St. 105, V Mariboru, sobota 9. septembra. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in sobot«, ter velja po pošti projeman. ali v Mariboru b pošiljanjem na »lom, za celo leto 10 Kotd., za pol li>ia 5 gotđ., U ćetrt leta 2 golu. 60 kr. — Za oznanila sa pladnje od navadne čctiristopnn vrsto 6 kr. Ćo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Će se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ae piača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — llokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški nliei hišn. štev. 220. 0 p r a t n i š t v o, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskamiti: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. UTove županije na Hrvaškem. —p. V Zagrebu, B. septembra. [Izv. dop.| Kakor znano, je naš zadnji sabor tri za socijalno in politično življenje zelo važne postave stvori 1, namreč postavo za občine in postavo za županije. Vsaka poedina teb postav je tako ve-levažna, in zahteva od zakonodaloa toliko juridič-nega, historičnega in socijalnoga znanja v teoriji in v praksi, kakor maloktera druga postavodajavna stroku. Celi svet ve, iz kakšnih obškurnih elementov je bil nas zadnji sabor sestavljen, in kakoršen je bil on, takovšno je bilo tudi njegovo delovanje, v stvorjenib zakonih postavil si je sam spomenik svojega dušnega siromaštva. On je bil sabor-skaza, njegove postave pa skazi-postave. Vse to se kaže zlasti danas očividno, ko velja njegove zakonodalne stvorove v življenje vpeljati. Ki to njih naj veči greh in naj veči pomanjkljaj, da niso v narodnem in svobodnostnem duhu skrojene, ampak še celo njih organičen mehanizem je tako napčen, da se ne vežejo med seboj, kakor bi se vezati morale; druga ni tako iz druge izrasla, kakor je taktično iz zadruge občina, in iz občin županija izrasla; one ne stoje druga na drugej kakor stavbeni slojevi v piramidi: kot temelj za drugo na podnožji občine, v sredi županije, in kot završni kamen sabor ! Vsaka gore naštetih postav je celota za sebe, in ravno to je, kar njih organičnej zvezi kvar dela. Kar velja o teli postavah , to velja tudi o vseh ostalih, s kterimi je naš zadnji sabor hrvaški narod onesrečil bil! Naša vlada, videvši ka bo tista stranka v prihodnjem saboru, ki jo bo ona mogla svojo imenovati, v sabornici za pečjo sedela, vrgla se je z vso silo na oživotvorenjc gore naštetih postav o zadrugah, o občinah, in zlasti o županijnh, ter si prizadeva z njih pomočjo tisti upliv do naroda spet pridobiti, kterega je po izidu saborskih volitev zgubila. S pridobljenim uplivom obesila bi se potem kot peza saboru na noge, ter ga tako v [njegovem svobodnem gibanji zavirala. Kakor danas vspeh kaže, goljfala so je vlada v svojoj kovarj^osti, s ktero je hotela narodno stranko zasačiti. Naglost s ktero so se nove občine in nove županije ustro-jivale je bila res občudovanja vredna. Prvi Napoleon je dejal, da imajo soldat je zmago v svojih petah, ter je res s svojo naglostjo počasnega in nevkretnega nasprotnika velikokrat prehvapil iu zmagal. Brž ko ne, je tudi naša vlada svoj vspeh v naglost polagala, ali ,,si duo faciunt ideni, uou est idem," za našo vlado pokazala se je nasprol/Dft predstavke predlagati. Županiji nadJcži porav resničnost pregovora, ki pravi, da naglost ne velja ! Stare hrvatske županije, ki so bile prvobitno skox demokratične, 8vrgle so se pod uplivom germanskega srednovečnega feudalizma malo po malem v aristokrati Sne oligarhije. Do leta 1848 so bile malo da ne suvrene municipalne napravo. One so bile »kor to, kar so danas švicarski kantoni, ali scveroanierikanske države. Četrtletne velike županijske skupščine bile so republikanski sabori v malem. Teza političnega življenja pred letom 1848, ni ležala tolikanj v hrvaškem saboru, al kakor se je tašas imenoval, v „spravišČi" zagrebške, varaždinske in križovske županije , kolikanj v županijskih skupčinah. Zagrebško „spraviŠee'* je bilo tacaš tako rekoč samo odbor ogerskega državnoga zbora, v ktorem so njegovi poslanci kot poročevalci sedeli, na čemu so se Hrvati zlasti magjarskoj ..prijateljskoj iskrenostiu zahvaliti imeli. Ođ tistih tnal pa, od kar se naše javno politično življenje ni več na podlagi našega narodnega bitja, na podlagi naših starodavnih političnih naprav, na podlagi naših socijalnih nazorov prenstrojivalo, ampak na podlagi zapado evropskega „konstitucijoualizma,1" uvidelo se je, da so tej državnoj obliki ustroj naših starih županij no da Z lepa suhordinirati. Republikanskoj državnoj obliki bi se pa sicer bile kaj lepo podale. Danas je vsakemu jasno, da so naše stare županijo zgolj le modernemu konstituc^onalizmu v žrtvo padlo. Nova županija ne bodo niti senca starih. V cislaj-tanskih „bezirksvertretungilr' najde se neki še precej kongruenten analogen za nje. I u kakor so se „bezirksvcrtretungea nepraktične pokazalo, ravno tako se bodo brž ko ne tudi nase nove županije kot neranljive politične naprave