ROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^ UrtdnlUd te uprsrnilki pro«torl< MIT S. Uwndo»o Am Offlco of PobUostioni B6AT South Lawndals A v* Trl.phon*. Kockw»U 4*04 [Oljni magnatje dobe božično AH L dem, kt^ao dobre volje. __ ItV ŠamsMIl flkUlVMV Chicago, lit—Delavci, ki pri Standard Oil kompaniji garajo dihanje sa osvoboditev nedelž-L oljne magnete, so zopet tako nih irtev razredne JnjttesJs [garali, da bodo oljni baroni pre- ••^J v Kave* tiru. I jeli lepo božično darilo v vsoti [$54,877,432, ki se nadeli med delničarje te družbe kot četrtletna dividenda. Ako se ta divi-Idenda primerja s prejšnjimi bo-nimi darili, tedaj vidimo, da bik) božično darilo za leto ■ še večje in sicer se je takt med delničarje razdelilo 1,685,648. Medtem ko Čita-ipo o bogatih in mastnih divi-Uendah, ki se razdeie med oljes I magnate, pe čitamo javkanje in stokanje v velikih dnevnikih, da se priskoči siromakom za Božič I na pomoč s par tisoč dolarji. Tvrdka Pforheimer k Co., ki I apelira v vrednostnih papirjih Standard Oil kompanije, iz«, javlja, da bo cela divjdenda te oljne družbe za leto 1928 znesla 1221,567,419. To je rekord. Od leta 1915 so dividende Standard Oil družbe bile vsako leto bolj debele in mastne. Ampak tako [visoke dividende ni bilo še v ce-| lem letu, kot je letos. Dividende Standard Oil druž-jbe so zdaj štirikrat večje, kot so se izplačale leta 1912. To js bilo prva leto, ko so razpustili takozvani oljni trust po Sherma-novem protitrustovem zakonu. [Danes imata dve kompaniji od [30 kompanij vsled razdelitve tr-jga vrednost ene milijarde dolarjev, tretja družba se [nfmimijp mm [dolarjev. Ta ogromna vrednost se je u-I stvari la ne da bi lastniki teh kompanij dodeli en sam cent. Ogromne dividende, ki so | se razdelile med lastnike oljnih Seettle, Wssh—Gibanje na severozapadu za osvoboditev osem šumskih delavcev, žrtve razredne justice v Centraliji se je pojeičalo, odkar so se pričele obdržavati delavske konference. Državne konference se je udeležilo 148 zastopnikov. Zastopanih je bilo 48 unij, štiri farmske organizacije in trinajst mešanih organizacij. Delavske u-nije in farmarske skupine, ki niso mogle poslati delegatov zaradi stroškov, so poslale pozdravna pisma in brzojavke. Zborovanja se je udeležilo tudi več duhovnov. Sprejete so bile resolucije, v katerih se je obljubilo, da se poizkusi podvoje, da se žrtve razredne justice izpuste iz ječe. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki je apelirala na governerja Hartinga, da žrtve izpusti brezpogojno is ječe. > t?-- 'JjHpMNpIt da izstopi iz Uge ■ Reje svetp Lige narodov zaključena med IJutlm prepirom gte de STILMI I JI PO Nov York, N. Med tekstilnimi delsvel kf9em sveta vlada nepokoij. V Sadnjem so se pojavili opori v tekatilni industriji Bonštaja. Kew Bedforda, Nemčije, Francije ln Poljake. Najodločnejši h pogumne jši boj je bU v BomUtrJu. Tekstilni delavci so nss topil i proti prlga-njaškim metodam britsklh in in. dijakih tekstilnih tovarnarjev. TovarnarJJ pe v eebotp na zaključni eeji svete Lige narodov indirektno za grozil, da Nemčijs izstopi iz Li -a-tl ge narodov, ako ne dobe nem-j ške manjšine ns Poljskem, Tl-SP r«7/ia.,.« i..™«.«, n.imn rolskem, v Franciji in Cehoslo- dobili tudi v drugih industrijah kontrolo, kot na pr. tobačni, električni, avtomobilski in drugih. I KLIC ZA POMOČ PRI ORGANIZIRANJU DESClCARJEV. [Unija deščlčarjev je izdala U klic. Njen cilj Je organiziranje vseh lesnih delavcev aa skrajnem zapadn. Seattle, Wash.