SI.
četrtek 24
III. lečaj. 1870.
Vtorok, četrtek in so-l.otn izliajn in velja v M;ir il'i ,i u t,rez pošilja-
11 i■ ■ n:i »lom M   VH   leto rt K- — k, ,,   pol    letu 4 „ — i. iVt.t   „   2 „ 20 „
I*« pio-li :
/a  v*«   loln 10 pr. —k
B  i>oi  lata  t n — ».
_   čut rt   „      - „ tiO n
0*nnniln:
7.n navndno tristopno
vrsto f>a pln< -uje : •*> lir. če mu tiska 1 krat, ■ >» »i m » 2krat, » „ „ „ akrnt. v',',. |.isimnku bu plačujejo po prostoru.
Za vsak Usek je plakati kolek (Ktrinpeljl za 30 kr.
Vredništvo in opravnistvo je na stolnem tigu iDomplatz) hiš. št. 179.
Rokopisi se no vračaju, dopisi naj te blagovoljno frankujejo.
Vabilo na naročbo.
Še nekoliko dni in. tekoče << Mletje bo pri krap. Vabljivo in tapeljho, pa tndi dober kup je pri talcih prilikah ponižno >m prsa potrkati se in povzdigovati svoj programi  o kterem po morebiti ni hi/o brati  niti r preteklem, niti ne bode v prihodnjem t crnji.  Kas ne mire ta skušnjava,  dnsiravno je na Slovenskem zapeljala ze marsijkterega časnikarskega lastnika.   Svoj program razvijamo r vsakem listu, razvijali ga bomo tudi v prihodnje, brez straha,   pa tndi   brez nr-rabfjive sentimentidnosti.   ha slovensko občinstvo bolj in bolj razumeva nase telnje,  da se bolj in bolj oklepa našega prapora, to nam — edino naše plavilo  — kaže število  naročnikov,   kti ro je do zdaj vsako leto naraščalo, to nam kažejo pisma,  ktera   imamo v rokah od najboljih rodoljubov razkosane domovine; to nam pa. tudi olajšuje žrtve,  ktere še zmirom list nalaga izda-tetjem in uredništvu  in našim duševnim, podpor-nikom.
Kakov do zdaj bode nam tudi v prihodnje vestna skrb, da zadostujemo vsem trljam, ki jih more slovensko občinstvo v sedanjih naših okoliščinah staviti na političen domač časnik Dosedanje predele bomo vsled mnogostransko izrečenih zelj pomnožili z novim, s trgovinskim oddelkom in se nam je posrečilo za to delo pridobiti izvrstnega strokovnjaka. Upati smemo da bo p. n. občinstvo naše pošteno prizadevanje bolj in bolj nvaževalo in nas vsestransko podpi
trovnino, ampak tadi z dnšrrnimi,Uvn'<} razmere do države, do nnrodov in kraljestov, da pa rohni in manjšimi doneski. ZO kor ,,aj bode .slso mn U 1« primerila mk, nesreča, namreč da jepisal trm Irpo prošeno —
\ralo nr Ir : mil
na)
ime žalostne domovine l
< 'ena, velikost in dan izdaranja ostane, dotedanji — in je vse to razvidno na Čelu našega lista, Opravnistvo,  .ar<vl kterega je bilo neko*
/iko pritožeb, smo na novo uredili, da tudi v trj zadevi storimo vso svojo dolžnost. Ko bi se. r, tiar tU pa tam Še kaj zagrešilo, naj nam izvolijo p. u. naročniki napaka />r; ko br„ naznaniti, hitro bomo popravili.
Xaroruiki.    kti rim    naročnina   zadnji dan
tega meseca poteče, naj se blagovolijo prrj ko mogoče oglasiti y   vse prijatelje naših teienn pa.
prosimo, naj nas podpirajo, da bode list zahapd n širšr. in širs<' kroge, da n irod sam prevzame nekoliko bremen, ktere zdaj le tretje  leto nosi
lastništvo in vredništvo.
Dvojna nu-rn.
To ni tista, na ktere moramo po Novični apokalipsi čakati , prodno hudo naši gg. dr/avni poslanci našli iz Dunaja pot v domovino, Utori med tem Še z vso viteško noldcso novo davku nakladajo in staro no prenosljivo potrjujejo — in kaj hi jih ne, saj davki gredo v (isto blagajnice, i/, kterih so plačujojo čedno dićto našim gospodom ljudskim zastopnikom! Dvojna mora, o ktori hočemo donos govorili jo že gotova in vladni list rNcues l^renidoublntt" je v nedeljo 20. t. m. žo na njo meril, da so je knr kadilo. Omenjeni ilispo-zicijonsfondski list govori o koncilu, eegnr večino iz po-
rimski  koncil"   pa  mislil   „državni  zhor dunajski." Radi   prepuščamo   dragim   listom,  da so n koncilskih zadevah zgovore z vinilnim listom.  Mi hoćemo lo z njegovimi lattnimi besedami p oka tati ,  da sedanji  vladi v iližavopravnoni   obziru  no  manjka toliko pravega spoznanju, kolikor poštenja spoznano resnico pripoznati in jo dejansko izvršiti. Prosimo našo čitatelje, naj bo samo poimdijo v prestavi prebrati nokterc stavko tega vladnega zvijaćarjii.   On pišo — soveda o koncilu : „S tem da škofi (manjšina) povdarjajo  svojo  pravico  in svojo lastnosti kot svrdoki vero, kot zastopniki svojih cerkva, prilastili so si no snmo stnliščo ,  ktero bo ložko napadati, ampak  ol» enem so stresli principijelno podlago, ktera sn jo sedanjemu koncilu podstavila.   Prvič manjšina (škofov) zastopa v primeri mnogo večo število katoličanov ,  kakor   pa njeni nasprotniki (vočina). Drugič je število večino umetno pomnoženo z mnogimi prelati, ki v istini no zastopajo nobeno cerkve, ki toroj samo zaso pričajo.   Med junijem 180(5   in avgustom 1809 so jo po Uradnih rimskih zapisnikih imenovalo eno in petdeset novih škofov  in  partibus intidelium.   Z vsakim takim imenovanjem   jo  papež  iz  lastnega polnomočja glas pariškega ali dunajskega nadškofa v nič dol, t. j. on  je ktcrctmi koli rimskemu monsignorju dal oblast, da smo ravno  tako   odločevati  v koncilu,  kakor ktora čestivrednu  cerkev .   ki štejo milijon duš in več. Nazočnost toli življev v koncilu mora zbuditi sumnjo, ali so smo sedanji zbor smatrati  kot  pravo zastopništvo vso corkvo, in torej jo zadnji sklep manjšino (škofov) toliko kakor žrebelj  v mrtvaško trugo vesoljnega koncila.1*   Tako vlada po  svojem organu.   Žo onkrat poudarjamo, da si mi nobeno teh hosed glede* koncila no prisvojujento in  da  borbo prepuščamo strokovnjakom, ako jo borbe treba.   Vendar jo v toh „l'Vcmdciiblntto-
voda naj sad njih dogodeb devljo ob vso veljavo. Mi smo mislili,   bravši ona razlaganja   o  koncilski  večini    injvih" besedah izrečena teorija, izrečeni načeli, ki morajo manjšini, da nekdo   popisuje  nnš državni zbor in njo-1 biti veljavni in resnični tudi zadruge podobne razmero,
Listek.
II It V It lil h It H It.
(/godoviiiHko-roioioitirun  olirn/..   Čcuki spinal JY. Clinchnlouiek, poslovenil 1'oilgorieioi.)