skazalc. Glasom nove županijske postavo, je županija „samostalen niunioipium/ ki je v sobi razdeljen na okraje, okraji pa na občine. V delokrog županije spada toliko samouprave, kolikor se ne protivi obstoječim postavam in vladinim naredbam. Županija iina pravico na sabor peticije, na vlado nivanje prepirov med poedinimi občinami in okraji zlasti če so prepiri politične narave. Županija uad-ziruje občine iu okrajne oblasti. V političnih zadevah je županija drnga instanca, prva instanca je ohčina pod njoj, tretja pa vlada nad njoj. Županija upravlja" samostalno svojo premoženje, skrbi za vzdržavanjo cest, mostov in kanalov, v koliko to občinam ne nadleži; nadalje spada v delokrog županije reguliranji rek in vodnih pravic, zidanje cerkev, Šol iu farovžev, oznaujivanje postav, sod-nijstvo v prvej instanci, ktero okrajni sodci izvr-šivajo ; nadalje vse urbarske zadevo in v prenesenom delokrogu • tudi druga vladina opravila. — Županijo zastopa skupščina al pa njen tal bor, ki ima poleg sebe izvršujoči magistrat. Županijska skupščina sestoji 1. iz dveh tretjin občinskih zastopnikov ; — 2. iz ene tretjine zastopnikov velikih posestnikov; in U. iz županijskih uradnikov (podžupan, bilježniki, blagajniki, fizici, merniki, okrajni sodci in sodnijski pristavi). Občine do 8000 sta-novnikov pošiljajo v skupščino po enega, občine od 8000 do 0OO0 po dva, in občine preko <>O00 stanovnikov po tri zastopnike. Občinski zastopnike voli občinski ndhor na tri lota. Velike skupščine so bodo vsako leta po dvakrat, v februaru in v avgustu ohdrževale, ter so javne. Takšen je ustroj novih naših žimanij. Ravnokar so se sklicale prve glavno skupščine polog ustanovah nove županijske postave. Skupščina za-grebSke županije odprla se je. 4. t. m. Glavno njeno opravilo je, da se konstituira, da izmed sebe stalen odbor izbere in da svoj magistrat ustanovi. Listek. T^fitliai osoda. (Bolgarska povest.) I. Dosti let je že, odkar sem se rodila na ta |»eli svet, vendar ne morem reči, da som živela — ter nisem nikdar imela veselega dneva. Komaj |em imela štirinajst let, ko so me omožili. Morala Jem poslušati svekrvo, streči možu . opravljati pohištvo. Pa to še ni nič bilo, ker je moj mož dober iu razumen človek bil, lchko in veselo se živi V hiši, kjer sta razum in dobrota, Nismo bili bogati , ali bog nam je dal zdravje in poštenje, iu jp je naj večje blago za siromašne, vredne ljudi. Pri bogatem sosedu nismo nikdar beračili. Pa bog le pušča dobrih ljudi na miru, morda, ker so mn ■»trebui. Enega jutra gre moj mož po drva in jaz J-eiu platno belit. Usedom se pod vrbo na livadi ('da Moška, pa čakam, da se mi platno posuši, kolo mene, hvala bogu, vse zeleni in puhti, vc-ič ziblje zeleno travo, lastovke cvrče, vrabci se ■jujego in tolčejo. Moj bog, lepo je tukaj, mislila sem si, in počnem spravljati platno .... Na eu-krat pa pride moja svekrv vsa ra-zkuštraua in objokana .... Moj bog, kaj to pomeni? — »Đri pospravi platno pa idi domu".....nMož ti je bolan, prebolan. Pohiti, drago dete moje . . . . Jaz grem po popa, idi snaha, brž pojdi solnee mojeu. — Ko zaslišim te besede, vstajajo se mi lasje, koža se mi krči in nbge se mi počno šibiti. Pustim platno pa polotim domu kakor strela. Ko dospem imela sem tudi kaj videti. Moj Stojau je ležal poleg ognjišča, glava mu je bila razpočena, roke presekane — viselo so. Vsega je bila kri oblita. Ne vem, kaj seje dogodilo potem. Zboliiu, ležala sem tri mesece v postelji in porodim dvojčka: moško in žensko dete .... II. Moja svekrv je živela samo še malo časa po smrti svojega sina. Dobra žena je bila. Lahka joj Kemija. A jaz Ostanem vdova, sirota; prepuščena sainej sebi na belem svetu. Morala sem delati, da svoja otroka preživim. Teško mi je bilo, pa kaj sem htela početi, tako mije bilo sojeno! Moja uboga otroka sta odrasla, da si sta bila zmirom žejna in gladna, bosa in gola — spolnila sta štirinajsto leto. Siua Georgija dam duhovniku, da ga nauči pisati; in hčerka moja Nedeljka je ima vsakovrstne stvari napraviti — prekrasna gospodinja je bila postala, milina je bila videti jo. Zahajala sta oba na vrt, on je kopal, ona pa sejala: on je polival, ona pa plevel plela. Tako sta cel dan delala moja goloba, zmirom popovala in se razveseljevala. Glasova sta jima bila kakor slavčeva ali božjega angelja. Kodar sem jih slišala , zajokala sem od vesolja. — Hvala bogu, mislila sem si, da si mi dal moja otroka, edino mojo tolažbo, [mam vsaj nekaj, kar me veseli, imam nekoga, da ga objamem, pobožam in poljubim — tako so mi je bolčnje malo olakšalo. — Pa tudi ta radost kmalu preide, nova žalost mi pade na srce. .laz opazim, kako je moj sinek, moje milo dete, zamišljen: gotovo je kaj težkega na srci imel. Dostikrat je sel pred vrata, globoko se zamislil in podprl svojo glavico naroku. Enkrat ga poprašam: zakaj si so, sine, zamislil, kaj ti je hudega dete? — „Slabo je tako živeti na svetu — reče — težko , je tako