cene več, preveč jih je že zlorabil knez B smaick, prepogostem je na oder pritiral visoko svojo politično veljavo mestu stvarnih razlogov. Toda, kar se je še pokvariti dalo, pokvarili so mu njegovi prijatelji sami. Tudi govorniki iz konservativcev in nacijonalnib liberalcev nošo govorili k stvari, nego zažigali so le kadilo Bismarcku, zoprno kadilo, ne pomisli vsi, da je kancelar za t»k bicnotinisem jako občutl|iv! Soc jalnega demokrata Vollmarja okorna i/java, da njega uradna prisega, na katero se Bismarck sklicuje, še ne pomiri, Se ne uveri o potrebi drugega ravnatelja, ta izjava razbrzdala je nevoljo kancelarjevo. Imenoval jo je nepošteno iusultanijOj na katero bi so k večjemu v zboru socijalnih demokratov mogel dati primeren odgovor. Tako se je seja komaj še vzdržtla v par-lamentnih inojsh. Iz sredinca ni nobeden poslanec črbnil, a vsi so glasovuli proti BADtevi B smarckovi, katera je tudi v resnici odbita s 141 glasovi s 119.
Ž1- naprej se je vedelo,  da  bode opozicija v državnem zboru nemškem trdo sojena, ker je knezu
Bismarcku „dala nezaupnicou v oziru, v katerem je občudovanja za vae čase vreden. Toda če sodimo stvar, kakor je, če imamo besede opozicijskih govornikov pri tej priliki za resne, — in zakaj bi jih ne imeli ? — potem nam je jasno, da opoz'cija nikakor ni hotela nezaupnice izreči kancelarju, da je toiaj postopanje opozicije opravičeno, če so opravičeni razlogi, s katerim je pobijala zahteve 20.000 mark. Naj je kancelar v teh stvareh še taka avtoriteta, zato ni, da bi sam odločeval, kajti po tem takem bi isto lahko trdil vsaki drugi šef za svoj ressort, in pravo budgeta bi konečno moralo postati ničeva fraza. Naj je pa l razlogi opozicije kakorkoli, prezirati nadalje ne smemo, kako je knez Bismarck posezal v debato, kako se zadnji čas vede nasproti novemu parlamentu. Če knez Bismarck pravi, da mu državni zbor ne impouuje, potem tudi državni zbor lahko obide vprašanje, ali pa je tako zatrjeno, da naj si vselej da imponovati od državnega kaucelarja? Taki dvomi »o morali navstati zlasti tudi zadnji ponedeljek, ko je že v prvem govoru Bismarckovem vse mrgolelo od provokacij in malis. In če se pristaši Bismarckovi sklicujejo na sodbo, ki jo o kari-celarji goji vnanji svet, potem jim more ta vnanji svet tudi povedati, da bi avstrijski, angleški, francoski, laski parlament težko bil tako hladnokrven z;i napade ministrove, kakor je hladnokrvnosti kazala baš levica nemškega parlamenta v rečeni seji proti provnkatornemu vedenju Bismarckovemu! In zaničevanje, s katerim zvezni zbor, v prvi vrsti knez Bismarck sodi in zavrača ukrepe ljudskega zastopništva, ono zas'uži upor, maščevanje. Večina je sadnji ponedeljek hotela kancelarju jasno dopovedati, d«, ima tudi ona svojo moč, ki jo uveljavi, kadar jo hoče, da jo uveljavi celo na polji, kjer osoba Bismt.rckovu nastopa kot suverou, samovladar. Čudno m malostno je se ve da, >-ko se budget odreka za neznatnih 20.000 mark pri tistem ressortu, kateremu ima Nemčija zahvaliti svoje najboljše, skoro jedino prave vspehe. Tudi taktika, izrečena v gaslu: „danes meni, jutri tebi", ne more pospeševati poslov deželnih. Toda parlamentu so je braniti za ntčelo, za življenje in pravo svoie. Ako za to vspešno uporablja prilike, kakor je bila zadnji ponedeljek, temu ni parlament kriv. Kri V a je temu apatija Bismar-ckova do parlamentarnih večin, do parlamenta sploh.
LISTEK.
Mrtvaški slikar.
(M. G. Saphir.)
Spomin, "vesti tovariš ponižnosti, kateri, ako je ta povesila žalno svoje oko, odvrneš zagrinjalo, ter milo smehljaš v preteklost
Julija, krasna roža, ki si mi cvetela !e kratko vigred; slavec Ti, ki si mi prepeval le kratki vspom-ladni dan; zvezda Ti, ki si milo zablestela za tre notja jedne ure na obnebji mojega življenja, pozno dana a prerano mi vzeta, — Julija, kder-koli le bivaš, tu ali tam, Bpominjaje se daljnega prijatelja, ali v svoji ereči njega pozabivša, — v svetišči spomina branim te vrstice, z njimi proslavljam Tebe, roža krasna! —
In kadar počivajo Tvoje oči na njih, spominjaj se daljnega prijatelja; ktteremu je na dolgem potu Življenja lilo le jedno srce, nrce, ki ga je omelo; Ti, katero je to bitje ljubilo z vso dušo, katera pa je zbežala, ko lepe sanje o prihodu Blate zore. — In moje srce je ostalo  prazno,  ter mirno zre v
gladko, neskaljeno zrcalo svoje duše — a iz njeg-i mu ne odseva več — jednako bitje. —
„Najti jo morava!"  kliče Alberto, divje-po nosni, lepi, bogati tujec, kateri je že nekaj tednov zanimal bogate kroge,  posebno   pa  krasotice Mo-nakovske.
„Najti jo morava," sili neprestano; črne njegove oči lesketajo mladeniškim ognjem uad pleme nitim, ponosno ujiognenim nosom. Hlastno se oprime prijatelja, ter drvi sko/i valovito množico. V kituj-skein stolpu bila je godba, na zelenej terasi igrala se je kopa otrok; okolu ciicusa pa, kjer je svirala vojaška godba, vrstilo seje nebrojno občinstvo, pešci, jahači in ekvipnže.
„Najti jo morava," jezi se nestrpno Alberto, ter s prijateljem zavije v novo ulico. Njegov priji telj, obče/nuni slikar Alonzo pozdravlja na desno o levo; tu pošepeta zalej devi na uho, na kar rudeča lica še bolj zurude, prijazno leskeća očesa še lepše zubleste; le Alberto nema za nikogar besedice, niti pozdrava, — on išče Antonije.
In zopet sta zavila v nove ulice.   „Tu je!u vzklikne in strastno stisne prijateljevo  roko. Pred
seboj zagledrla sta znano ekvipažo. Dva plemanita konja bila Rta vprežena — v njej je nedela Aoto-niju. Zamolkli vzklik iznenadjenja ukrade se slikar-jevim ustnicam, ko jo ugleda. Kakor solnce blešči iz lehnib oblačkov, tako sije mili obraz izza krasnih, rujavih kodrcev, ki se jej usipajo prt ko ramen. Nje oko, jednako Bmehljaju osrečene ljubezni, sije radost, na krasnem lici ziblje se pomladno jutro njenega življenja, a uideča usta smehljajo sladka čutila njene duše.