(Daljo.)
Maša se stresne, kakor bi gad bil piknil ga. „Ta pe* so je drznil!" --- zavrešči do cela razkačen, „u vendur-le, sam jo zdaj gospod zajetim," mirnejše pristavi, „n Dismillah ! ne mara tudi mojim," šepne sam sebi.
„Deri !" — likalo po kratkem premisleku, snm pa šo dotaknil ni j so lista, ki jo bil hajduške roke sad.
Huljukbaša so vrno na svoj prostor, rn/gano papir, jamo brati.
„Mahmud-bnši, kijaji jasnega bosniškega vezirja Vedžija (božji blagoslov nui!) Aloksij Mladen — ha-rambaša pišo to-!e : „Kaj bi bil rad, ki jaju, učinil b svojimi pandurji in subaši ? Sova nikdar ne pozoblje sokola, in v njenem gujezdu se nikoli ne perijo orli. •laz sem svojim sokolom ukaza) planiti na tvoje sko-virjo — in žo vsi so vlast smradu v tistej pasti. Drugi pot pa znaj : kdor pljnjo proti vetru, tisti pljuje sam v svojo brado; nikar tedaj svobodnih junakov no lovi s strahopetimi subaši in pandurji!" —
„To je pasji sin !" — razbujen znhrešči Mahmud-
baaa.
„Dalja ti sporoča barainbaša — Aloksij Mladen," zopet jamo brali buljuklmša. „Dba buljukbnši sem izpustil in pošiljam ti ju nazaj; nijst.a tvoja služabnika, tomuč jasnega vezirja Vedžija, milostivoga ubogoj raji '), a vezir jo sluga belega cara ▼ Stambulu **), jaz uijmam nikakove moči do nju. Znaj dalje, kijaja! Tejsija-aga. proklet vsej Hosni, v mojih jo post oh. Meni je hilo le do tega, da Rodba zadene IVjsijo, zato da so preverijo naši mučitelji, sploh poturčenci, in nnjkrutejši iiu.ju njimi: Sarajevski spahi :n begi, znt<> da se prepričajo: dokler bedo travo tlačili hajduci, da ne vgasno božja pravica; tudi tebe /utrne sodba, kijaja —"
Mnliiuud-baša zadrogočo, toda ker jo videl, da vsi zijajo va-nj , svojo duš" bunjo zataji s prisiljenim smehom.
„T' si drzovito na kanil mojo smrt," -- dalje bere bidjukbaša, Jiotol si oskruniti mojo zakonsko posteljo: za tega dolj z ago vred glavo odkrhtioin tudi tebi. S Tcjsijo vred si tudi ti V mojoj vlasti, znaj, kijajn, potic s teboj nijmam nikakove pobota več."
Sarajoici nikakor brezi veliko radosti nijso mogli sprejeli to vesti ; menili so : kaur hajduk, strašni barainbaša Mladen — da jo njim prlzanesel, da jo na-grozil se lo Mahinud-baši, kterega bo nasmrt sovražili zaradi njegovih francoskih običajev in drugih nerodnosti. Ali ta njih radost ni trajala dolgo časa.
*) Raju bo tisti kmtijioiijr, kteriin jo Turek vla<lur. **) Suimbul jo ^.'arigrad.
„Dulje, daljo!" — krobotno haša, zastonj si pri-zadevlje, da bi burnost zagrnil s zavojem svojo zanič-l.jivosti ; pot so mu prisvoti na čelo ; ta priča, knko globoko v dušo mu seza hajdukova grožnja. „Kaj daljo piše ta pes ?* —
„A to barambnSa Aloksij Mladcu pišo pa Sarajevskim beguni,* - zopet daljo boro huljukbaša, „tom strupovitim gadom, hudičevim sinom, kterih očetjo so Doga in domovino izdali na Kosovom polji: prokleti na veko !"
Mollah seza v svojo dolgo brado; kadi, ulemje, bogi — vsi vsa'* po svojo kažo srd, kakor bi so nehamo bali za svojega Mahmud-bašo.
Ali buljuk-basa so ne dado motiti, temuč dalje bero: „Age in pandurji so v mojej pesti, sploh so vsi povprek SarajeTCl. Toda moji junaci so ta pot sklenili, da pontilosliino poturčonce. Dosti nnm je to, da imamo lo Tejsija in Mahmud-bašo. Zato smo so posvetovali in soglasno sklenili to-lo : Slanina jo vlust mojih junakov, za vsakterega ago pa naj pošljo petero preset, za vsakterega —tt
Dnljo nij bral: bnšin čibuk mu jo priletel v glavo, odlkodi] na tla in razdrobil se. To strašno zasramo-vnnje ga jo zmotilo, da so jo spozabil, to da so no tiče njega, temuč da zndcvljo Sarajevco.
Džimlalić beg vstane, pismo potegne buljukbaši iz rok in vržo ga na oglje, da je tisto trenotijo vnelo so in zgorelo.
1817
23
ako so načela sploh resnična in ne sama prazna sleparija.
• Po „Fremdenblattovi" teoriji so podkopnuo podlage zastopništva, ako manjšina več ljudstva zastopa kakor večina. Prav tako! Tndi rni to trdimo. Potom pa so podkopane podlage našemu državnemu zboru, kajti do presitosti je dokazana, da sedanja večina državnega zbora ni kratko ni malo no zastopa večine narodov, torej mora biti tudi dokazano, da so sedanjemu državnemu zboru podkopaue njegove podlage in da je vsak protest, kterega opozicija, t. j. večina narodov oglasi proti dunajskemu zboru, žrebelj v mrtvaško trugo dunajske lesenjače.   Opozicija, nI i nimaš kladiva v Po
„Fremdenblattu" imaš gotovo pravico zabijati ta žrebcij v to mrtvaško trugo.
Opozicija pa ima po razlaganji ravno tega inini-sterskega glasila šo več pravice, zanikati pravoveljav-no8t dunajskega brezglavnoga parlamentu in mu zabijati žrebeljev trugo, v ktero so bo vlegel k nezasluženomu večnemu pokoju. „Freradenblatt" namreč pravi, da so vsa-cemu zastopništvu podkopano podlage, ako je večina le umetno ustvarjena in ako v zastopništvu sede možje, ki ne zastopajo druzega nego same sobe in svoj žep. Prav tako. Tudi mi to trdimo. Kje pa jo večina bolj umetno ustvarjena, kakor v našem državnem zboru obeh zbornic v Sedanji volilni redi so pravi atentat na pravo 1 udsko zastopanje , tndi potem še ko bi so pošteno izvrševali in rabili. A pošteno so niso rabili. Z nezaslišanim vladnim pritiskanjem sejen. pr. na Češkem ustvarila nemška večina in zadušil glas naroda in pravih davkoplačevalcev. Z vsemi vladnimi pripomočki so je v , Mariboru volil zastopnik, ki bi nikdar ne bil voljen, ko bi ga vlada, njeni pomagači in njeni podpomagačijnn bili hoteli voljenega imeti. Kjer drugod ti pripomočki niso nič izdali, ni to zasluga vlado, ampak ljudstva, ki no mara za umetno zastopništvo. In koga zastopa na Dunaji Kljun, koga zastopajo slovenski državni poslanci, koga zastopajo Poljaki, koga zastopa nemška večina ? Sami sebo in nič druzega t Slovenci in Poljaki so v kričečem protislovji z domačim javnim mnenjem, nemški Pemci nimajo pravne podlage, ker že deželni zbor pemski sam ni deželni zastop. Tirolska je noznstopnna in tudi proti Nemcem samim so ljudstvo bolj in bolj oglaša in prepričani smo, da bi polovica sedanjih nemških poslancev gotovo ne bila na novo voljena, ko bi denes prišlo zopet do volitve. Ogledujmo si stvari od koder hočemo: sedanji zbor ni pravi zastop, ampak nek umeten zbor, ki to hoče in stori, kar vlada hoče, ne kar narodi £e]e — da bi tirjali, so šo pronevedni.