—Mednarodna [ unija deščičarjev je izdala okrož-I nico za organiziranje delavcev v >e*ni industriji na zapadu. Njen cilj je organiziranje vseh lesnih delavcev na zapadu in Pacifič-nem obrežju. - ■■—— Se dve leti nista minili, odkar * je ustanovila ta delavska "trokovna organizacija. Nastala je skoraj čez noč. Delavci so za-■tavkali v sekcijf Grays Harfcor-K ker so jim podjetniki utrgali mezdo. Takoj so se organlzira-Organizacija je obstala. V tem distriktu je stoodstotna, drugje ps petdesetodstotna. Mezda se je znižala za nekate-delavce za 20, za druge pe ce 28 centov. Neorganizirani de-*ičarjt prejemajo za tleoč po centov manj. Delavci so hitro spoznali, da je v organizaciji moč in so se ji Pričeli pridruževati. Unija Je "trnoatojna ln še ni pridružena Verižici delavski federaciji. Tods to ae najbrž zgodi v bodočnosti. . in poljski zunanji minister Zs leski sta ee ljuto spopadla radi pritožbe nemške manjšine v poljskem delu Gornje Slezije. Zaleski je dejal, da Poljaki zelo lepo postopajo z Nemci, nakar je Stresemann rekel, da ae Za-lesko po domače laže. POŽAR V KLUBU. zgorele. New York, N. Y„ 17. dec. Trije moški so včeraj zgoreli, petnajst drugih, med njimi ena ženska, Je pa bilo več ali manj obžganih, ko je nastal ogenj prostorih McKinley Squara So-dal kluba v Brontu. Vzrok or nje še ni pojasnjen. Ogrske strojnice namenjene sa revolto monarhistov. Dunaj, 17. dec. — Ogrski pre-mijer, grof Bethlen, ki se Je na povratku e seje sveto Lige narodov ustavil na Dunaju ln včeraj konferiral z avstrijskim premi jer jem Seipelom. odločno zs, nika, de Je njegova vlada naročil* aedem zabojev strojničnih delov, ki so bili zadnji teden zaplenjeni na Dunaju, ko so jih cariniki zavihali na parniku, k je plul po Donavi v Budapešto Rekel pa je, da Je mogoče, da so strojnice naročili pristaši mo-narhistične stroje nadvojvode Albrehta na svojo pest. Letalec se ubil. , Waycross, Ga. — Poštni leta-F. A. Btone ee Je v nedeljo "M. ko Je v megli s svojim letalom treščil ob vrhove dreves v 1,1 tf njem gorovju. Turčija pobija Angore, 17. dec. — Turška 7l>orniea Js sprejele asredbo se "^Jitev opija in drugih narko-l^nlh »trupov. y Farmske kerporedje Chsmpelgn, DI. — Štiriletna (KHikuŠnjs velike fsrmske korpo-rsoije. ki obratuje farme na leti način kakor tovarne ali proda-jalnlce. Je uspela. Korporacije je v rokah tukajšnje banke in Joeeph J. Johnson je njen direktor. Korporacije Ims v obratu 92 ferm, ki štejejo skupno 7S00 •krov. Pridelujejo večjldel konico In korporedje Izkazuje lep dobiček. Vloženi kapital ee obrestuje po 8.1* odstotkov. To Je dobro obetajoči začetek industrializiran je farmaratva. Rtvolla Muslimanski fusdamsntalistl še roguviiijo proti evropskim re- Kabel, Afghanletan, 17. dec —Revolta mohamedanskih verskih fsnstlkov, katero vodijo mulahi (duhovni) še ni potlačena. Pred par dnevi so velike množice fanatikov navalile proti glavnemu meetu Kabulu, toda vojaške čete so jih ustavile v o-kolici. Uporniki zdaj mobilizira-jO prostovoljce po vsej deželi in pozivajo ljudstvo na "cveto vojno" proti krsiju Amanuliahu, ki je odredil rasne evropeke reforme. Najhujši odpor je proti odredbi, da se morajo možje brltl. odkril Oslo. 17. dec. — Spomenik Roaldu Amundsenu, ki ss Je zadnje poletje izgubil na daljnem severu s petimi možm vred, ko Je šel na pomoč pone srečen! Nobllovi ekspedicijl, je bil včeraj odkrit v njegovem rojstnem krsju Bor Ju. Včera Je preteklo 17 let, odkar Je A mundsen prispel na Južni tečaj. Plin usmrtil pet New Yerk Cltjr, 17. dec—Pet moških Je Wk> včeraj najdenih mrtvih v nekem stenovenju na Second ave. Znaki govore, da se Je bils petorica napila strupene-ge žgenjs in Je eden Izmed njih v pijanosti odprl plin na peči. k jih je zadušil. dec. — Truplo James Weberje je bilo včera nejdeno v Pok reki severno od tega mesto. PoHciJs Js mnenje, ds Je bU Weber ubit v pretepe in ds so morilci potem vrgli njegovo truplo v vodo. Pet osumljencev Je bilo aretiranih. Is priganjali jim utrgslt v začetku lastovke tske-tvka Je bile V mesecu