Nepremično zre Alonzo v harmonično to sobranje krasnih oblik. Alberto ga potegne na levo k vozu, ter ognjeno pozdravi Autonijo. Ona odzdravi prijazno-mrzlo ter so obrne na desno, kjer jo poleg voza jfibal mladi prof Wandern — njen ženin.
Albertu drvi dalje in dalje skozi nešteto množice, Alonzo mu sledi. Tako dospeta v eugleški vrt; tu Bede ta ua klop. „Ti jo moraš slikati!" zaupijo strastno Alberto, ter se Oklene prijatelja. „Moraš, naj velja, kar hočeš! Bo^at sem, d, m ti, kolikor zahtevaš, — samo slikaj mi jo, vsaj podobo njeno moram imeti !u
Mladi grof Wanderii ljubi je bvojo nevesto z ognjem   plemenite,  zmagovalne ljubezni, — a tu 1
kedonljl. Sklenilo ae je sestaviti odbor, kateri b de nabiral in pretresoval poročila o grozodejstvih v tej provinciji in potem skrbel, da jih izve Evropa.
Desnica francoske zbornice ae ne udeležuje glasovanja pri butgetnej debati. Sama trdi, da zato, da ne bode imela nikake odgovornosti zaradi slabega fiuaučnega državnega stanja; v resnici pa hoče s tem le omogočiti, da bi radikalci pri kakem predlogu dobili večino in vlado sp.avili v zadrego. Kot monarhisti ne morejo glasovati za razne do-stavke in predloge radikalcev, proti pa uečejo, ker bi s tem koristili vladi. — V nedeljo volijo vse občine fraucoske volilne može za prihodnje volitve v u it. ki se bodo vršile že po novem volilnem redu. Volitev senatorjev bodo 25. januarja.
V nemškem d rži* vnem zboru je bila predvčeraj debata o predlogu poslanca Jazdzevskega, da bode v poljskih pokrajinah pri vseh sodiščih poljščina jednakopravna z nemščino. Za ta predlog ho govorili razun predlagatelja še princ Radziwil, socijalist Liebknecht, Danec Junggreen iu VVmdtborst. Proti sta govorila Unruh in pl. Cung. Predsednik državnega pravosodnega urada državni sekretar Sche-ling je izjavil, da vlada ni za ta predlog, ker neče majati sedanjih razmer in ker se na poljščino že sedaj dosti ozira. Iz te izjave vladnega zastopnika lahko sklepamo, da ta predlog ne bode postal zakon; ko bi ga tudi državni zbor vsprejel, kar je pa jako dvomljivo, bi pa vlada n kakor tega ne dopustila. Sedaj je zbor izročil ta predlog posebnemu odseku v pretres. Ko zopet pride pred zbor, misli se, da bodo tanj glasovali Poljaki, Danci, katoliški centrum in socijalisti, morda tudi Alzačaui, tedaj skoro vsi nezavisni poslanci razun liberalcev, ki so v Nemčiji ravno tako kakor v Avstriji zagrizeni sovražniki Slovanov. Veselo znamenje j6 vsekako, da se v Nemčiji še najde toliko mož, kateri so pr jazni Slovanom, tembolj pu, ker ravno pri strankah, Katere so v poslednjem volilnem boji pokazale, da imajo trdno za-slombo v narodu, ter neso nič izgubile, ali pa se celo pridobile.
Afriška konferenca jako počasi nadaljuje svoje delo Nekoliko |o to zadržuje, da je grof Hatzfeld, kateri je imel predsedovati plenarnim sejam, nevarno zbolel,   Bisniarck sam pa ima mnogo nepiijetuostij z državnim zborom,  nekaj  pa to, da najbolj interesovane države Anglija. Francija iu Por-tugalija ovirajo delo s svojimi predlogi, s katerimi hočejo zavarovati svoje predpravice. Kakor se sedaj ču|e, konferenca ne bode končala svojega dela pred Novim letom, temveč ob božičnih praznikib pretrga I svoje delo, katero prihodnji mesec zopet nadaljuje, j — Novo kongiško državo so že priznale severno- ! ameriške države, Nemčija iu Anglija. Priznati jo pa kmalu mislijo Avstrija, llusiju, Italija in Holaudska, \ ne ve se pa še, ali  isto storita  tudi Fvaucija in • Portugalija. — Nemcev se namerava mnogo izseliti v zahodnjo Afriko iu že nadlegujejo državno kance-Iijo s prošnjami,   da jim da potrebna pojasnila o tamošnjih razmerah. Ta pa jim sedaj še ne more ustreči, dokler konferenca ue konča svojega dela in dokler se sploh tamošnja uprava ne uredi.
Telegram generale Briere-a poroča o novem boji mej Kitajci in Francozi v Toukingu. 2- do 3000 Kitajcev je prišlo z gora napalo neko 8 kilometrov od Chu oddaljeno vas. Jeden oddelek Fran cozov odpravil se je iz Cbu proti njim, razkropil jih in njim napravil veliko škode. Francozov je 24 mrtvih in ranjenih.
Po najnovejših poročilih iz Londona še nobena država ni odgovorila na angleške predloge o egiptovskih finančnih zadevah. Položaj v Kajiri je pa vedno resnejši, približuje se kriza. Nuliar Pata bode najbrž dal svojo ostavko. Nemčija in Rusija hočeti imeti svoja zastopnika pri blagajnici egiptovskega dolga, Anglija pa tega noče dopustiti. Vsem tedaj egiptovska vlada ne more ustreči, tedaj je najpa-metueje, da odstopi.
Dopisi.
Iz Trsta 17. decembra. [Izv. dop ] Kako so labonski listi obdelovali ves teden Tržaške Slovane, to je nezaslišano. Podtikajo jim vse, kar jim le v roke pride; da se nad Nabergojem znašajo, to je dnevni red rudečih listov, še celo iz njegovih mladeniškib let citirajo mu epigrame. Ker poznamo to lahonsko časnikarsko perutnino in vemo, da povsod rada brska, se nam to nič nenavadnega ne zdi, zlasti ker smo prepričani, da ml. e ne veruje tem žalostnim junakom in jim vsakdo privošči to veselje. Politično društvo „Edinost za brainbo narodnih pravic" naredilo je let08 precejšen fnsko, predložilo je prošnjo za slovenske šole v italijanskem jeziku, da pokrije laasko blamažo, ko je zamudilo obrok, za pritožbo na državno sodišče. Politično društvo, katero ima braniti narodne pravice, a uloži prošnjo v italijanskem jeziku, to je čudna doslednost, pravi „lucus a non lucendo", — canis a non caneudo". Ko bi se društvo dosledno obnašalo, pridobilo bi si spoštovanje tudi od nasprotnikov, tako je pa izgubilo mnogo upliva in veljave, kar je vsekakor obžalovati. Zakrivili so pa to le ljudje, ki se dajo za narod križati, a pri tem pozabljajo na najnavadniše stvari, celo na določene obroke.