živeti. Poglej, kako drugi ljudje žive, nemaj o nikakvih skrbi ali kaj smo mi? Mi smo sužnji, mati, mi smo kakor živina. Ali nij to sramota za nas, da nad nami Turki in vsakovršni brezbožuiki vladajo. V dosedanjih skupščinskih sednicah ste naši dre politični stranki sem ter tje že precej hudo drnga na drugo nasruile, pa sploh se je pokazalo da da ima narodna stranka odločno prevago. Sicer se pa naše občinstvo nc zauima baš mnogo za županijsko sknpščino dobro vede, da težina uaše politične akcije nc leži več v županiji kot zgolj administrativnem organu, nego edino le v saboru. Izv. telegram „Slov. Narodu." Ptuj, 7. septembra. Protinarodni zmagali s ;nf> proti 111 glasom dru. Ploj-u zabranili govoriti; terorizem veliki Src-diščani kakor en mož za dr. Ploja. Domačo in slovanske novosti. — Kakor so se Celjanje osmešili pri mestni volih i (glej dopis iz Celja) tako so tudi Mariborci imeli svoj coup. Zmenili so so iu ukazali (trem Reuterjevcem naj glasujejo za feudalnoga grofa Brandisa, kterega nihče za kandidata ni bil postavil. Med volitvijo so pošiljali lažniko po mestu, ki so imeli nalog praviti, da ima Brandis že 120 glasov. Vendar vsi manevri niso spravili več ko polovice volilcev vkup. — Kader pa gre za slovensko okolico se vsaka babuša volitve hoče udeleževati. — Propadli in v Celji moralično izvrženi dr. VVrečko je dobil vendar deželno poslanstvo. Volila ga je nemška kupčijska komora v Leobnu. — O naši enakopravnost se nam piše: Začetkom septembra t. 1. poslal sem slovensko pobotnico do deželne blagajnice v Gradcu, da dobim obresti od zemljiščine odveze. Ali glej čudo golemo! slovenska pobotnica se nije sprejela. Imam po takem dvojne potroške. Slovenski poslanci naj si ta faktum zapomnijo. — Za Idrijo kandidira kakor se nam piše Janez Irkie , notar v Krškem, rojen Idričan. Ker je mož naroden skoz in skoz, ker jo podpiratelj vseh naših slovenskih naprav, ker se je že večkrat naše Idrije dobrotljivo spominjal; imamo vse upanje, da ga bodo tukajŠuji mestjani za svojega poslanca izvolili. Dopisi. flz (VlJ&l, 6. septembra. |Izv. dop.] Nem-čtirji so strašno jezni iu srditi, da niso Slovenci nobenega kandidata postavili, ker zdaj ne morejo zmage praznovati. Sli so torej iu naredili so si po vsej sili slovensko opozicijo, če prave ne, pa izmišljeno. Pri Pa kaki so ti Turki ? Neumni kakor voli in hudobni kakor psi!"— „N^e govori tako, doto moje", poročeni mu jaz, „tudi zidov jo ima ušesa, obsodili te bodo, kaznili" ... — „Zakaj bi molčal? reče on, ne morem molčati, kadar mi srce prekipi, nečem molčati. Dovoli mi sladka mati, vsaj prod teboj izroči, kar mi je na sroi. — In on je govoril in govoril. — Kaj se je pripetilo mojemu sinu. mislila sem si. Zakaj seje tako spremenil? A prej je bil, moj bog, miren kakor jagn jo, blag kakor angelj. Tez nekoliko časa se jo počel moj Georgij družiti z nekim hajdukom , ki jo bil iz Niša, in često se je ž njim razgovnrjal. Meni se ni j to poznanstvo dopadalo, in kot mati som želela zvedeti 0 čem se pogovarjata moje milo doto in hajduk. Ko sta enkrat šla pod ono hruško, ukradu-.mi so jaz kakor mačka za njima in poslušavam. — Ti se ne veš, kaj se mi je pripetilo? reče hajduk. Pa kaj bi ti govoril o svojej nezgodi. Moja mati me je pač le za zlo in greh rodila. Osoda me nij vodila po tej poti po ktorej vodi druge ljudi. Ona me že od zibeli goni v propast, ker sem bil takoj ko sem se rodil, preklet za zmirom. Jaz ne morem odpustiti ne najmanje razžaljcnje, nc morem, ker tiskarji so naročili velik plakat in potem ob 10 uri dene* na zide nabili, ki se (nemško) takole glasi: „Volilci: Pokažite, da ste vzvišeno misel visocega ministersta; mir naredite med narodi v Avstriji, zapopadli. Glasujte za moža poravnanja, peuzijoniranega dež. sod. svetovalca Jakoba Majerja. Z bogom k volilnici!u To je en pamflet, v kterom se persiflira mi-nister.stvo, advokat Majer in religija. S takimi pri pomočki si morajo naši protiv-niki pomagati? Slovenci nc bodo volili, niti poštenega narodnjaka Majorja niti koga druzega. Zakaj nikogar nc, to — bodo že povedali javno in glasno. Ako torej nemčurji v Celji sami slovenskega kandidata postavijo, take goljufive plakate nabijejo, kterc potem sami m a žejo in za s ram u j ejo, kažejo s tem, da so prav kakor razposajeni hudobni otroci, možje nc. Paglavci si narede moža iz snega, pa mu potem glavo odsekajo. Tako Celjani. Nemška omika se pri nas že tudi v „pam-iletih" razcveta. Da bodo naši bralci vedeli, ka-košuega duha so naši nemškutarji, jim podamo tak celo litograliran pamflet, ki se glasi: Razglasenje po volitvi v Celji 4. septembra. Vrag naj .... farje Ki kradejo nam denarje Poslance ho zvolili Ki so v Mariboru jih spodili Dominkuša — Vošnjaka Slovenska dva bedaka Če kdaj volitva bo drugoč l$o zmagala liberalna moč. Ljudski prijatel. Tega ljudskega prijatelja bi ml prav vljudno prašali koliko so njemu duhovni že denarjev ukradli in kdaj bode on tak bedak, kakor sta naša izvrstna gg. poslanca? Iz liOllii<-. 