In celo gosposka zbornica! Kje je večina bolj umetna, kakor tu. Vedno vtikanje novih poslužnih udov od strani vlade jo sedanji gosposki zbornici vzelo ves
namen in pomen, zdaj nima več svojega konservativnega državnega namena, ampak jo le nparat v podporo omahljivega ministerstva. Torej tudi od te strani so k ftfte, da vss citlaj ta n tko zastopstvo boleha na onih boleznih, ktero morajo po mislih vinilnega organa po kopati podlago dotičnega zbora in mu jemati vso mo-ralično veljavo. Ves Cislajtanizem mora torej so prej ali slej zgruditi v prah sedanji vladni možje pa so pripravili mrtvaško trugo, žreblje, kladivo in jamo — za pogrebom pojdemo tudi mi, pa „misererou gotovo ne bomo peli. Fremdenblatt! Alle Theorie ist grau 1 Co si metla, pometi najprvo po svoji v hasti leso-njači, in pojdi še le pometat pred koncil, čo ti ostant po tem lierkulejovem delu is kaj metlo v rokah !
„Ali znaš zdaj V — hotel si v trijoh dneh Mla-denoviča imeti v svojej oblasti, jasni pata?!" — obrne so va-nj ; ustna se mu trato, vsaka žilica trepečo po njem, kakor bi mrzlica tresla ga —- „snj ga dobodeš!" pristavi čez malo časa.
Mahraud prikima z glavo, z roko pak kolebno po zraci na znamenje: noj so inzidd.
„Bismillnh I* — vikno potlej. „po trijoh dneh — to jo je velik odlog, dosti dolg. Ta kaur je šlovast: lehko bi bil razodel, da Sarajevo zahteva od mene, a jaz bi mu ga bil dal, samo da mojih pisem no bi bil v roke dobil padišahov divan. Oh!" — zamisli se, „sej vendar no smem na veke ostati kijaja, tudi jaz bodem moral biti vezir še kedaj, a pa v Miloš jo popreje bil sužonj, kasnejo pa Srbskej beg, kar še nihče nij bil poproj, zakaj torej juz no bi veči dostojnik bil Bosni v"
— Zopet so zamisli. — „Po trijeh dneh še le dobo-dem poroštvo, da moje namero ne pridejo nikamor drugam, nego  zopet v mojo roko nazaj v Bismillah I"
— odločno vikne, „hajduk kaur ima bistro oko in pozno roko, njegov razum pa ne seza daljo, nego tako daleč, kakor strel iz njegovo puške. Ali bi bi bil jaz vedel, kako naj odkupim to ohole bege, da nij Mladona iu njegovega pisma VM —
Dolgo časa je potlej šo hodil  gori in doli po se-lamliku — zamišljen v daljno bodočnost.   (Dalje prib.)
Naši poslanci?
Iz Ljubljane jo dobila „Politik" sledeče pismo: „Naši državni poslanci šo vedno študirajo visoko politiko na Dunaji. Nr. C2. „Politike" in št. 38 „Slov. Nnr.u so nam prinesli čedno, a no popolno opisovanje politične sleparije (gatlkelei) naših prvakov, torej hočemo še nekoliko dostaviti. Ti gospodje imajo čisto sami zmernost, previdnost, s kratka: politično zrelost, dasiravno je tudi zmernost lo relativne vrednosti in so lahko tudi v bedastoćo spremeni, ako druga stran zameta vse dolžne obzire. Ako jih kdo vpraša, čemu prav za prav na Dunaji sede, (lobodo odgovor : „Tega Vi ne razumete, visoke politike so ne more učiti v . ., ampak na Dunaji, kjer gledamo zaj kuliso !" Ako jih kdo opomni na njih program, odgovore: „Slovencem so ne spodobi visoka politika, težiti moramo samo /a jezi-kovo ravnopravnostjo."
Kuj so videli za kulisami, ne vemo, dvojimo pak, da bi bili imeli kaj v pij iva na komedijo za njimi so vršeče, ktero nas pa prav nič no brigajo.
Prevzetnost iu domišljavanje so gotovo znamnje dušne ubožnosti, ravno tako kakor brozznačajnost zmerom rodi strahopotnost. Tudi je gotovo najveći norec, kdor si domišljajo, da jo lo on sam pameten. Naši prvaki prezirajo vse časnike in vso svareče ter opominjajoče glasove izmed naroda, i/vzemši nektero liste ljubljansko svojbino, ki pa tudi svojo narodno golotne zakriva s ligovim perjem vodnega, že ostudnega senčnega boja proti Dežmanu in Kljunu. Zadnja dva vsaj čisto naravnost v obraz bijeta svojemu narodu, ki jih jo volil iu jih redi. Naši narodni prvaki menda nič boljega no delajo. Da to delajo pod narodno krinko, stvari ne dela bolje, pač pa tem bolj zopemo. De/man in Kljun sta jim to V deželnem in državnem zboru v obraz očitala, in morali so molčati. Lo glejte, kako nafti deželnega zbora advokati uradujejo !
Ltgak pa nepošten je izgovor naših zastopnikov, da so njih volilci kot korporacija šo niso oglasili proti njim, ako se pomisli, kako težko je, volilco v ta namen zbrati. Naj naši avtokrati od svoje strani skličejo svoje volilco, da so bodo prepričali, da se njih politika soglasno obsojajo (verdammt). Ali jo to ljubezen do narodno stvari, ako so naši prvaki v svoji ošabnosti zavrgli vse obzire na slovenske poslanci« izven Kranjskega, ako zametujejo vsako zaupnost, vse složno sodelovanje, vse vzajemno podpiranje? Priborovaneniu koifieku železnice kljubu iu kljubu tako imenovanim visocim zvezam na Dunaji, s kterimi se ponašajo, so naši slovenski državni poslanci na Dunaji samo statisti iu k vo-čemu za to dobri, da ilustrirajo voz triumfatorija.
Po zadržaji zadnjega Toinanovega govora v drž zboru bi bil moral on po izidu adresno (bbato državni zbor zapustiti. Tako je velevala doslednost. On toga ni storil. Od vlado podkupljeni časniki tudi včasi spro žijo kako opozicijonalno, da mečejo ljudem prah v oči. On jo žugal, da bo t, oklatom zapustil zbor, ko bi se no potrdil Petrinov nasvet; on tega ni storil in po Kechbauerjevih razjasnili!) ni mogel storiti, ker ga pre ozko vezi vežejo s tem Slovence — iu Cehožrcem in njegovimi tovariši.
Kakšen drug pomen so torej mogli imeti omenjeni opozieijonalni govori , kakor ta da so prah v oči r.nsi-pali. Kar je Reohbauer tu povedal,  je teh advokatov
popolnoma vredno. [Da so drugi poslanci po Kljunu
pri Nemcih beračili, naj bi se sprejel Petrinov nasvet, je nov dokaz, da med našimi narodnimi prvaki in med arcirenegatom Kljunom, s kterira so v Ljubljani ravnali kakor z gobovim človekom, ni nobenega razločka. Naši delegati so se— zlorabe svoj mandat — - odpovedali narodu, odpovedali federalističnem principu, slovanski solidarnosti, izdali so naš program in svojo lastno besedo, in vprašanjeje, kaj naj storimo proti neprestanim sleparijam (gauke-leien) teh zvijačarjev (pfiftlci)? Po našem mnenji naj se tudi naš narod popolnoma od njih odpove in naj pri pni priliki še krepkeje izreče, da jih no moro več priznavati za svoje zastopnike. Popolnoma prepustimo našo delegacijo nemško - liberalni ustavni stranki, saj je drug druzega čisto vreden, in čakajmo, da bodo okoliščino enega kakor druzega iz Dunaja spodile (davori gejngt v* orden V
I) o p i s i.