Siuočna seja našega mestnega zbora bila jo zopet burna. Kričali in tolkli so ob galerijo, da se je dvorana tresla. Na dnevnem redu je bila resolucija političnega iredentovskega društva „Progresso", katero so izročili jurid'čnemu odseku, da nujno stvar pregleda in poroča v prihodnji seji? Ta sklep je na galeriji užgal vso tvarino, ki je bila nakopičeua. Upilo se je: „Strah imajo, ven z levico, doli gina-atika, ven renegat Ruskovič, doli z dr. Venezianom, ven tujci iredentarjiu itd. Kjer je šuuder le huje in huje naraščal, so magistratovi biriči galerijo izpraznili. Po stopnjicah, na ulici razlegal se je krik pro in contra, stvar je postala kritična, da je morala policija nekatere dajati pod ključ.
Poročal sem zadnjič, da to še mnogo tacih sej, dokler tudi na galeriji do lega pride, da ne bOjO iredentovci imeli več ne upii.a ne moči. Slovenci so se naučili po svojih nasptotoikih iu orožje, katero so oni proti nam rabili, i '.vilo se jim je iz rok, ter so tepeni z lastnim lesom. Da je vsled tega v Izraelu velik nemir, to je naravno, ker si ne morejo pomagati. Italijanski listi bližnje kraljevine pa prinašajo jok in stok, koliko imajo ubogi lahončići od barbarjev trpeti. Mi pa dostavljamo: Le počakajte, koliko še pride, to je še le začetek gibanja Slovanov v Trstu. Korak za korakom hočemo na Bvoji zemlji izvojevati izgubljeno pozicijo. V to Bog in srčnost naša!
Od štajersko-kraiijske meje 18. decembra. [Izv. dop.] Nekako obče veselje bilo je čutiti, ko se je tekom leta razširila vest, da bode osobje bližnje okrajne sodnije nekoliko premenjeuo in je prebivalce upanje prešinilo dobiti mesto stare obrabljene, najmanje polst.olet j., nazaj spadajoče moći, sedaj novo slovenščine zmožuo in z veseljem strankam v materinščini vstre/.ajočo moč. Toda ravuo vsled vmirovljeuja preti narodnjaštvu v tako že precej močno proti materi Germaniji škilujočem okraji nekaka druga večja nevarnost, katera bi upanje na slovensko uradovanje lahko mnogo,  mnogo let
Sam kancelar je tudi kriv, da se je zadnji ponedeljek njega osobi, njegovemu absolutističnemu značaju nezaupnica izrekla; da bi to bila nezaupnica njegovi vuanji politiki, tega nihče ne verjame, naj konservativni in Heidelberžani še toliko dokazujejo. Namen je le bil, da parlament po svoji večini tudi proti B smareku pokaže svojo moč in voljo. Ta namen je sedaj dosežeu in zatorej je lahko mogoče, da opozicija pri tretjem branji zakona dovoli 20.000 mark za ravnatelja, česar zadnjič ni hotela storiti. Taka notranja politika je lahko obrazložena v razmerah, a da bi imponovala, za to ni ustvarjena. __Q
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 19. decembra.
Zbornica poslancev državnega zbora je
mi" ,i v t raj ?aduio sejo pred Božičem. Gospodska zbornica pa ima v soboto še jedno sejo, da reši najnujnejše predloge. Božične počitnice bodo trajale do 20 , ne pa samo do 10. jauuvarja, kakor se je mislilo.
Ko se je v posledujej seji v mladočeskem klubu razgovarjalo o razmerah č'eliov k Ogrom, poprijel je besedo tudi dr. J. Gregr. Riegrova metoda, pridobiti prijateljstvo Cehov z zatajevanjem najiskre-nejših čustev, je popolnem napačna. Proti Magjarom treba rabiti druga sredstva in taka so pogodba z Ogersko in narodna, zlasti slovanska ideja, katero Staročehi sedaj tako zatajujejo. Pogodbo z Ogri morajo porabiti češki poslanci v državnem zboru, in nikdar ne smejo pozabiti, da bode tam večina, kjer bodo Čehi. Ogri imajo veliko korist iz pogodbe, zato je dolžnost naših politikov, jim reči: Ako hočete še nadalje te koristi, morate tudi nam kaj dati. Mi priznavamo ogersko državno pravo, zuhtevamo pa tudi, da vi priznate naše zgodovinsko državno pravo. Mi želimo, da pri nas pride do kronanja, ki pa ne sme biti samo dvorna in plemenitaška ceremonija, katera bo morda celo sankcijonirala sedanje cisbtavske razmere. Mi hočemo kronanje, katero bi oživilo in utrdilo pravice češke krone, ponovilo deželni zbor in razširilo deželno avtonomijo. S tem kronanjem se pa ne sme čakati, da se sklene pogodba z Ogri. temveč naši zastopniki morajo zahtevati, da se prej dovrši pogodba s Čehi iu prizna češko državno pravo. Treba je povedati Magjarom: Ako nam ne pomorete doseči češkega prava, mi ne bomo glasovali za podaljšanje pogodbe z Ogersko. Drugo sredstvo proti Magjarom )e narodnostna ideja. V vsakem koraku ogerske vlade se kaže strah pred narodnostno idejo slovanskih narodov, strah pred panslavizmom. Ta slavizem je strašilo Magjarom in od nas bi ne bilo pametno zuvreči tako sredstvo, s katerim moremo tako silro pritiskati na nje. Temveč vedno moramo kazati na silo in pomen narod-nostue ideje in povedati gospodom Magjarom, da se drugače ne zuebe nevarnosti, ki jim preti iz te ideje, kakor če spoštujejo našo zgodovinsko in narodnostno pravo druzih slovanskih narodov. Narodnostna ideja je silnejša kakor dinamit, kajti ona razruši cele države, kakor kaže skušnja. Take sile ne spusti iz rok noben previden politik.
Velik nasprotnik hrvatske stranke in njenih opravičenih težeuj v Dalmaciji, sovetuik namest-ništva P*:vić, je dal svojo ostavko. Za njegovega naslednika se imenuje Dubrovniški okrajni glavar Rendni.
Viianjc države.