6. sept. [Izv. dop.] Kako daleč sega ošabuost in surovost konjiških libera-luhov, kaže naslednji jako surovi čin. Znano je, da si je tukajšna inteligencija nemški (!!!) teater naročila. Da ga včasi tudi slovenski dijaki obiščejo, je naravno, saj še šolske postave kaj taoega ne prepovedujejo. V nedeljo večer, t. j. 5. t. m., podajo so dijaci po končani igri mirno pogovarjajo se skupaj v trg. Dospevši v neko ozko ulico, na-padeta jih nemudoma dva suroveža, g. Ileinricb Detitschegg, konjiški purgar iu slaboglasni Josef VValland, purgarski sin in izučen mesar. Slednji davi, suva, meče zdaj enega, zdaj druzega zabavljajo jih z najsurovejšimi psovkami. Miroljubni se niti branili niso. Vprašajočoga za uzrok tako surovega napada, odgovarjata: „llolt's Maul, sonst krigens a Ohrfeigcn." H. D. oborožen z jako debelo palico, namer-java zdaj enega, zdaj druzega udrihniti, slednjič so meni dosti hudega storili; maščevanje kipi v mojem srci . . . Kdiua slast mi jo vino. i Tajili, pobratim, da pijeva in se veseliva! Potem bo nama lakše, zakaj bi dremali? — Bodi pameten Ne-deljko, besedil je moj sinko. Ne razsrdi boga. Bog ti jo dal pamet .... — Kaj mi če pamet? Moja pamet me zapeljuje v zlo. Glej tu je moja pamet! , — Ncdcljko pokaže na steklenico rakije. — Nič mi nij ljubše od tega. Hajdi, da pijeva še malo ■ skupaj, pa da popevava in igrava! Majdi! — Ne-niorom piti, reče moj sin, nečem piti ... — Ti i si baba, kakor vidim, ti si kukavica. Ti si človek i brez srca iu brez dušo, brc/, ponosa! Ako bi bil kdo mojega očeta ubil, jaz bi se maščeval do de-i vetega kolena. Kj moj bratec, kakov sin si ti, ker . so nočeš maščevati nad morilci svojega očeta? Pre-) klinjale te bodo njegove kosti v grobu! . . . Za-i dosti, zadosti je tega, prosim to. — Zadosti! Ne-. dopada se ti, ako ti kdo resnico v oči pove? — i Kaj čem početi? — Maščuj so, maščuj se do zad-i njega trenotja. —- Pa kako se čem maščevati? — i Prašaš kako , ako le hočeš maščevati očeta, jaz j te bom že naučil kako. Hočeš-li? — Hočem, od-i govori moj Georgij, pa pnhlcdi kakor rjuha. — r Dalje nisem mogla poslušati, zmrači se mi pred pa popade enega izmed dijakov in dvigne palco nad njim. A dijak mu grozi, da bi on (dijak) ne bil uzrok, če bi tak tepež nastal, kajti braniti se sme vsak, ki jo tako surovo napaden. Dospovši do konca ozke ulice, obdala je razsajajoča velika množica, in zarad tega si nista npala miroljubne dalje nadlegovati. Dijaci so že drugo jutro kultu-ronosca pri sodniji tožili zarad javnega posiljevanja iu žaljene časti. Kaj pa porečejo nemška kultura in še pošteni tržani tako surovemu činu? Se li sme to kultura, liberalizom, napredek, ktere besede ravno od teh surovežev največkrat slišimo, imenovati? Odgovor: ne. Kajti druga se suroveja fakta kažejo, da so take baze ljudje brez vse izobraženosti. Gospođino Detitschegg je malo uric preje nekega diuruista iz gostilnice na ulico vrgel in mu, kakor se sam baba, nekaj zaušnic prilepil; Walland pa je v istej noči se drugi orjaški čin dovršil, namreč, da je miroljubnega soseda sredi trga roparski napadel in ga ubiti žugal, misleč, ljudje so tudi teleta. In s čim se so zdaj dijakom, ki so jim, ker so pošteui Slovenci, trn v peti, žuga? Opično-pruska krv je tako besna, da jih s hlapci otcpsrt namerava. — Tu so čini, deloma že dovršeni, deloma še - „in spe", kojih se nemčurska klika razveseliti mora in slaviti napredek, v kojem je že v 19. stoletji tako daleč dospela! — Iz MOTClt,i£'i'«i€l«'aa. 5. septembra. | l/v. dop.] Vojska pri volitvi je bila letos tukaj huda. Iz marenberžkcga sodnijskega okraja, ki ima naj več volilcev, ni bilo niti enega glasa za narodnega kandidata. Vendar pa smo s pripomočjo vrlih Soštanjčanov zmagali. Orožje, kterega so se naši nasprotniki posluževali, je bilo tudi tukaj psovanje, obrekovanje in laž. Povsod si lahko slišal: far, črn, desetina, tlaka. Mi spoštujemo politično prepričanje in mnenje tudi pri nasprotniku in ga za tega dclj ne bomo psovali in lagali o njem. A če se stvar tako ima, kakor je to pri zadnji volitvi bilo, če se kdo takega orožja poprime, moramo se z omilovanjem od njega obrniti. Ti ljudje imajo vedno polna usta o pravici in svobodi, v djanju pa čisto nasprotno ravnajo. Vprašani le, ali je to dostojno za moža, če v politiki drugače misleče z grdimi psovkami pita in Jaze o njih? Ali je to omika, če se celo nezrela dcea na-hujskajo, da za poštenimi ljudmi najostuduiše besede kričijo? Ali je to svoboda, če bo človek, ki se je predrzuil na javnem trgu s kom govoriti, za toga del kot puntar z žandarji napaden in se mu z ječo žuga? Zares, to je „liberales", namreč za sebe hočete „Lieber Alles" drugi bi pa naj le vsi tako plesali, kakor vi žvižgate. Kdor tako počenja, ta nima najmanjšega pojema o svobodi i o ustav- očmi, okoli glave mi je vse krožilo in noge šebiti se mi počno. III. Sedim enkrat pri ognjišči, pa