Is Ljubljane, 21. marca. Dramatično «1 r u š t v o jo napravilo včeraj svojo šesto javno predstavo na gledališkem odru , ktera se vredno pridružuje poprejšnjim. Posebno zanimiva je bila ta predstava žo zarad tega, ker se jo igrala izvirna, prav iz domačega življenja vzeta vesela igra v Q dejanjih „V Ljubljano jo dajmo", ki jo je pisal nadepolni mladi pisatelj Jožef Ogrinec. Igra sama na sebi jo posebno v risauji posameznih značajev prav izvrs4no izpeljana in se bode gotovo udomačila na vseh čitalničnih odrih, ker je lehko izpeljavati jo in nikjer ne hvata po efektu, kakor marši ktori dramatični plodi našega časa. ki s tem le skušajo zakrivati svojo notranjo puhlost. Igrali so jo pa nafti diletant je tako gladko in primerno, da moram reči, da so posebno ta pot res popolnoma zaslužili živo pohvalo občinstva , ki jo bilo skozi zadovoljno in prav veselo. Gašpar Skebrin, malomeščan starega kopita, ki, kakor sam pravi, se komaj zna dobro podpisati, pa vendar no menja z najboljim knncelijskih gospodov, ki ne mara nič za učenost iu so le ve bahati s svojim polnim žepom , in išče za svojo hči bogatega ženina, ter se grozno razsrdi, ko zve, da ona ljubi mladega doktorja — v njegovih bahastih očeh „studen-tača," jo značaj vzot iz življenja skozi iu skozi, kterega nam je gospod Gecelj tako izvrstno predstavil, kakor jo lo mogočo. Koti j a. njegova žena, skrbna za srečo svojih otrok; in Marica, njijna hči, priprosta ljubezniva deželska naivnost, našle sto v gospodični Kremžarjevi in gospodični D r u s o v i prav dobre predstavljalke, ravno tako resni ljubimec Marice, mladi doktor Mirko Snoj v gospodu Resmanu; šaljivi osobi igrokaza , vesoli skozi in skozi burko vganjajoči h'apec Pavle, kterega jo prav drastično predstavljal gosp. Šusteršič iu brumna malo trcijalska dekla Noža, ktero je predstavljala, kakor vedno izvrstna gospa Odijeva, spravilo sto občinstvo v vodni smeh, kader ste so le pokazali na oder. O manjih nalogah ni omeniti nič posebnega, ker so le stranske. Vsa igra do-padla se je tako občinstvu , da sično želimo od nadc-polnega pisatelja kmalu kako novo igro, k torej voščimo enako izvrstno prcdstavljalce in občinstvo bode imelo najlepšo zabavo. Poleg tega predstavljala so jo šc opereta „Serežan" in sc dopadla šo bolj nego pri prvej predstavi. Gg. P i 1 a p i č, V a 1 en t a iu No 111 in gospa Odijeva odlikovali so se kakor prvikrat, nalogo Klementino pa jo prav dobro izpeljala gospodična J a m n i k o v a. Zbor so je držal prav dobro, izvzemši noko malo hibo, ktera se pa pripeti dostikrat celo pri vajenih gledaliških pevskih zborih.
Konečno naj ne znmolčirn neke dogodbe, ktera je žo občinstvo samo obsodilo z burnim svojim ploškom po drugem dejanji, med kterem so jo zgodila. Pri besedi „81U d en tac*, ktero rabi Gašpar, značaj kakor som ga prav na kratko gori popisal, v svoji jezi nad Marico dvakrat, zbodlo jo to nektere gospode dijake, da so jeli sikati in piskati, češ da jo to razžaljeuje dijakov ! Res čudilo sc je občinstvo, da so si ti gospodje dali tak „tcstimonium pnupertatis," ki bi utegnil slabo svedočiti    izobraženost  našo   mladino,  gledo razuma
za gledališče in značaje . kakor nam jih ima ono kazati ! Kdor ima le pojem o gledaliških značajih in ve kaj več o gledišči, našel bode nc/relost karajoče rav-uanje dotičnih gospodov najmanj — smešno! — Brez zamere.
Is Maribora 28. marca. — [Izv. dop.| V vče-rajšnjcj Številki Vašega cenjenega lista objavili ste vrlo krepek članek: .slovenščina v cerkvenih uradih", če prezremo nektere pretrde izraze, govorjen je celi sestavek prav iz duše vsakemu rodoljubu, in brez dvojbe najvećemu delu labodskega duliovništva. Celo v najviših krogovih, ktere stvar v prvi vrsti zadeva, izbudil je, kakor vemo iz dob ega vira, vso pozornost Dovolite torej iskrenemu prijatelju Vašega lista, da izreče o istej zadevi nektere opombice.
Nespametno bi bilo  misliti, ka je tega, da se 1 naših  cerkvenih  uradih šo ne uraduje narodnim jezi kom, edino  krivo  našo si. k. vi. stolništvo ali pa vla dištvo.   Ni, temu ni taka.   Saj so šo doslej določna in izrečena  želja po  narodnem uradovanji  od strani la bodskega  duliovništva,  ki  ima  vendar v tej reči prvo besedo, nikdar  ni  izrekla;   da, pojedini glasovi so se slišali, ali bilo je tudi drugih več ko dovolj,  in jih je še dosti,  ki so se takemu  početju na vso moč ustavljali. Naj izreče vse d u h o v n i Š t v o lako d-sko  v 1 a d i k o v i n e ,  (ali vsaj  obilna večina j e g o v a)  glasno  i ti  določno svojeza-h t o v a n j e  po narodnom uradovanji, bodisi že v skupnej  adresi  ua  mil. vladiko, ali  pa po vseh dekanijskih zborovih — vladikovinskih do zdaj še nimamo — kaj mislite   ka hi našo k. vi. vladi&tvo ne ustreglo pri priči tnkšnemu vseobčnemu zahtevanju? Kteri vladika bi pač hotel proti glasni in očitni volji celega svojega duhov n i-š t v a  ravnati?!   In kuj nam daje pravico misliti si ravno o našem labodskem vladiki, česar nam zdrava pamet brani verovati o kterem si bodi drugem ? Lehko hi Vam povedal nekoliko ravno nasprotnih dokazov.