V Plovdivu je bil 14. t. m. shod bolgarskih rodoljubov, ki se je posvetoval, kaj je storiti, da se zboljša Btanje bolgarskega prebivalstva v Itla-
ona ga je jednako ljubila. Njima ni bila neznana Btrastna a naopačna ljubezen bogatega tujca, ki je že dokaj časa pod izmišljenim imenom bival v Mo-nakovem. Antonija pa je vedela z ono visokostjo, ki je lastna le krepostnemu ženskemu srcu, zavračati njegove burne strasti. Nemožuo bilo je dobiti sliko od nje — in vender bilo je to neizmerno hrepenenje, jedina želja Albertova.
Alonzo je bil iz najspretuejših, najsrečnejših portrait-slikarjev v mestu. Umestnostno njegovo življenje pa je opustošilo njegovo dušo. Kakor večina portrait-slikarjev ne prorine v pravo svetišče umetnosti, temveč se njih oko pase le na površnosti; duha bitij oni ne študirajo, ampak le oblačilo, zatorej oni tvorijo le iz vnanjosti, ter uživajo umetnost le vnanje, površno. Tako je tudi Alonzov duh postal po tem površnem preiskavanji lepotnih oblik prazen, nestanoviten. V njegovem srcu sanjarile so strasti, kakor bučele v panji. Prava sreča ga ni izvolila in umetnost, sveta, visoka umetnost bila mu je le molzna krava, ki ga je s svojim mlekom redila. — Ponudba Albertova bila mu je po volji in jedina skrb odslej mu je bila dobiti priložnosti, da vspolni svoj namen.
V resno veličastuej cerkvi „Naše ljube gospe" pred podobo Bogorodnice klečala je Antonija in molila. Jasni obraz bil je obrnen k prestolu milostne matere; roci imela je sklenene na prsih, čisto oko gledalo je proti nebu, a v punčici njegovi odsevala je srčna, živa pobožnost njene duše. Lehno ste šepetali nje ustnici, kakor oni nedolžnega deteta, ko senja o prelepem Božičnem drevesci, o prelepih, krilatih angeljcih.
Kedor lepote ni videl v treuotji molitve, oni ne ve: kako lepa je lepota!
Ne dalječ od nje, v spovednici skrit, sedel je Alonzo, da bi tu na svetem kraji predrzno svoje delo dopolnil. Z iskrim očesom opazuje mile poteze krasnega obraza, prelagavši je v nesveti namen na papir; pokoj in globoka pobožnost A nt oni j i na ustrezali sti mu, kakor navlašč. — Kmalu je bila tudi podoba dovršena in v rokah Albertovih — v Alon-zovih pa plačilo — sto cekinov. Alberto kmalu potem izgine iz Monakovega; Alonzo pa je bil tem divji, tembolj se je širil glas o njegovej spretnosti i ue je množilo njegovo imetje.
Temna noč vladala je na mirodvoru Mouakov-skem. Belokameniti nagrobniki stali so, kakor vstali duhovi umrlih na grobeh in akrivnostuo-grozno šepetalo je liBtje vrb žalostink. Smrtna tišina — nikder življenja! — Po peščenem potu urno koraka temno zavita postava proti Btarej rotundi — mrtvašnici, kder bo ležali mrtveci, ki bo se prihodnji dan pokopali. Bil je Alonzo.
Pozno v noči bil je poklican, da slika deklico, ki je nenadne smrti umrla. Sel obljubil je bogato plačilo in Alonzo Be poda v mrtvašnico. Dospevšemu paznik odpre sobo, kjer je ležala deklica. Dva visoka svečnika razsvetljevala sta temni prostor, sredi sobe ležal je mrlič v belej obleki. Deviški venec di-čil je lepo glavo, cvetke in venci vsipali so se po obleki. — Alonzo odloži plašč, bliža se mrliču — in obstoji. Mrzel pot ga oblije, trese se po vsem životu — on spozna Antonijo. Kakor okamuel obstoji za trenutek, hoče uteči s kraja — a bogato plačilo in strah, da ga ne bi značili strahopetnika, premagata — in obstal je.
HlaBtno si pristavi svečnike, vzdigne lepo glavo, ki je kakor ravno utrgana rožica še polna življenja ležale na blazini, in začne slikati.   Nepremično po-
pokopala,   omenjeno   škiljenje   pa   tem močneje ukrepila.
Častit m bralcem je še gotovo v apominu tekom zadnjih let obelodanjeno ozn »čenje sedaj že uinirov-Ijenega sodmjskega pristava v Ridečnh, posebno njegovo mrženje do slovenščine, podpirano menda tudi od njegovega v tistem duhu odgojenega. očeta še prekosivštga snka, kateremu se neki celo ni poljubilo slovenščine priučiti se, nasprotno pa kot nevešč Btrokovnjak tisto in zahteve Slovencev sramotiti.
Priznajoč latiuski izrek „de mortuis nil nisi bene", molčal bi o prošlih dogodkih, ko bt mi ne bila prišla neka vest na uho.
Splošno se namreč govori, da dela in se, peha umirovljeni pristav z vsemi pomočki in pretegami za to, da bi bil imenovan bele^nikom v Radečah, da bi tem laž,'e širil nemško uradovanje sestavljajo našemu ljudstvu uemske nerazumljive pogodbe, katere naj bi že bile, ko bi le ne bil obseg tistih toliko bombastično — suh, nerazumljiv tudi veščemu Nemcu, strokovnjaku pa strah in groza, ker čim večkrat prečita tako pismo, tem manje ga zna raz-tolmačiti. Take pogodbe so prvič v škodo ljudstvu, drugič uzrok dolgotrajnim mnogo časa in denarjev požirajočim pravdam, in konečno kvarne /a pravuo prepričanje ubozega ljudstva, neveščega postavnih določeb, ker je navadno ves domenek napčno zapisan, ali pa vse zmedeno in zmešano.
Omenjeni umirovljeni pristav naj bi raje po čival po trudapolno dopolnjenih 40 službenih let b na za.-duženih lavorikah, zaslužil je tistih množino z marsikatero i'.van tirada zapisano, vsaeemu nerazumljivo pogodbo, naj bi prepustil jednako delovanje mlajšim spretnejšim močem, — izrazil se je neki sam, da Be le nekaj ljudstvu zapiše, tisto odpravi, pa je dobro. — B=tvi Be sedaj 'z nabiranjem podpisov pri ljudstvu, — tudi pri cerkvah bilo je razglašeno, — naj ljudstvo zahteva njega kot Deležnika v Radeče, ker hoče ceneje iu hitreje, — če tudi ne-razumljiveje, kar ni povedal, — poslovati se ve da v zveličavuej nemščini, in celo vlovil, kakor se trdi, na limanice dva duhovnika.