predem na kodelji.Kar pride moj Georgij vesel, ter pripaše dvo. mali puški in jatagan. — Čemu ti, dete, ti puški in ta jatagon? Poprašam ga. — Hočem se maščevati, mati — odgovori mi. — Nad kom so češ maščevati, prašam ga. — Nad svojimi sovražniki, nad svojimi pijavicami, nad onimi, ki so se uaše zemlje polastili ... — A kteri so tvojo pijavice? poprašam ga, povej materi sladko dote moje, mati tvoja ne ve, kaj ti je od neke dobe? — Vsaki Turčin jo moj sovražnik, mati, vsaki ■ Turčin je meni pijavica in pijavica mojim bratom. — Ne vem, kaj ti je, dete moje, ne vera. Ali sem jaz neumna ali pa ti sam ne veš, kaj delaš, edini sine moj! — Ne moreš ti to vedeti, mati, ti si že ostarela. — Jaz pojdem v Srbijo, muka mi je tu-kaj živeti, soparno mi je tukaj, tesno ini je, ne nc morem dihati. Jaz hočem svoboden postati, ho- : čem živeti kakor človek. — Te besede mojega - sina so me tako v srce zbodle, da sem skoraj za- - vest izgubila. Jokala sem, prosila, preklinjala, oh-l jemala, poljubljala ga, nič mi ni pomagalo. — nem življenja. Zakaj le kričite po n stav i, če pa hočete absolutisti biti? V pravi ustavni državi »e morajo stranke spoštovati in vsakemn državljanu mora biti dopuščeno se za svojo stranko potegovati, pa s pošteno agitacijo, ne pa s surovo silo in z lažjo. Sploh bi pa radi znali, zakaj ljudstvo iandarje plačuje. Ali morda zato, da bo jih vsaka pokveka smela za svoje namere rabiti in ljudi ki nič zlega storili niso dala z njimi zapirati V Lepa svoboda to! Moramo vam le čestitati! Nc mislite pa, da bote nas na tak način v kozji rog ugnali. Naše ljudstvo se pridno uči in se vedno bolj svojih narodnih pravic zaveda, ter začenja spoznavati, na kteri strani so njegovi pravi prijatelji. Če priprost kmečki volilec, spoznavši važnost volitve, bolen iz postelje izleže, ter celo uro daleč z veliko težavo ob palici k volitvi gre, vsak lehko spozna, da se ljudstvo budi. Slava ran! Iz ponijih lluloz. 4. sept. [Izv. dop (Metvice za liberalni volilni odbor v Piv ji) Vi vsi tamkaj v „ Besedi" podpisani go spodje vzemite Janežičevo slovensko slovnico v roke ter se učite, kako se morajo slovenska imena pisati. Vidva Johann Sima in Ignac Leskoschcgg sta nesramna, kar Vama je bil Ilaložan v „Slov Goap." že zdavnej povedal, da bi ae pod kloj skrila, ker sta bila tudi lansko leto na volilnem oklicu Rodoscheggovem podpisana, kteremu v letu 1871 le še bedaki zaupati morejo in so za njega tudi 4. sept. v Ptnju glasovali. Vi gospod Les kosehegg si še za ušesa zapišite, da llaložauov več ne odirate. Anton Sohler, Johann Fricdrich iu J. N. Fersch so Haložanu neznani gospodje, pa gotovo Slovencem sovražni nemškutarji in brž ko ne udje ptujskega „Fortschrittvereina", kteremu so jo v „Slov. Gosp." že zdavnej posel odkazal. Gospoda Michclitscha obžalujemo, ker svoje doktorsko ime s tem skruni, da bedarije podpisuje, nad ktorimi sc mora vsaka baba smejati. Gustav Ro-dosehegg, znani pajbar in zdajui rekrut, naj za puško prime in naj se gre učit „rcelits! links!" in njegov oče iu prckueujeui slovenski kandidat Franz Kodoschegg naj rjus" študira, saj ga še meuda ni, ker od vseh strani tožbe dohajajo, da pisem delati ne zna. Naj se vzame gospod Kodoschegg Lindnerjcvo al Trummcrjevo logiko v roke in naj prevdari svoje postopanje. Lansko leto sc je 12 grudna v seji okrajnega ptujskega zastopa vsemu političnemu življenju odpovedal, 23. avg. 1871 pa se Slovencem zopet za poslanca ponuja. Gospod notar .je to Vaša logika? Vi Htc kcin brez vse logike, brez vsega značaja, zatega delj pa tudi razuiuimo, kako je mogoče, da sc Vam po časnikih krivice že dalje časa očitajo, k kterim ste pa vedno tiho ; kdor pa molči, ako sc Vse je zastonj, mati, reče, ni ga na belem svetu, ki hi me mogel doma zadržati. — Pa komu, dete moje, zapuščaš svojo mater? Kdo bo za-me skrbel in za tvojo sestrico? Kdo bo naju objemal in po-ljuhoval? Nc zapuščaj sin groba očetovega, ne oddalji se od svojega ognjišča. — Bog in jaz te ne bova zapustila, majka moja jaz bom skrbel za te in za svojo sestro ; ali tukaj ne morem ostati, ne morem živeti brez svobode. Vesli, da še nij oprana kri mojega očeta, in to je pred bogom greh in pred ljud mi sramota . . . — Moj bog, moj bog, kaj čem početi sirotica? zdihovala sem. !Nedeljk:u, hči inoja. daj, poprosi brata svojega, da naju ne pusti samih — sirotie, Umrla bom žalosti, ako pojde od nas. Prosi ga? prosi, tebe bo poslušal, on te ima rad. ... — Moja Nedeljka ostane, pogleda mu ostro v oči in počne po lahko govoriti : „idi brate, idi tjc, kamor si sc nameril, maščuj svojega očeta, maščuj brate in sestre svoje. Idi v svobodno deželo in gledaj, da tudi nas osvobodiš ... Z bogom, brate, z bogom! Tebe, bodo angelji božji obranili, nas bo varoval milostljivi bog! . . . — Rj Nedeljka Mcdeljka, hči moja, kaj si storila, da si od boga našla .... Jaz sem naj bolj va te zaupala! (Dalje prib.) mu pregrehe naštevajo, tisti jih sam potrdi in