Ravno istega prepričanja je pisatelj Vašega članka sam. Kakošen pomen bi inače imelo to, da vsemi mo gočimi nazivki zarotuje labodsko duhovništvo, naj ven dar otrese raz sebe, kakor pravi, uarodu pogubno „rob-stvo".   Kaj   pa da!   ravno  v tem  grmu  zajec leži trkajte, pa se vam bode odprlo. Kaj tudi pomagajo še tako krepki in ognjeni članki po časnikih, če pa se druga nič ne stori, in le zmiraj čaka, dokler bodo drugi začeli. —
Morebiti se našo si. stolništvo nekoliko boji tež-koč, ki bi jih   narodno   uradovanjo s početka brez dvombo imelo ?  Res jo:  vsak  začetek je težaven — ali ravno v tem slučaji  bi znala moja malenkost po vedati prav izvrsten pomoček.  Pokličite n a š o g i vrlegaDožidara Rajča vstolniški urad Njegovo jezikoznanstvo bo lehkotno premagalo vse tež koče — njegovova rodoljubnost  primorala  ga bo, da prevzamo toliko breme — in . . . zakaj bi se no dalo njegovim  odličnim  zaslugam za slovensko  reč vredno plačilo ? I
Vam pa, prečastiti gospod vrednik ! naj izrečem očitno zahvalo, da sto blagovoljno v svojem necerkve nem listu začeli razpravljati toli važno cerkveno vpra sanje, kakoršno je uradovanjo narodnim jezikom po cerkvenih uradih.
Is Dunaja 22. marca [Izv. dop.j Dencs jo mesto polno važnih govoric.   G iskra bodo odstopil; 0(1 ministerstva so  trga  glava  in  mogoče,   da prej pade nego smo mislili.   Kakor se sploh govori in tudi do iiašnji  časopisi  poročajo,  bilo jo ministersko posvetu vanjo  zadnjo soboto  odločilno.   Cesar jo  Giskri eno jako pikro povedal,  namreč da so  v vprašanji gl prenaredbe volitev ni parlnmentarno in taktno obnašal ker jo to vprašanjo prej nesel v privatne shode in kon ferencijo poslancev, nego je vedel, ali cesar privoli ali ne, da so od vladno  strane vprašanje v to zbore pi neBe. „Vdvorljivo pa ravno tako odločno" jo baje cesar grajal, da se  tako  važno vprašanjo prej pri čaji pre tresa  nego  v  ministerskem   svetovalstvu. Miuisterski svet je torej potem volilno reformo zavrgel. Giskra, ki jo v tem najdalje šol in največ obetal,  rekel je takoj po sklepu, da odstopi od  svojega  ministerstva. Med
poslanci je ta njegova beseda znana in sam je baje ne
taji,   torej so sme pričakovati:   da bo Giskra mož-be-seda i o da odstopi. —
Drugi trdijo, da jo Giskra svojo demisijo že izročil in da je sprejeta. Kakšen jo položaj vidimo iz N. fr. Pr.", ki pravi, da bo ministerstvo It bodžet in začete nujne poslove opravilo, potem pa pade iu naredi druzemu ministerstvu prostor, ki bode memorandum manjšine (Tnaffe-Berger) za podlogo vzelo. Ta list pravi z vtdiko resignacijo: »daljni obstanek ministerstva moremo lo z nezaupanjem opazovati, Giskra je ob pravem času spoznal, kednj jo treba odhajati, da so ne čaka, da bi mu vrata pokazali." —
Najzaniniljiveje pak jo to, da se občinstvo, ki je pri nastopu tega ministerstva vriskalo, zdaj prokleto malo briga, ali ministerstvo dobro stoji ali pada.
Is Prage 21. marca [Izv. dop.| Sitni prepir med Mlado- in Staročehi, kteri je gorel v „Narodnih Listih" na  eni, in v „Politiki" ter „Pokroku" na drugi strani, je hvala bogu pojenjal.   „Siten" imenujem  ta prepir, ker nima   pravo  podlogo,  kajti v državopravmh vpra šanjib sto oho stranke  edini,  in edini ste celo v lihe ralizmu.   „Politik"   se  no   vnemljo ni za konkordat ni proti   posilnemu   civilnemu zakonu,  in   „Pokrok" ima večkrat polemiko  o  „ultramontanskim" katoliškim ča sopisom „(Jeh", in enako kakor mladočeski „N. L." pov darja, da mora biti vsak dober narodovec „pivdevšem" (najprej) Čeh potem šo le katoličan ali  protestant, ali Žid. Liberalni so torej Mlado- in Staročehi;   vsaj po velioem narodnem časopisji, ktero ima ves vpljiv, jo to razvidno. Razloček jo morda lo ta, da „Narodni List v-4 včnai morda malo črez ojnico udarijo.
Miuisterski časniki so bili raztrosili,  da je cesar naročil Riegru in Sladkovskemu njegovo nemilost izreči in povedati jima, da ga jo neprijetno dimilo,  da nista povabila na po gaj a njo sprejela. Kakor vesto so nemšk časopisi skoro vsi to raznašali, celo oficijozni. Tukaj ni nič znano o tem.   Mogočo je, da bi  bil cesnr kaj enncega, rekel, pa verjetno ni, ker Riegru in Sladkov kemu ni nihče nič poročil. „Pokrok" tudi v tej zadevi naravnost govori in pravi:   „Ccaar  ima  pravico svoje služabnike pokarati,  neodvisnih državljanov pa ne. Te more samo postava na odgovor klicati, ali karati."
Donos jo tu umrl dr. Josef Dasticb, profesor filozofije na praških visocih šolah, zmerom zvest domoljub in pri svojih učencih jako priljubljen.
glavja so so veči del brez debate prejela. Pri poglavji, ki govori o cestah, ni obvaljal nasvet barona Kotza, ki je mtel dovoliti za ceste v Dalmaciji 300.000 namesti na-svetovanih in potem dovoljenih 143.000 gld. Obveljala je potem tudi resolucija : naj vlada skuša pri cestah, ki se ua državne stroške ohranjujejo, s tem stroške znižati, da jih v preskrbljenje propusti deželam. — V gosposki zbornici je sprejetih bilo več postav o železnicah, dalje jo bila na vrsti posvetovanja postava o gruntnih bukvub.
0 odstopu ministra Giska govori več denaŠ nji dopis iz Dunaji. Novejša poročila povedo, da je Giskra svojo demisijo položil predsedniku llasnorju, ue pa še cesarju v roko. — O vprašanji volilne reformo ni popolnoma jasno, ali jc krona za njo ali zoper njo. To je gotovo, da je z a zdaj to vprašanje z dnevnega reda dejano.
Da bode enkrat med Runijo in Avstrijo ogromen in osodepolen boj, to se nekterim politikom gotova stvar zdi. Zadnja „Ncue Militiirzeitung" prinaša obširen članek, v kterem nvstrijske državnike zarotuje, naj zidajo trdnjave proti Rusiji in naj se na to grozečo vojsko pripravljajo. Ta list toži, kako slabo za vojsko so uredjeno avstrijsko železnice, Rusija pak je zidajo »v oje železnico imela prod očmi najprvo stra-tegično obzire. — Češki „Pokrok" pa prinaša članek, ki so opira na besedo „A. Allg. Ztg.": Premagali so nas žo Francozi, premagali so nas že Prusi, toroj le še ostane, da nas premagajo Rusi — da bomo pri koncu."
Politično važnosti jo pismo francoskega cesarja ministru Ollivieru, v kterem Napoleon izreka : da se mu v zdanjih razmerah potrebno z li vse reforme sprejeti, ki jih tirja njegova ustavna vlada, da so javno mnenje umiri; mod te reformo šteje ustavo, ktera naj so popravi, da so na njej sezida javna svoboda ; Napoleon prosi ministerstvo, predložiti mu osnovo postave, s ktero se bode postavodajalna oblast delila v dve zbornici, iu se bode narodu tisti del ustavodajne oblasti nazaj dal, kterega je narod s plebiscitom od 1. 1852 cesarju izročil. — Skoro vsi francoski listi so s tem cesarjevim pismom zadovoljni, ker obuja vero, da jo francosko parlamentarno cesarstvo vendar mogoče.