Skrajni čas je, da se zavedni narodnjaki tacemu počenjanju ustavijo, ljudstvo poučijo, yaj ljudstvu samemu bi bilo koristno, da dobiva pisane pogodbe v domačem jeziku, ne pa v nemškem, obseg ali vsebino tistih pa popolnem /mešano, ali pa bombastično napeto. Prisiljen aem bil to počenjanje obelodaniti, in to tem bolj, ker Be omenjeni pristav že zdaj peča celo s tacimi pogodbami, katere spadajo v delokrog beležnika samega. Vse to delovanje, kakor smemo misliti, tihoma odobruje, menda zato, ker se zmešnjave v pravnih zadevah množijo, vsaj se sam hvali, da dela hitro, zmešnjave ali kaj dru-zega, ravno ne pove. Nikjer drugej Be menda ne trpi tako zakotno pisarjenje, kakor pri nas, in skoro Be kaže, da so se neke miuisterske naredbe z leta 1857 samo Rateškemu umirovljenemu pristavu na ljubo razkrepile.
Naj skrbijo za pravočasno preprečenje omenjenega naskakovanja tudi naši ljudski zastopniki, g. državni poslanci, vsaj njihova častna naloga, njihova sveta naloga naj bode tiste, kateri so se njim zaupali v miterijelnem blagostanji vsake škode varovati, njim naj posebno velja izrek videa nt con sules" etc.
čivajo njegove oči na bledih potezah, roka se mu hoče tresti in neznana teža mu se vlega na prsi. V čudovitem svitu plapole luči sem in tja, a on se neutrudljivo prizadeva mirno delo nadaljevati. A njegova roka Be trese, poteze se stekajo druga v drugo. Mraz ga spreletava po vsem životu, globokeje se nagne k mrliču — a strahom opazi, da se poteze oživljajo, ustnici jemo se gibati; okamnel obstoji Brpo gledajoč čudno prikazen. Bledi trepalnici se dvigneti in ugasnele oči vpro se v njega. Počasi se mrlič Bklone po konci, roko vzdigne žugajoč proti Alonzu in votlo zadoni glas: „Poberi se brezbožnik! Na svetem kraji pred podobo najsvetejše, milostne matere Bi z drzno roko slikal moj obraz v nesveti namen. Moj obraz, obrnen proti nebu si odvrnil na grešno zemljo v hudobne namene. Dvojni brezbožnik proč od tod! Tvoja umetnost je odslej propala tem-m ii i m močem; mrtvaški znak na vsaki tvoji sliki spominjal te bode one grešne ure!u
In zopet se nagne, trudne oči zatisne in nepremakljivo obstane. V smrtnem strahu pa zbeži Alonzo iz strašnega kraja. Potau in truden, ves iz sebe dospe v svoje stanovanje.
(Konec prih.)
Domače stvari.
— (Knezoškofu gos p. dr. Misiji) predstavil se je danes odbor katoliško-rokodelskega društva na čelu duhoveuski svetnik gosp. Gnezda in odbor otroške varovalnice pri sv. Florijauu, na čelu mestni župnik in duhovenski svetovalec g. Rozman in njega namestnik c. kr. dvorni zvonar g Albert Sam as s a. Obeh društev odbor je vladika jako prijazno vsprejel in obljubil isti kot občekoristni podpirati z vsemi svojimi močmi.
— (Na korist „Narodnemu domu" v Ljubljani) kupli so dalje loterijske srečke in sicer: Mestni zastop v R o k y c a n i h na Češkem 25, Čitalnica v Senožečah 50, Čitalnica v P u 1 j i 20, Čitalnica v Kranji (za zdaj) 16, Čitalnica v Bolci 19, občinski zastop v P od g ori pri Gorici 10 in mnogi posamičoiki, kar omenjamo v spodbujo in po -lit iii.Mi/ vsem drugim občinskim odborom in na-roduim društvom.
— (Županstvo v Podgori blizu Gorice) kupilo je 10 srečk efektne loterije „Narod-uega doma".
— (Dinamit v Ljubljani.) Včeraj smo iz „N. fr. Pres8ett posneli vest, da se je na tukajšnjem kolodvoru našel zaboj, napolnjen s smodnikom. Na naša povpraševanja se nam poroča, da se je pred kacimi 8 dnevi na kolodvoru Rudolfove železnica v vagonu, natvorjeuem s premogom, našel zaboj, napolnjen z dinamitom. Premog bil je namenjen bratom Koslerjem. Zaboj z vsebino se je kon-fiskoval in pričela preiskava. Naš poročevalec trdi celo, da je bil na zaboji napis: „Sprengmaterial Idr Lu:bachu. Ker danes nesmo utegnili, prepričati se o popolni istinitosti te vesti, no moremo jamčiti za predstojeće vrstice, kajti: BRelata refero".
— (Časnikarstvo*) Poroča se nam z Dunaja, da prične izhajati nov dnevnik „Wieuer Blatt" ki bode poganjal se za pravice petakarjev, socijalno reforme in jednakopravnost. Prva številka pride na svetlo drugi teden in urednik novemu listu bode dr. Mager. Kakor težko pričakujemo, da b; se v naši prestolnici založil dnevnik, ki bi, uredovan v duhu nekdanje „Tribline", mogel konkurirati z židovsko nemškimi listi, \endt r po danih nam poročil.h dvojimo, ali si smemo tacega podjetja obetati v listu, ki se nam sedaj napoveduje. Sramotno je to, da poštena in eminentno krščanska Avstrija ječi v pesteh nemško-židovskega časopisja, da se ne more povzdigniti do nemškega dnevnika na Dunaji, ki bi dobra in pravična načela mogel zastoprti, širiti iu braniti proti „alliance israelite". Konservativni „ Vatei land" ima previsoko, salonsko politiko po navodu nekaterih avstrijikih aristokratov, ni za ljudstvo, tudi neče biti. MlaČnost in apatija kaže se tudi v tem, da je „Volksfreund", list z dobro voljo, a slabimi močmi, začel nabirati doneskov, s katerimi bi se založi) krščansk dnevnik, da pa ti doneski neso bili toliki, da bi se moglo kaj uspešnega pričeti.
— (Novo odvetniško pisarno) otvoril je g. dr. Julij "VVurzbach na svojej graščini Lands-preis na Dolenjskem, svojo dosedanjo v Ljubljani pa opustil. Gosp. Wurzbach imel je doBlej prav za prav jedno v Ljubljani, katero je vodil njegov strič-nik, drugo cekako postransko pa na svojej graščini, kjer stilno biva. Na stare duij se je menda dr. Julij \\ . domislil, da se dve pisarni ne strinjati z odvetniškim redom, zatorej bode v bodoče samo Lands-preis pozorišče njegovemu odvetniškemu delovanju. Vsled tega "VVurzbachovega ukrepa imamo sedaj v Ljubljani samo še 11 odvetnikov, kajti ou bil je dvanajsti.