s tom zadovoljen, ako se mu povejo. Fohcrite ven-der enkrat s celo svojo stranko kopita in zapustite za vselej slovensko zemljo, saj vidite, da Vam na njej rožice ne cvetejo, ker za Vas le nevedneži glasujejo in pa tisti revni Haložani, ktere grozoviti Lcskoscbegg stiska in strahuje! — Vam slovenski volilci pa slava, slava Fr. Zagadinu, ki jo napis: „Izvolite Rodošcka" razčesal! Narodnjak je gromovito zmagal, Rodoschcgg z Lcskoscheggom strahovito propal! a ■ z Mlov. m*trlcc, 7. septembra. (Izv. dop.] Stisnen sem sedel, če se ne motim 3. sept. v krčmi, ki se je nekdaj imenovalo pri „Skrbin jeku" pri merici vinca ter se pogovarjal s kmetom poleg mene sedečim. Že nc vem več o čem sva se menila, samo tega sc še dobro spominjam, da se je na enkrat oglasil pri drugi mizi krčmar in začel kriče po Slovencih udrihati. Kakor vsi nem Skutarji so tudi oče „Ogrinc" (mislim v zadnjem dopisu imenovano tepče) po nemškutarski navadi o desetini in tlaki nesramno legali in pripovedali, kako je dau popred slov. bistr. nemškutarska druhal in oče „Ogrinc" brž ko nc kot njen vodja gospoda Železnikarja, ki sc jo bojda ta dan mudil v slov. Bistrici, iskala, da bi ga kako so oče „Ogrinc" pravili na kosce raztrgala — Tako in enako sc je slišalo. Jaz sem si pa v kotu sede mislil (kajti kako pametno mu takrat v lice povedati bi bilo zastonj). Očo „Ogrinc" vi sto zares revček ! Kako se trudite nam slovenskim kmetom tla pomesti, pa nc vidite lastnih smeti — Mislite se pametnega iu učenega, ker veste, da so pravi „klas" Ehre in čast Ahre in nam slovenskim kmetom nauke dajate, pa ste tako nespametni, komu je treba nauka od Vaše strani. — Pustite pri miru nas slovensko kmete, ki vemo, da ste „1 a ž njive c" ako nas z desetino in tlako strašite. Če Vam je res za kaj mar iu ni žal za čas, dajajte raje Vašemu sinu boljše nauke, da Vam ne bo treba po travnikih in njivah, po vaseh in mestih tako mesarsko ž njim ravnati ali ga pa z puško na rami iskati in tako na boljša pota spravljati. — Če ste to opravili, oglasite so da Vam spet eno zaigramo. Iz N■*lil. 6. sept. [zv. dop.I Pravila „ok rajne posojilnice" tudi od ministra niso potrjene, ker po njegovih mislih okrajni zastopi nimajo pravice, take zavode napraviti, po kterih bi okrajna denarnica v nevarnost prišla, velika o tem ta- lmi*'ilJl Imeti. Zdaj nc bo drugače kazalo, kakor Ida posamezni rodoljubi po izgledu čeških kmečkih ! posojilnic napravijo enaka zavode pri nas. Sicer pa še bo ta stvar v deželnem zboru na vrsto prišla, naj on svoje mnenje izreče ali je res zabra njeno okr. zastopom ustanoviti okrajne posojilnice Iz Ids-rie 7. sept. [Izv. dop.] (O be sedi" v Črn vrhu) Žalostno je, da nekterc čital niče hirajo. Nasproti pa človeka veseli, ako se sem ter tje kaka nova čitalnka osnuje. V naši bližaj vasi, Črnvrhu, so v teku zadnjih dveh mesecev na pravili tako društvo. V nedeljo sept. imeli so prvo besedo v svojej novej čitalnici. Program bil je prav mično sestavljen. Predsednik čitalnici, g Golob imel je prav lep in podučljiv govor o po menu slovenskih čitalnie , o materinem našem je ziku, o nasprotnikih naše narodnosti itd. Idrijski dijaki so izvrstno pevali prav mičue slovanske pesmi, sedmošolec g. St. je jako umetno in z naj boljšem patosom deklamoval ,,pevčcvo kletev1' kakor je tudi hvalevredno izpeljal svojo rolo v komičnem prizoru w zaušnica". Konec besedi je bil: vesela igra „Župan", pri kteri so vsi svoji nalog kos bili, zlasti pa g. J olika pl. Pr. kot Aučiku ki sc je prav milo obnašala. Veliko smeha ste zbu dili tudi deklamacije humorističnih pesem g. C. in gospodičiue Ivane pl. Pr. Po besedi bil je ples kterega se je mladina udeleževala pozno v noč K tej besedi črnovrške čitalnica prišlo jc bilo obilo povabljenih gostov, domačih in tujih. Prišli so bili idrijski Slovenci z zastavo čitalniško, kakor tudi Vipavski Sokol, ktere so Črnovrbci s svojo zastavo na čelu prav uavdušeuo sprejeli. Največe zasluge za lepo besedo in za čitalnico v Črnvrhu sploh ima naroden mladenič Be-zeljak, pa tudi drugi gospodje, kakor duhovnik , župan, učitelj in drugi niso bili nodelavni. Slava jim! IZ Rožne flollnc (na Koroškem), 6. septembra. [Izv. dop.J Kako nesramne laži so prusomani in nemškutarski liberalci med slovensko ljudstvo trosili, da bi poštene kmete pri volitvah na svojo stran pripravili, kaže sledeči oklic iz kterega naj slovenski rodoljubi sami sklepajo, kako zaničljivega orožja so se ti farizeji, sosebno „De-mokratenverein", v podporo posluževali, da bi ljudstvo prevarali. Žalostno je, da so vladni organi glede tako hudobnih laži, ki so se razširjale popolnoma molčali: Čuj to koroški Slovenci! Minulo je ravno leto, kar ste Vi volili možje v deželni zbor, kterim Vi zaupate. Skoz Vašo glasovanje ste takrat uedvomljivo pokazali, kaj Vi želite in kaj ne. Vaša slednja volitva jc bil zložen razglas za našo s trudom pridobite pravico in protest proti tej nesrečni politiški skušnji, ktera