Is Koroškega, 20. marca. [Izv. dop.] Kar sem prerokoval, res se jo zgodilo. Že so jo rudarsko društvo poprijaznilo z velikovško železnico in obljubilo, da hoče 3. del stroškov za priprave iz svojega plačati, ako so doženo do gotovosti, in da si hočo po početem delu z veliko istino nakupiti akcij. Nam se dozdeva ta obljuba premcdla. Po svojih lastnih računih bi se z novo železnico ua prevožuji 70.380 gl. na leto prihranilo in med temi bi 03.180 gl. bili društvu v prid-Pri tnkih razmerah bi društvo moralo več obljubili. Popraviti moram iz zadnjega spisa nek tiskarski pogrešek: Namesto pol milijona, stati bi imelo poldrugi milijon, namreč bi stala volikovška železnica.
Politični razgled.
V državne m  zboru se jo  začelo posvetovanje o državnom  bodžetu (budget) za 1. 1870. Proti sprojetju jo govoril lo  grof Diirkheiin.   Poljak Č e r-k a v s k i in  T o m a n sta izrekla, da bodo Poljaki iu Slovenci glasovali za ta proračun, in sicer no iz zaupanja do  ministerstva in  vlade, temuč iz domoljubja, da se državna mašina na kvar celoti ne ustavi. — Pri spo cijalni debati se jo živejši   razgovor  vnel pri členu V. ki zahteva 50.000 gld. za miuisterski dispozicijouslond Poljaki, Bukovinec  Petrino   in Slovenci so glasoval proti predlogu, ki jo pa bil naposled sprejet. T o m a i jo pri tej priliki odgovarjajo Knrandi, zatrjeval, da je čas  p r osel, ko smo Slovanje   žrtvovali  so   za tuje koristi, da temu ministerstvu ne bode krajcarja dovolil ter da Slovanje nimamo nobenih dobrot od Nemcev ako so to dobrota no imenuje, da so Slovanjo za nem ško interese kri prelivali in so dali tujčiti.   Druga po
Razne stvari.
— k. (Trdnjava). O odborovi seji 13. t. m. slo-vonskega političnega društva nam je došlo sledeče sporočilo :   1. Društvo „Trdnjava"   šteje 104 udov in ima čistega  promoženja  54 gld. 80 novcev.   2. Odboru se naznanja,  da se ravnopravnosti po uradih pot zapira, in da so jo prošnja necega krČmarja L. Z — na za pravico trštva odbila,  ker ni bila nemško pisana. Izroči so posebnemu odseku, da stvar preišče in pri prihodnji seji sporočuje.   8, G. Pajku so izreče zahvala za poslanih  50 iztisov knjigo: „čujte čujto, kaj  slov. jezik tirja."   4. Zastran brošure, ktero jo poproj odbor sam nameraval tiskati dati v poduk prostega ljudstva o zera-Ijiščnem  davku in o novi postavi, sklenilo so je, da se ima pozvedeti in prevdariti ali bi ne bilo bolje, da sc kupi :*—400 iztisov od društva „Slovenije" o tem predmetu naznanjeno  knjižice.   5. Da so  bodo željo slov. ljudstva na Koroškem natanko zvedele,  in da se bodo pri ta burji tem odločnejšo razodclo, skličeta so šo dva shoda   pred   taborjem in sicer   prvi   javni   shod pri Krautu v Bistrici poleg Pliberka velikonočni ponedeljek, in drugi v Zilski Bistrici na zgornjem Koroškem pri g. Vigele-tu binkoštni ponedeljek.   Namen shodov jo, da so slehernemu da prilika povedati,   kaj želi in kaj ga teži, da so bode  moglo pri taborji složno  in krepko postopati in vspešnoje  tirjati,  da se ustreže slov. željam.   Tabor so skličo 25. julijo, sv. Jakoba dan zopet pri g. Jurju   Kravtu v Bistrici  poleg Pliberka. Odbor „Trdnjave" bo predlagal sledeče resolucijo :   I. V kan-celijah na  Slovenskem  bo ima slovensko upravljati v pismu  iu  govoru.   II. Slovenska mladina naj se pod-učujo n« pnglagi slovenskega jezika.   III. Naj se Slovenci združijo v eno upravno telo s skupnim dež. zborom.   Kdor bi rad  tudi še druge resolucije predlagal,
naj jih naznani pri javnih shodih, pri kterih se ho o njih posvetovalo in ako se kažejo prin < nir, vvrstilo so bodo med resolucije pri taborji.
—b (Iz spodnjo Koroške) se nam piše 16. marca: Predvčerajšnjem sem bil v gostilnici pii strašnem faksu* tam v taisti vasi . ki je dobila ime od besede „prevaliti." Novem, kdo jo bil prvi nnselnik tukaj kajti imo vosi je slovonsko, Icoitcnfea laška in prvi slog polatinčen. Brž ko ne, jo bil kak nemški strijo, ki je vse to izvrstno zmazal. Mislil si ji-: imo slovensko ne sme ostati, v nemško ga nc morom premečkati, haj bodo
pa _      tuje.   Kazgovarjali smo so o raznovrstnih reč< h
Pride med druzimi v goslilnioo tudi nek kmet. poštenjak, in pravi : Meino herren jetzt babo ich wai nrbo-nes goleson. — No bas denn v vpr.iša nek- privrženec Dežmanovo vere. BIn Krain," nadaljnjo kmet v dobri nemščini, „hnben sie schon die slovoniscbe spraebo in den knnzloien." Nn, bnbons vvaliren schmarn, pravijo oni strijo. „Wans in Krain so vvcit bringen, dass nur bien-diš wirt, dann miissen dio pvvork stebn.* Wie so? praša kmot. — Weil dabei lauter dcutscho leut san. „Gospod Vi so strašno motite, pravi kmet po slovensko, kaj res mislite, da le Nemec kaj zna? Pojdite gledat v „gewerke" kranjske, boste videli, koliko jo Nomee\ tam. —
* (Iz Prage) se nam piše: Banko „Slavijaw napreduje poslednji čas i po Slovenskem z jako dobrim vspehom, da z vspebom, ka smemo reci Slovenci : Mi imamo s v o j o s 1 o v o n 6 k o zavarovalno banko, kajti Slavijo je postala zadnjo dni tako rekoč slovenska banka. Pristopili so k njej namreč gg. : dr. F. Dominkuš v Mariboru, dr. .1. Volnjnk v Slov. Bistrici, dr. Rapoc v Mariboru, Franjo Skubic v Veleniji in Jože Lipold v Mozirji kot ustanovni ki njeni, in jo s tem činom, kot znani narodnjaki, storili domačo slovensko. Slava jun ! In no le sloveči narodnjaki, temveč coli slovenski narod jo naglo zapo-padel koristi Slnvije, ter se je tako krepko poprijel, da jo lo veselje videti, kako speba pod njeno krilo priprosti narod, med kterimi vsi drugi zavarovalni zavodi, niti najmanjšega doseči niso mogli. Treba lo je slovanskega zavoda, trebalo jo Slavijo našemu bodremu narodu, in v kratkem času dveh mesecev so je zavarovalo blizo 500 ljudi, večidel slovenskih kmetovaleov, kteri bi se nikoli no bili zavarovali , ko bi slovanske Slavijo no bilo. Ni jo skoraj vesnico na Kranjskem kjer bi Slavija ne stola nekoliko njenih prebivalcev mod svoje ude. Lo tako dalje. Združimo se na narodnogospodarskem polji, in nasprotniki naši so bodo tresli pred mogočnim Slovanstvom.