— (»Zaplenjene postrvi.") Ima še vedno ljudij, ki hote na vsak način delati kupčijo, bilo tudi v nasprotstvu z obstoječimi zakoni. Tak gosp. živi nekje tam doli ob Krki. Ne meneč se za to, da se postrvi sedaj drste in je prepovedano loviti je, poslal je predvčeraj 20 kilogramov lepih postrvij iz Rudoliovega po pošti v Ljubljano ne trgovca L. A oko postave ne miži in pazni naši žandarji so to pošiljatev brzojavno naznanili v Ljubljano, kjer so došle postrvi takoj konhskovali, daues pa na javnej dražbi prodali. Odpošiljatelj postrvij ima pri tem gotovo čutno škoda, a baš ta škoda bode ga razbistrila, da se je strogo ravnati po obstoječih zakonih, izdanih v varstvo in prospeh zanemarjenega našega ribištva.
— (Zblaznel) je mizarski pomočnik Jakob Notar, ki je iz Kranja Sel na Dunaj. Predvčerajšnjim prijeli so ga v cesarskem dvorci in oddali na
kliniko v splošnej bolnici. Dunajski nemški listi, ki poročajo to vest, pilo vsi lapored : Tfrainburg in K lir n ten. Čestitamo na tej temeljitosti.
— t O se pni ce), ki v Trstu zahtevajo vsak dan novih žrtev — od predvčeraj do včeraj jih je 28 na novo zbolelo, 6 pa za to boleznijo umrlo — razširile so se tudi Kras, kjer je, kakor čitamo v Tržaških listih, zbolelo več ljudij v Lokvi, Štanjelu, Komnu, Nabrežin« in po drugih selih.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunai 18. decembra. (Velika defravda-cija.)   Načelnik   blagajnici   dolenjo - avstrijske eskomptne banke Luka Jauner pogreša se že od 10. ure dopoludne. Vesti, da se je umoril, se do sedaj neso obistinile.   Pregledala se je takoj blagajnica in našlo, da manjka 1,509.960 gld.,  550.000 gld. pa v vrednostnih papirjih, vkupe 2,059.960 gld. Pri zadnjem skontrova-nji blagajnice v 18. dan novembra bilo je vse v redu.   Izneverjenje vršilo se je torej zadnje dni. Danes popoludnc zaprli so eskomptovalca Kufflerja,  ki je bil baje z Jaunerjem v zvezi. Govori se, da je Jauner eskomptoval slabe me-njice Kufflerjeve in s tem škodoval banko za jeden milijon.   V finančnih in borsnih krogih veliko vznemirjenje. — (Dolenje-avstrijska es-komptna banka ima 7 milijonov delniške glavnice, a skoro največ letnega prometa mej vsemi Dunajskimi denarnimi zavodi. Uredn.)
Dunaj 19. decembra. Razpisano je, da kdor bi Jaunerja ujel, dobi razen 2000 mark tudi še 15°/0 premijo od vsega denarja, kar bi se pri njem dobilo. Govori se, da se je našlo Jatmerjevo truplo v Kierlingu blizu Klostcrneuburga. Eskomptna banka izplačuje ogromne odpovedbe ulog, če tudi obrok še ni pretekel. Občina Dunajska odpovedala je Eskomptni banki pri njej naložene štiri milijone goldinarjev.
Dunaj 19. dec. Todravnatelj eskomptne banke Jauner se je včeraj popoludnc mej 5. in 6. uro v Kierlingu z revolverjem ustrelil. Pristnost trupla se je konstatovala. Našli so pri .Jaunerji samo 24 gld. denarja.
Dover 18. decembra. Pri preiskavi blaga, pripeljanega s kontinenta, našli so v zaboji, v i katerem bi imelo po deklaraciji biti ulito železo, j blizu 200 funtov dinamita.
Barcelona 18. decembra. Eksplozija dinamita na stopnjicah zasobnega poslopja napravila je veliko škode. Ljudij nobeden poškodovan.
London 18. decembra. Mestni zastop razpisal je 5000 funtov šterlingov nagrade, kdor bi prijel prouzročitelje eksplozije pod London-lJridge.
Razne vesti.
* (Pristojbine za privilegije.) Na pristojbinah za podelitev raznih privilegij uplačaio se je 1883. leta 197 393 gld., dočim je 1882. leta naša država dob le 35 821 gld. na teh pristojbinah Gotovo se je minulo leto patentovaio jako veliko domačih 10 tujih iznaideb.
*(Sol v Do'enjej Tuzli.) Vslel ukaza deželne vlade v Serajevu merijo sedaj stransko železnico, ki bo vezala Doboj z Dolenjo Tuzlo, kjer so zasledili veliko množino soli. 70 do 75 km. dolga železnica bo namenjena prevHŽanju soli iz solarije do glavne Železnične p»oge. Pii Doleujej Tuzli se nahajajo v zemlji juko bogate zalour* soli, tako da upajo iz djveh iam na letu 50 000 metr. stotov soli nakopati. Že drugo leto bodo pričeli s kopanjem soli.
* (Svoj i k svojim.) Vsled ukrepa mestnega predstojuištva se bo v Temešvaru s prihodnjim letom otvorilo stalno mugiarsko gledališče, namestu dosedanjega stalnega nemškega kazališča.
* (Požar.) Khkor se iz Belega grada brzo-javlja, pogorel je kraljevi grad v Kragujevacu, kije bil nekdaj stolica aneza Miloša. Grad, od zvunaj neznatno poslopje, bil je znotraj z orijentaličnim ukusom prav bogato opravljen in je imel bogato zbirko turških starin in dragocenostij.
* (Nemšk Mecen.) Velik prijatelj umetelj-nosti podaril je ravnateljstvu glasbenega kouserva-torija v Lipskem za zgradbo novega društvenega posiopja ogromno vsoto 300.000 mark s pogojem, da se mora pričeti z zidanjem vsaj do meseca aprila 1885.
* (Grozna nesreča) V Reustliugen-u na Virtemberškem zgorela je 16. t. m. mej nekim požarom vsa iz 6 osob obstoječa rodbina voznika Benca: mož, soproga in 4 otroci, po 17, 16, 13 in 9 let stari.
* (Dragoceni rokopisi.) V Fireoco došlo je nedavno 30 zabojev dragocenih rokopisov z Angleškega, katere je kupil profesor Vil ari za laško vlado od lorda Ashburnham-a v LondoDU. Shranili jih bodo v bogato knjižnico „Mediceo-Laurenziana .* Ti rokopisi, vkupe 1780 knjig, mej njimi 10 Dantejevih, bili bo v britakem Muzeji cenjeni na 30.000, a prodali so se za 23 000 funtov šterlingov.
* (Drago s v. pismo.) V Londonu prodali so 14. t. m. pri rs?prodaji knjizuice (Svston Park) mej drug'iui dragocenimi knjigami tudi jeden izvod slavnega Mazarioovega sv. pisma, katero je kupil nek Quatncb za 3900 f. s. (97.500 frankov). To sv. pismo, prva knjiga, ki se je tiskala s kovinskimi črkami, ima letnico 1450 in ime Mazarinovo, ker so jo najprve našli v kardinalovej knjižnici.