je jela že za takrat ustavno pravico žugati, in ktera dandanašnji nam ž nje slcdnjcmi moči proti. Mi-nisterstvo, ktero z brezobširno cnoržijo gospodari, ponavlja dandanašnji boj proti našem bratom Nemcem , in proti ustavi, ktero je tudi prejšno mini-sterstvo imenovano Potoki uničilo. Kakor druge ustavoverne deželne zbore je sedanja vlada tudi koroški deželni zbor razpustila, in vlada si prizadeva z vsem, kar jej jc mogoče, glede vaše lahko-serčnosti, da bi sedaj zatajili to, kar ste lani zagotovili. Naši nasprotniki, ki so edinoverni z vlado, bojo se trudili, in prizadevali, vas pri volitvah pregovoriti. Korošci! bodite tedaj skrbljivi! Ostanite pri banderu, k kterim ste zaprisegli, pomnožite vaš pogum, in ostanite terduo zategljivi, kakor železo, ktero naša delavna pridnost iz zemlje pridobi. Ali nočete terpeti, da bi to, kar je komaj ustavljeno, se zopet podcrlo, ali nasledke, kteri so se skoz dolge boje pridobivljali nočete zgubiti, ali nemščino nc pokvariti, šolo v poprejšno zanemarnost pripraviti, in Vaše prosto* dobičke ne bonski prevzetnosti pustiti; — tako postavite se ediuoglasno proti ministerstvu, in združite Vaše lasove na taiste može, ktere vam naročujemo. Slovenski Korošci! POmislite, da se znajdejo ljudje, kteri v ovčji obleki okoli hodijo, znotraj so pa doreči volkovi. Zato obrnemo se k Vam. Naši nasprotniki bodo Vas z obljubami zalezovali, in Vam skoz sladke besede vse te boljše, in Še zlate gradove obetali; ali vso to na tanko progledivši se v nič spremeni. Vam bodo sovraštvo- proti Neineom pridigo-vali, s ktorimi ste zmirom v dobri volji živeli ; ne verjamite njim, pomislite, da Nemci in Slovenei eden druzega podpirajo. Ali nočete našo lastno domovino raztergati, ali ucectc sc od Vaših sosedov, s ktorimi naturalno in zgodovinsko sklenjeni, ločiti, ali nečete nehati Korošci ostati, tako držite z nami. Volilci iz velikega posestva! Vi imate dolžnost, kot zaupni možje, nam pomagati, in kot taki, si morete prizadevati politiko ustavopruvnih skušenj uničiti. Dočakujcmo tedaj, da bote tudi Vi na naši strani. Korošci! boj kteri se nam nasprotuje bo hudi, ali zgubiti ga nc smemo, in nc moremo, če ga vsaki po svoji moči podpira. Spoznajte tedaj, kje so Vaši prijatelji, — iu pridružite se tem, kteri nočejo Vaše škode. Ne udajmo se! Zmaga bo naša! (1 lavno volilno društvo. Iz Dlllltljll. 7. sept. [Izv. dop.I Bolj važen nego naše volitve, je gotovo zopotni sestanek cesarjev v Saleburgu. Na isti dan, ko je bila razglašeno razpuščenjc državnega iu deželnega zbora, bil je shod v Gaštajuu. Že takrat so ustavoverna nemška glasila od vcseya vskliknila, ker pruska pomoč sc jim jc blizo zdela. In res je videti tako, da jc imelo prn sko koketiranje vpliv na naše volitve. Kar naenkrat namreč ministerstvo ni kazalo nobene cneržije, nobene moči. Tistega ponosa, tiste sigurnosti s ktero jc Hohcnwart rekel: „dcr Ausglcich ist fer-tigu — na enkrat je ni več bilo. Zato se pri volitvah vlada ni brigala toliko, kolikor bi se bila lahko in v svojem interesu. Šc bolj pak je našim protivnikom srce zaigralo zdaj, ko se objemata in ljubita avstrijski in pruski cesar v Salcburgu, ter ko Bismark s An-drašijem in Hohenvvartom po nekoliko minut govoriti blagovolcva. Že to veselje samo nam kaže, da mi nimamo nobenega uzroka veseli gledati v Solnograd. Sklenilo se tam kaj, ali ne za javno sklenilo — more odločevati početi v teh dneh o obstanku našega naroda; te dni more nova politika pomirjevanja popolnoma iz tira priti, utegne sc Hohemvartov pad pripraviti. Sumljivo je že to, da se jc „"N. Fr. Pr.M izvolila za oticiozen list solnograških dogovorov, kakor to sicer vladni listi pripovedajo. Velika upanja, ki jih stavijo taki organi na prijateljstvo s Pru-sijo, nam morajo prevzročevati strah, da sc tu tudi v naši koži suče. Pripravljajmo se in vstrajno, da jo bomo v velikem boji, ki pride eež Slovane, ubranili. Politični razgled. Volitve so v najvažnejših krajih končane. Na Moravskom so v kmečkih okrajih zmagali Čehi v velikem posestvu pa državnopravna stranka, tako da imajo zdaj Cehi večino, ker jc proti 38 ustavovernirn Nemcem B7 „ fevdalnih" iu narodnih poslancev. Ako bodo deklaranti iz Češkega in Moravskoga prišli v državni zbor — se ve da s protestom — bode v državnem zboru proti 60 ustavo-vernih Nemcev in 188 privržencev pomirjenja. „N. fr. Pr.u že zdaj razkrije kako taktiko bodo ti ustavoverei imeli. Odrekli se bodo udeleževanja državnega zbora; vsled tega' bode morala vlada razpisati direktne volitve. Iz Salcburga se poroča o obiskovanjih in protiobiskovanjih obeh cesarjev, Bismarka pri Beustu in narobe, pri Hohcmvartu in Andrašiju. Denes sc odpelje cesar Wilhclm. Pri „čajiu ki je včeraj bil pri avstrijskem cesarji, nazočib je bilo 28 oseb. Kaki so dogovori se nc vo. Zopet sc trdi, da se je Bcust s Bismarkom dogovoril kako postopati v zvezi s Prusijo zoper delavsko zadrugo „Internationale**, kar bi toliko