* („P e t e 1 i n č e k.tt) Marljivi izdatelj „Jadranske Zarjo" in „ Jurija s pušo" bode od 1. aprila počenši izdajal še poseben zabavljiv list pod naslovom „Potclin-ček", ki bodo po vrednikovih obljubah douašal razumljivo berilo večidel smešnega zadržaja b primernimi ilustracijami. „Pot," bo izhajal vsako drugo nedeljo v mesecu in velja za 3 mesece ;50, za \) mesecev 90 kr. Naročnina so pošilja g. H. Mnrtelanou v Trst.
* (Prvi snopič) „povestnioc o zgodovini Trsta in njegove okolico" bo g. J. G. Vrdelski razposlal, kakor smo zvedeli, 0- dne meseca aprila. N' Trstu se bo oddajal pri g. ['ličarju, nasproti pošte , kakor tudi v okolici pri tistih gospodih, ki so nabirali naročnike, pa lo tistim, ki so si že, ali si bodo še redno naročili vse snopiče, in plačali naprej naročnin«) , ki znaša za celo leto 80, za pol leta 40, in za tri mesece 20, v Trstu in okolici pa vendar tudi za vsak poseben snopič samo šest soldov. Omenjenemu snopiču hote pristavijoni dve podobi Trsta ; iz ene sc bo videlo, kakošno da jo bilo to mesto leta 1670, iz druge pa, kakošno da je dan donašnji. Pozneje se bo pristavil tudi naris tržaške okolice, vsaj kakor nam jo prišlo na znanje. Tako beremo v „Jad. Zarji."
* (D e 1 a v s k o društvo 1 j u b 1 j a n s k o) bo imelo na cvetno nedeljo svoj glavni zbor. Poročalo so bo o zboljšanji pravil, slišimo tudi , da hočejo znanega slovenskega poslanca pri tej priliki imenovati za častnega uda. Društveno izkaznice so do zdaj še slovenske in nemške.
■ '/virite   <rlr>aviM' »r€»<čk«»
smejo p. \ n o d kupovati in igrati.
Pon n<l i to si <H>4i i*otk.o!
25O.0OO.
kot n:ijvi i dobitek poraja najnovejšo veliko žre-banje, ktero je visoka vlada privolilo in garanti«
r :i I n.
Potegnili si- bodo parno dobitki in sicer po gotovem erteln sc bo v matih mesecih 98>QOO dohitkoi gotovo določilo, oicil t.-ini 111 glavni dobitki i«> M. 250.000, 150.000, 100.000, 60.000,40.000, 30.000, 25,000, 2krat 20.000, 3krat 15.000, 4kral 12.000, 4krat 10.000. T.krat 8000, Tkrat 6000, -Ji krat ftOOO, 35kr»1 :t0oo, I26krat 2000, 206krut 1000, 255krat '»<"i, 360krat BOO, I3«201krat 110 itd.
I' r 1111 p 111111 ■ ijoiiiiMo trebsnjje te veliko od drftnve g h ra utira ne denarne igre je uradno določeno in se do vrnilo
že SO. aprila i
in zanj volja
1 čelu izvirna  državna tročkfl Ifl t. <l. —
1 pol       „           „         „ t. Xf. —
l četrt    „          „ t.  I. —
uko so ta IVotfl d o pošlji- v avstrijskih bankovcih.
Vsa narocils so takoj isvrse z najveco skrbnostjo, in dobi vsakdo od on« izvirne drlavno srečke asm v roko.
Naročilom so potrebni uradni črtc/.i grntil pridade i" po Vsakem Irebanji polijemo ivojitn delasnikom brei naročile uradno- listo.
Dobitki «e poltena plačajo pod državno garanti jo, in so ali neposredno posUiajo ali po ieM de lešnikov litvrinjejo po natih sveska v v«eb vefiih jnostili Avstrijo.
Naš debit je Emeroro srečen in smo nedavno imeli med dragimi bistvenimi dohit Ui ilUeat ptrvl glavni «l<»l»itolt pri troli igrah vsled oficijelnih dokazov in smo jih našim deležnikom sami plačali.
Seveda se sme pri tnko h o 1 i d n i- m p o o e t j i povod gotovo raonniti na živo udeleževanje, torej naj so le zarad bliž njegu žreb nuj u vsa naročilu bil ko l>rž pošljejo na
S. Steindecker & (Joinp.,
bakina in monjiška kupčija v Hamburgu.
Kupuj njo in prodajnjo su vsukojake državno obligacijo, zo-lezni/ko akcije in posojilno srečko.
'if^T" °i sn nibeo no mogel motiti, izrecno pristavljamo, da no bo nobenega enacegaod državo res garaniirauega žrebanja pred zgorej urailno po črtežu odločenem žrobnem obroku, in da moremo vsem tirjutvam kolikor mogoče ustreči, naj se izvolijo naročila na našo izvirne drž. srečko brž ko brž neposredno nam poslati.     Z. p. (2)
Bjega <-asa
eo izvrstno regulirane ure, ki se s poroštvenim pismom za sledečo pi t ni/.ko ceno ]>rodujujot suim da Iti ne dosegel vnči konsuin. Torej naj bi nihče no zgrešil dobre prilike iu naj se vsakdo preskrbi s tem za vsako hišo potrebnim iu koristnim predmetom.
Za vsako uro se daje garantija.
I prav  čedna   ma R lopo okinčnniru  Uronsaslim Ščitom in posteklenjenini kazalom .... 1 ravno taks /.lepo posteklenjenlm porcelanastim
ščitom..............
1 iste vrsto •/. bilom ..........
Z budilnikoin [ropoloomj zn "Jo kr. dražja. 1 ura,  velika  oblika, prav lepo izdelana
s porcelanastim  Soitoni......U.
1 ravno taku, najlepše okiučana, krasno
dekorirana, z bilom    .   .   .   .   .   . ti.
1 ura z. najlepše nnilauiin prednjim dolom in j>rav pozlačenim okvirom nli lepo je/.lanitn  švicarskim podobnrskim de-
lom,  vso z bilom.......11.
Salonsko uro iz bronsa s steklenim pokrivalom In stajuloin,  prav lepe, vsaka   fl. 2 do ll.
I ura srednjo velikosti..........ti.
I  ura velika .............II.
1 najbolje izdelana ungložku popotna tiru z bilom, ki gotovo o pravem času zbudi, velja z vti-
kom vred.............flV 6,—
|>obro  regulirano  švicarske ž op ne ure z   dveletno g a r a n t i j o ,   prav e e d n u oblika  z lepo  novozlato  verižico   .   fl. 4.80 Vsakovrstne ure, tudi take lei tii niso omenjene, prodajajo
»e ceneje nego kjo drugje. Dobro regulirana Nolnriin ura s kompasom, v žepni obliki, po kteri se more vrediti vsaka mehanična ura, velja samo 2T» kr. Dobiva se ediuo v novem velikem kraso - bazarji A. Friedmanna na Dunaji.