* (Nesreča na železnici.) Od sležijsko-poznanske meje se poroča: 14 t. m. zvečer trčil je od Jaroslava prišli tovorni vlak v drugi od Amsee-ja vozeči vlak na prostej progi. Obilo vagonov je razdrobljenih in dva sprevodni a sta teško ranjena. Že-lezuična proga je zaprta; le pomožni vlaki prevažajo potnike.
* (Hiša se je podrla) v Berolinu zadnji ponedeljek opoludne blizu mestne železnice in za-grebla 9 prebivalcev mej podrtioami.
* (Žveplo v Sibiriji ) Ruska vlada snuje Bedaj ekspedicijo, ki se bo meseca februvarijf pri -bodnjega leta podala v Sibirijo žveplo kopat Inženir Konžine -zasledi! je namreč do sedaj že 10 gričev, od katerih bo vrgel vsak po 500 milijonov pudov (1 pud = 16-38 kgr. tedaj po 8190 milj. kgr) žvepla v naravnem stanii. A žveplo se nahaja še po več krajih velike Sibirije, za kat"n« še vlada ne ve. Sicilija, ki je doslej jedina z žveplom oskrbljevala vso Evropo, doživela je torej mogočnega tekmeca in konkurenta v Sibiriji. Rusi imajo bogate žvepleue zaklade tudi v Dagestanu v Petrovskej okol ci.
* (Portreti brez glav.) Iz Peterburga se piše: Jeden naših slikarjev, g M—v, dobil je nedavno jako originalno, v slikarstvu nenavadno na-ročdo i/ Japona. Kakor znano, namerava jrpouska vlada ua dvoru v \Yddu uvesti jednako bogate obleke in oprave, kakeršne so na ruskem dvoru Zategadelj naročil je trgovec v Yeddu pri slikarji M—v celo vrsto poti eto v dvom h dostojanstvenikov v pa-radnej opravi, a brez — glav. Umeteljnik mora dotičnike naslikati večinom stoječe, za glavo pa pustiti praznega prostora. Glave bode potem drugi umeteljnik v Yeddu na prazni prostor naslikal. Prva pošiljatev je naročuiku v Ye idu bila tako po godu, da je takoj brzojavno naročil novih portretov, takrat pa potiete privatnih osob.
Tujci t
18. decembra.
Pri N!«»un:   Oesterreieher z Dunaja. — Krk iz Brna.
— Spit/kupi* z Dunaja. — Pfeifer iz Gradca. — Jeanot z Dunaja.
Pri MavlIAli Neunmg z Dunaju. — Dorigo iz Vidma.
— Ferlach z Dunaja.
Pri HVMfrijMkein cesarji: Appei iz Rudolfovega. Pri jii/.m-m kolodvoru:  Ciciramba z Dunaja. — Abram iz Trsta.
Umrli »o v fcjul>lj;«iii :
16. decembra: JoBip Faleskini, stavhenskega mojstra sin,        mes., Trnovske ulico It 10, za tožjastjo.
17 decembra: Josip Franeot, trakterjev sin, 9 inea., bv. Petra cesta 3t. 74, za vnetjem pluč. — Marija Puš, krojačeva žena, 27 let, na Bregu št. 16, za rakom. — Anton Luiiibar, delavec, f;5 let, Trnovske ulice št. 11, za jetiko.
— Alojzij Zaje, natakarjev sin, 1'/, leta, sv. Petra cesta it. 2f>, za jetiko.
18. decembra: Marija Možina, šivilja, 28 let, Marijin trg št. 6, za sušico.
V deželnej bolnici:
15. decembra: Anton Škof, delavec, 4f> let, za pluč-nico. — Martin Skodlar, delavec, 45 let, za razširjenjem pluč.
16. decembra: JVra Merhar, gostija, 56 let, za pše-iinin. — Fran Tomažič, kajžar, 62 let, za cslabljenjem mcčij.
— Janez Burnik, delavec, n;> let, za jetiko. — Marija Ognč, delavka, 28 let, za jetiko. — Janez Okosla, delavec, 46 let, za jetiko.
AMeorologieiio poročilo.
/. ' Stanje
Cas °If barometra »o vanj a    _ .
Teui-peratuia
Vetrovi
Nebo
Mokri na v inui.
o cd
zjutraj 731'15mm.
2. pop 9. zvečer
733 71 mm. 737 42i
+ +
0-8° C brezv. '_'• l* C si. vzh. 0-8°C brezv.
snež. 22-30.nm. ob,. . i fo*.   d. in sn.
Srednja temperatura -f- 0*o°,  ca "J'4^ nad nonualom.
IO-clxl stjera, borz« dne 19. decembra t. I.
(Izvirno telegrafično poročil«.
Papirna r nta.......... 81 gld 80
Srebrna renta.......... 82 „ 90
Zlata reuta........... 104 B 05
5% marčna renta......... 97 „ —
Akcije narodne banke....... 842 „ —
Kreditne akcije......                               .   . -88 „ --
London............ 123 - 80
Napol............. 9 n 78*/«
C. kr cekini...........> ■ 78
Nemške marke......... 60 „ 25
4«/. državne »redke iz L 1854   250 gld. 125 . 75
kr.
Državne «rečke ix L 18*4          100 gld.   171 gld. 50 kr. 4V« *viTr. zlata r<-.r.t.a, davka pro§t;i. Ogrska alata rent* ......
4 11
• H ■ - . » ....
» papirna renta 5°/0 ..... 5*/„ štajerske zemljišč, od /nt. oblijr. . . Donava reg. srečke 5n 0 . . 100 gld. Zemlj. ob*, avstr. 4«/,0 o *1»" **»t. listi . Prior, oOlig F.lizabetine zapad, železnice Pri-»r. oblig. Ferdinandova sev. J.eleznice
Kreditne srečke......100 gld.
ttudolfove Brečke  .... 10 „
Akcije anglo avstr. banke. .   .   120 , TrMinnmav-društ. velj.  170 gld. a. v.
Gregorčičeve Poezije
so ravnokar izčle in veljajo vezane £ gol«!., primerne
za SoliSaa iaiila. <„„_„,
J. GIONTINI v Ljubljani.
171 gld. 50		
103		80
124		10
95		75
90	■	85
104	■j	50
116	■	75
122	n	20
110	■	—
105		70
179	9	50
18	It	—
«8	tt	25
211	t	25
I lesa
s krčmo in prodajalnioo, tik velike cesto na križ-poti, farni cerkvi najbližna izmed drugili krčem, torej dobro obiskana, I1', ure od Ljubljane oddaljena, z lepim sadnim vrtom, jedno njivo in z 4 orali mladega gozda je iz prosto roke lastnikove zaradi prcmembo obrta pod ugodnimi pogoji na prodaj ali se pa da v najem.