pomenilo, kakor da Avstrija zopet prevzame policijo v Nemčiji. Drugi viri poročajo, da so se Avstrija in Pru-sija zavezali tako, da vdržujejo mir v Evropi, da nobena teh država nc sme vojne pričeti brez dovoljenja druge. V tem slučaji bi Avstrija bila za to, da Prusiji hrbet pokriva v neizbežni zopetui vojni s Francosko. — Tretji pa trdijo, da je bliženje gola demonstracija proti Rusiji, Francoski in Angleški. Na Francoskem se je državno življenje zopet umirilo in narodna skupščina ide na to, potrebne zakone prirediti za razturano deželo. — Izmed 17 obsojenih udov komune jih je samo b" vložilo pritožbo. Iz Rima sc zopet poroča, da je papež zbolel, ter da so zarad tega že vse priprave gotove [za volitev novega papeža v konklavi. Ruski listi se pečajo z neko brošuro, ki je jc še 1« 18881 Berlinu izšla pod naslovom : -praski poklic v vzhodu." Ta poklic ima biti: vso Evropo podreti iu pod pikelhavbo spraviti, vsi narodi se morajo nemškemu „kulturfolku" podvreči. Dozdanji turški veliki vezir in minister zunanjih zadev Ali-paŠa jc 6. t. m. na svojem gradu pri Bosporu umrl. To je za Turčijo velika izguba, kakoršne skoraj nadomestiti ne more, ker on je bil eden uajtalentiranejih turških diplomatov. On jc 1. 1866 izdal iu podpisal znani hat-humav nni. turški §. 1!)., postava ki kristjanom daje enakopravnost (se ve da na papirji.) On se jo iz nizkega stanu popel do najvišjega mesta. Z vsem svojim talentom vendar ni mogel preprečiti, da se turška država vedno bolj ruši. Poslednje imenitno delo Ali-pašcvo je novo „prijateljstvo" Turčije z Rusijo. Za Tomšičev spominek. Proneaek . . 1611 gld. BO kr. V Trnovem nabral gospod Aug. Jenko .'J gld. 50 kr. Darovali 80: (Jnsp. Fr. Posni k, tehnik v (iradcu . . 1 B — „ „ M. Kadoševič, tehuik v Gradcu . 1 „ — „ „ P. Cally. n „ „ . . , — „ — „ „ Avg. Jonko, „ „ „ . . 1 „ — „ „ drd. Ivan Solcvšok, modroslovcc, sedaj v Trbovljah...... 1 , — * Skup". ~1651 gld. 80 kr. Dunajska borsa 7. septembra. Srebro.........111» , 50 C. k. cekin.......6 „ 74 t Odpisani dajejo vsem znancem in prijateljem protužno vest na znanje, da jfl gospa Ana Lipold, rojena Sirk, dne 7. septembra, ob 7. uri zjutraj v 133. letu svoje starosti po prejetih svetih zakramentih mirno v gospodu zaspala. Pogreb bode 9. septembra ob 9. uri zjutraj. V VIorl rji. dne 7. septembra 1871, Ivan Lipold, suprug. Ana, omolena konečnik, I Marko Lipold, Josip Ivan Franjo „ Dragotin , Ivan Konečnik, zet. Ivana, rojena Hlava, ) .. Roza, ' Švaršnik, ) 8,,ft,u-Elizabet, Marica, Maks iu Tone Ko- 'd nečnik. — Ivan, Ljudmila, Dragotin, -Olga in Ivana Lipold, > *■ fr s S » -S 43 i .5? S « " ^ -Ji J- . 5 S s s & ■ S va" S * O m -f s .2 91* CvJ se w ~ —1 ^ so s »> - s S S v S Jj O (i) Bcrsaliaiulov lii|ii«kr (iz planinskih zelišč) je na novo poslan pri meni za dubiti. Ker se ga jako mnogo speča in ker ga vsak, kdor ta, je rabil, hvali, jo to dokaz izvrstnih lastnosti tega izbornoga izdelka, kterega so uajsloviteji zdravniki na Bavarskem pripozuali kot posebno hišno zdravilo za nepre-bavnost, katar, v želodcu, nevozni glavobol, zlato žilo, bobnjaćo i. t. d. Cena sklcnice je 70 kr. a. v. Brošurica dra. J. B. zastonj in franko. 1\ Koletnig v Mariboru, Hauberjc-vcga benediktinskega eelivnega mazila, ktero zaceli VNllko vidljivo rano, se predaja lonček po 50 kr., po pošti 20. Oslobodujomo so nnznanjati častitenui občinstvu, da II. Hrplpnibru t. I. odprava veliko štacuno v Ljubljani, v kteri so bo manufakturno blago prodajalo na debelo in na drobno in obračava pozornost častitih kupe nama posrečila kljubu tomu, ka Ifi jo blagu cena zvišala, po prav niz blago, da nama jo tedaj mogočo, kupeom jako ugodno postroči. Prosiva za blagovoljno obiskovanje ter znaniovava /. izvrstnim spoštovanjem (1) Ljubljana, glavni trg. eev na to, da so zki ceni nakupiti Prva slovenska protlaja usnja Fr. Šentak-a in družnika v 'postnih ulicah v dr. Žurbijevi hiši v O JFZ LJI, ktera se bode priporoča svojo mnogovrstno usnjarsko blago po nizki ceni v nakup. (2) Fr. &entak in družnik. Kovane, uradno preiskane rfr'(biur/iH' #•###/#* četirivoglate oblike: Nositeljna moč: 1 2 3 5 10 15 eent. Cona, gld.: 18 21 *2f> 35 4!» 55. Nositeljna moč: 20 25 30 40 50 cont._ dna. gld.": 70 80 iK) 100 llOT" Nositeljna moč: 1 2 4 10 '20 30 fnt. Cona, gld.: ~~5 Ti 77oO 12 15 18. Nositeljna moč: 40 60 60 70 80 fnt. (ona, gld.:" 20 2-' 25 27.50 30. Vai§v S49 ±i*'iii*P Z železnim obroč- jem iu utegi (gcvihti): Nositeljna moč: l"> ' 25 30 -t*» 50 rent. Tena. gld.:~" 150 ITD "J(M) 23U~300 :J5(). Nositeljna moč: 50 (iO 70 80 100 cent. Cena, gld.: ;if»o Hm) 450 5oo r*tK>. Nositeljna moč: 120 150 200 300 cent. Cena, gld.: (50U G50 750 900. Jg- Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poŠtnt poduzetje ustreže precej : ffi* Itii^iuii A* f^imii«. fabrikanti vag in utegov, Dunaj, mesto, Singerstrasse 2Sr. 10. lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Tiskar: F. Skaza in drugi.