Praterstrasse Nr. 2G. (8)
11. 1.40
i 1.60 ., 3.80
•2.80 do S.90 do 4,.ri0
8.—
3.6C ;i.'_h> 1.50
V
^siKac*i|an:
VmniKai.sKi puteni (12)
Kdo "i ne   eli lepili, zdravili lob?   Bamo r. novimi 'jjjji e I e k t r i e n i m i    k n v ni k as t i m i    krta   a m i za igj/ol).- dtrez šr«>tiu) Jih .jo  mogoee   dobiti.    Te najnovejše I krtačiee, o kterih govori na Usode ipridevml  iu polival, so, ' c po| obioni a i/d o lan i i/ kavčuka io imajo namesto ščetin — -^3 kavčukasta   žela,   ki morejo  seg-nti   v najdrobuejo votline' ijjg zoli   iu odpraviti,   kar so   jn škodlji vega nabralo.   Kavčuk: ima \ solii električno moč, ki le po ribanji zbudi, in tako;
.  ,"_;"ili,  da  *o  vded ridanja zi.li ne očisti samo, ampak d i so tudi   polira  m  zabrani proti  krhanju.   Te krtačiee naj bi se po zdravniških sodbah rabile prt uajmlajili otro-' C bih, da so pride zobnim boleznim v okom.   Kazen teh do-* brol 16 te lotačiei! skorej ne ilad«-' uničiti in so lahko ena V krtača rabi relo leto.    Knn taka \elja -amo 00 kr.
1 golt. en parni stroj (Daropf-Apparat)
za čiščenje Škodljivega zraka.
Parni kotel trga aparata  se   napolni s čistilno von-'( javO za to  odločeno,  potem se raz greje na špiritni lani|>iei aparatu prideti,   vsed tega se m/vi.ie hlap in oprosti nuj-Večo sobo v malih miniitali vsacega   škodljivega ali neprimjetnoga zraka ter jo napolni  s   prijetno vonjavo, Neob-' budno potrebno za bolnišnica,   sole,   uiiide, ile-( ?r 1 a v ri i c e,   stanovanje,  kakor tudi  za salone. Ta ' ih malini je iz zlatega bronsa prav čodno izdelana, da mora
• »S ' el juti kot zaljšalo.   Kn stroj velja   1 f.   Steklica čistilno; g vonjave s potrebnim špiritom 50 kr. JZndostuje za AOkrnt]. j
ZmAgn vediiostf.
Naposbd pe jo enemu najimenitnojih ločhnrjev posrečilo iznajti sreclstvo, ktero su desetletja niijvečo kapa-/jm eitote na polji kozmetiko  zastonj i.-kali.   1'resorvativ ]iroti
• T slabi snjii [athempneservativj nsabomo odpravi vsako sla-
hodišeoo sapo, naj izhaja iz slabih  zob nli iz drugih bo-; ■■j lezni, ker tudi zobno meso zdravo ohrani in tako zobe ] Ć "bjuje.   Prav priporoča se kadilcem, ker so moro zaostali loj tabnkijvi <lnh mahoma zameniti za prijetno, dohrodejno in ffi ohlnjajočo aromo, tiuli kot toalotski  predmet, nepogrešljiv;
v
m
ako
so zjutraj  k to esenco usta enkrat sporo, ostane pri« '. ^ jetni duh voh duu. V svojem učinlcu je ta esenca razločna!
G od vsidi drugih, ker je čisto novn, od nobenega druzega šo ■K ne znajden i  komična proceduru,  od  visokih znanstvenih ijk osebnosti preskuHena in za  izvrstno izrečena.   Steklien I; napotilom 'JO kr.
,4 K1 e K l ro-g «t 1 v a n i O. u i prstani, I
Hfi      jako važna, za vsakega  potrebna iznajdba. M Naj višo medicinično  kajiacitete so  dognale, dajo'
im Kalvaniiem đobrodejen proti nlie sasnamovanun bolesnim.'; i.v^ ro na potila inicnitnega pariškega  zdravnika so sc prstani; ]:c vsake večino iz novega zlata napravili z uloženim elektro- j 63 magnotičnim  drntoui,   ki ima gotovi  učinek   vbranjevati!
in zdraviti vse protinske, reumatično in bolezni nn živcili;
itd. Tuk gladek prstmi velja samo J'0 kr. zdravniki ga i ^X priporočajo nositi.
B Najnovejša iznajdba.
'i^ Srnjčne gumbiće za nasiti iz pravega  lSlotnega '>
srebra.   iS to iznajdbo se jo dosegel vrhunec; v tem arti-*' B keljnu, kajti združuje eleganco z varčnostjo.   Ce so prera-čuni, da taka gumba skoraj vekomaj traja in da se lahko z iicruhljivili srajc odreže in na nuve prišije, a obdrži ven-dar staro vrednost, med tem ko ro druge kakoršnekoli gum-^ be v perilu, pri likanji, munganji ali tudi nošenji preTiitroI Sfe končajo.   Vsaceinu dueendu je priaetb pismo, ki gnrnntiiic' za najbolje  srebro  ali zlato,   (ena jo zato tako nizka, un I "so more  ta   artikelj hitro udomačili v vsako hišo.   I du-cond nnjlcp.se guillonchiranih srebrnih .'(."» kr., gladkih 70 kr,
Zanimljiv peresni roenilv. (l'edetbalter.) i
Ko je Nj. V. cesar Napoleon III. pisni delo .Tulius Cccsar, je naročil, naj  mu eden  najnrnejših mehaniknrjev po njegovem lastncin nnpotilu najiravi peresni ročnik, da • mm so v okom pride sitnemu namakanju in  da sploh postane ! <i^» pri pisanju pogrešljivo vsako drugo orodjo.   Naročilo so je;
izvršilo i. s. kar nnjsijnjnijo, žo v s dneh se je N, V. roč-l <* nik izročil.   «. (iilbert Koeheo je idejo šo zboljšal in jo za' $K to izvrstno  delo dobil  ,'»()  napoleondorov, ker je nad vso!
mule  namenu  odgovarjalo.   Meno jo   izdatelj io le zdaj i l& Opomnil na tO iznajdbo in jaz uni vsled tega prevzel edi-; no zalogo za avstr. ogr. monnrhijo,   Ta  peresni ročnik je: iz linega kineskoga srebrn, zapirljiv, konstrukcija je taka,! da se lahko piše od rana do mraka brez vsake ovire in« ^| d« se lahko po potrebi uravna, knko .inj črnilo teče. Obli-rT ka jo elegantna In za vsako  roko rabljiva, torej se smo vsakemu priporočati, a posebno potnikom, uradnikom, pi-mM saroam,   doktorjem,   učencem.    En ročnik  velja   1 t'. 1. dneend Napoleonovih peros lo kr.
B    llavanska vonjava. [II;ivanna-Bouquet|.
Za 1V? kr. cigara 30 kr. vredna; nnnireč najcenejši i:*^ cigara se da s prmočjo havansko vonjavo spremeniti v j |3j pravo Havanko. Ta čisto novo vpeljana originalna esenca; - f s-e dela iz korenino in grmovja pravega zapadno-indiškega' ?*S tuhakovega zcliščn. Ako so slaba cigara z njo nnmoči,! ■■odpravi sc njegov pravi duh in se zameni za lepo vonjavo i ijk izvrstnih Havnnk. Steklica zadostuje za .r>(K> citrar, velja: RS 1 f. 50 kr. ' \
;| Dežni plasći.
iz nepremočljivogn, nernzstcgljivega blnga BS K>ežk izdelek; ta plušč je tako izdelan, da 9Rj siti tudi jiri najlepšem vremenu, ker je r
brez šiva, an-j ga je moč no-; je na drugi strani!
<Jt*> podoben najlepii površni suknji. Ku plast velja 10 t'. BO kr. •
flfi^ Omenjen« roči so v avstrijski monarhiji c d inu ^ ili samo pri podpisani /nin^i dobiti.
M A. FRIEDMANN na Dunaji, Praterstrasse Nr.26.
Icdstelj in vrodmk Anton Tom d/
Lastniki; Pr. »lote Vontijek In dragi.
Ti«k«r i -t 11  ni Jniulr"
40
7874
7266