Več in natančneje o tem se pozvov prodajalnici gospoda Luckmana, Slonove ulice v Ljubljani. (796 — 2)
Oznanilo.
Dne 29. decembra tHH I se bodo v tukajšnji gospodarski uradnici v finančnem poslopji n» trgru ceiurji Jožef';«
odbrani, škartirani uradni spisi
v teži 1S07 kilogramov taistemu, kr.teri bo največ pomni ! in plačilo tuko) odtajtal, prodali.
C. kr. finančno vodstvo v Ljubljani,
dne 16. decembra 18^4. (813—1)
Mejnarođna linija.
h Trsta v Hovi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potuike po najnižjih cenab in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Genaanla", 4.'100 ton, okolu 15. jan. 1885. Kaj u ta za pptnikc   _oo — Vmesni krov no koI«1.
Potniki naj so obrnejo na (814—1)
J.TEEKUILE,
generalnega pasa/.negu agent . Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Conam;.le, v Trstu. Zaradi  vožnje blaga obrne  naj se k a Kmlllaiio U* Ani. l'oRlajeii. generalnega agenta v Trntu.
zdravilni maiaga-sekt
po analizi ces. kr. ooskušnje postaje za vina v Kloster-neubnrgu
jako dobra, prava malaga,
jako dobro krepiilo M slabotne, bolne, »kivvjijoće, otroke itd., proti pomanjkanju krvi In slabemu ielodcu izvrstno ui)liva.
V '/i i" '/i originalnih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (1505—11)
ŠPANJSKE TRGOVINE  Z VINOM VIN ADO H
DUNAJ HAMBURG
po originalnih cenah a gl«t. 8.50 in glđ. I.SO.
Dalje razna fina lnozemslsa vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenuh pri gospodih: Josi p S\vo-boda, lekiir. n II. L \Ve!/.cl. prodajalec delikates v ld«»-ljaui; A. Robiek, lekar v Itadovl |«ei: K ran Ilolenz, trgovina » apecerljakim blagom v Kraojl.
Prekrasno Boiičso in Novoletno darilo!
Ravnokar so v našem založništvu iziftle na avitlo: (806—3)
Poezije, m S. Gregoroić.
Drugi, pomnoženi natia. — Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld.
i  Ign. v. Kleinmavr & Fed. Bamberg
m*
knjigotržnica v Ljubljani.
Božičnih daril.
Prosim, nikar ne opustite ogledati moje
Božične razstave.
J. GIONTM v LJUBLJANI. (812_2)
fa plačah in za sušico bolohajočim
11 se  cAMtonJ  pove neko prav izvrstno zdravilno«; sredstvo. — Na vprašanja odgovarja radovoljno *|
THEODOR ROSSNER, Leipzig, Rolohastr. 3. j
Za jesenski in lovski čas!
Važno za posestnike, vojake, lovce itd. itd.; vsem, kateri hočVjo pri mokrem mrazu obvarovati suhe in gorke noge, je priporočati odlikovana, c. kr. izključno privilago-vana nepremočljiva
usnje kropilna mast
I. Bendik-a v Št. Valentinu
kot najboljne In iinJceneJHe usu jo »hrnojajoie areuMlvo za ćevljo, konjsko opravo, usnje za vozove, gonilne jermene — Dokazano je, da se rabi več let za mazanje lovskih čevljev pri najvišjem dvoru. — Tudi so je dobro obneslo za ni.rzanje krhkih in razpokauih kopit in je najbolje priporočati.
€ene: V velikih ftkatljah s fi kilo po 10 gld. in z 2'/, kilo po B gld Nadalje v Vi Skatljicih z 40 deka po 1 gld., v i/, Skatljicah z 18 deka po 60 kr., v »L Skatljicah z 8 deka (4J f.) 9fi kr. it v »/a Skatljicah z 3 deka 100 komadov 12 gld. 50 kr.
Dobiva se v Ljubljani pri Schusnig & Weber-ji; v Mariboru pri Josipu Martinc-i; v Celji pri Treun-u & Stieger-ji; na Jesenicah pri Treun-n; v Krškem pri Engelaberger-ji; kakor tudi v vseh ve«jih mestih uionarhije.
Preti ponarejenimi se svari, ker ;o toliko nmzil, ki občinstvo ie zapeljaviijo. Kdor pa hoče imeti usnje trafno in čedno, kupi naj samo Beudlkovo nepremočno mast za usnje. (766—7)
iffner'8
COfflFEREN-SFRTE
-----
-S jI
ne smel bi manjkati v nobenej bolui--it o i iu oi r«M-_ jo j sobi: on je desin-fekcijsko Bredatvo veličastnega pristnega duha po gozdu in je posebno priporočati pri otročjih boleznin, za v sobah otročnic in pri epidemijah. — Ker ima Bittnerjev coniterni sprit v sebi kot zdravilno znano balzanučno smolnate in eterieno-oljuato snovi vedno zelene smreke v konceotro-vani obliki, ga vsi zdravniki priporočajo pri pluCnih in vratnih boleznih, icitiner-jev coniterni sprit se dobiva samo pri
Jul. Bittner-ji, lekarji v Beichenan, %Av.
in v spodaj navedenej zalogi, steklenici 80 kr., 6 steklenic velja 4 gld. Patentovani raiprlilnl aparat 1 gld. 80 kr. (706—6) Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Jl, lekarji.
D.icrnn pnmn z varstveno znamko! Pa-II I o L C11 od.ll IU tentovani razpršilni aparat ima ulito tirmo: „Bittner, Reichenau, N.-Oe.".
JUUUSBIimtR i'
IpaMtfilHdKIM % l| fir,fiw«i«'A;''j;i3;>' i!
Cena
9-S
£ C/3
Naravno, zlsitorumeno, luijuspošnejše
w m i
t!_____ „u   ...i.; t«
olj e.
Samo ob sebi in naravno Iz rilijib jeter tekoče zlatom meno ribje olje je najuspešnejši lek, kakor to mnOgOBtransko potrjuje i/.kui5nj:i liasprctiiejsih Z€U*aV-
Snlfcov in dobri glas tega leka širi se dan na dan po Brjajuib uspehih, ki so so ž njim doguali. Izredno dobro deluje pri: nkrofeljiiih, jetiki, spusčajih, bezgavkah itd. .ledna steklenica 60 kr.; dvojno tolika le 1 gld. J£ To ribje olje prodaji in razpo&ilja s pošto vnak dan
X Ukarna Jul. pl. Trnkoczy-ja „pri samorogu4'*
Q v EiJUbijani« J»I«»!*ti»i Crj»'        41. (704—6)
zdatelj in odgovori uredoit: Ivan Železni k-ir.
Laatuiua :n t^k „Naronn« Tibkarne'