dvajset tovar-V prihod-stavki pri-tekstllni doki štejejo pri-Tovarni-namreč odlo-po več tudi flnejše daje bl-86 odstotne-u. Preden delavci na centov, »v. skozi oelo tudi mezde, ts je bila tilnlh delavcev seveda aprilu je pa i tisoč delavSev v nah nepričsko njih mesecih družili skoraj ave i v Bombayj< bližno okoli 180 ----m m w m ški lastniki oe čili da Obesijo strojev. Uvedli blago. Delsvel o to zadnje e mu mezdnemu so znižali dan zaslužili po delavke pa 26 Stavka je . poletje. V jsseai he stavka končala, toda Uravna m ni bila. V Lodzu na P< ljokem se ss-stavkall tekstil«! delsvel dae 1. oktobra v,1600 toVavnah. Stav-carjev Js bile denm tžseŠ. Oe-neralna stSvka je trajala tedee idnl In je končels v kompromisu. Delavke ssslušljo po 48 oentov na dan, ddlsvcl pe 78 ds 84 centov. V Nemčiji ae je spor v teko-tllni industriji tikal petdsset ti-soč delavcev. Do stavke Je prišlo v Durenut Muenchen-Glad-bachu. Tu JI prenehalo delo koncem meseca junija ln je stalo do meeeca novembra. V drugih krajih so komaj odvrnili stavke. Med francoskimi tekstilnimi delavci nI bilo splošnega nepo-koja. Toda splošna stavka tekstilnih delavcev se js pojsvlls v iallulnu. Splošne otavke tekstilnih delavcev ni bilo na Angleškem. Toda industrije Je prlssdets skozi sedem let In med tekstilnimi dslavcl vlada velika nezadovolj-noet ' . > Vel mezdnega znižanja Je segel notri v New Bedford. Tu se Js mižala mezda sa pet odstotkov, nakar ss Je mesdno znižanje pričelo Širiti po Novi Angliji, s njim pe sevsda nepokoj med tekstilniifii delavci. IzgriA §fc pitali Hoovtrja ¥ UrtfMf PMIciJa v Montevideu divje napadla skupine protismerlšklh demonstrantov. I i ... ■ • j- Montevtdeo, Uruguay, 17. dec. — Skupina demonstrantov, ki so nosili napis Izražajoč kritiko politike Združenih držav v Nl-ksragvi, je včeraj motila oOcl-jelni sprejem novega ameriškega predsednike Hooverja v Montevideu. Ulice so bile natlačene radovednega ljudstva in močna policijska streže Je delala odprto pot, ko so se pokazali demonstranti. Policija Je takoj padla po njih ln v nekaj hipih Je bil napis ras-trgan na drobne kosce, demonstranti pa aretirani, kolikor se jih nI isgubilo v množici. Hoover je dospel sem ns srgentln-ski križarki. Od tu pojde na ameriški bojni ladji v Rlo de Janeiro, Braslllja. Uruguay Je dešelica s dvema milijonoma prebivalci, ki so večinoma Indijanci, vladajoči sloj pe Španci in Italijani. Živinoreja js glavna industrija. Zdru-žene drŽave ekeportlrajo največ semkaj, potem pride Anglija. Uttttijsiui valja pod-plra ^^ ookwood Oollift Chicago UU torek, 18. decembra (December 18), 1928, for — Utrne «1 apoctal rato eosU«o provUaš for Is eostlo« USt. Act ol Od. S, UIT. asthortaoš es Jaso 14, Uit. HflB^odpibaje Mivljo k kliiji? Ameriški finančni Interesi ima-Jokafštol v Boliviji. Obe de žeH ae branita! Klanje bre« napoveA vojne 1 _ Wsshington, D. C„ 17. dec. — Po novejših vesteh iz Južne A merike je Bolivija pripravljena upoštevati posredovanje, kadar dobi 'Zadoščenje" od Paraguays. Okupacija paragvajskih trdnjav ob meji bo dala zadoščenje. Boli vijska vlada Je prejela pol ducata posrsdovanj. Argentine, konferenca Panamerlške unije, L%a narodov, španski kralj in papež se se ponudili, de posredujejo. Medtem pe so boUviJske čete že dvs dni v akciji v distriktu Ohaco. Bolivijski viri javlj* jo, da so tri paragvajske utrdbe okupirano, zaplenjene Je velika zaloga streliva In drugega mate-rijala in okrog sto Paraffvajoev je bilo ubitih. Na druffi strani poročajo iz Paragvaya, da so bili vsi bolivijski napadi odbiti in le nekaj mož je padlo. Krvavi boji so v teku bres varite napovedi vojne. Lugane, Švica, 17. dec.—francoski zunanji minister Brland Je nasnanil danes zjutrej, da skličs izredno sejo sveta Uge narodov v Parizu takoj, če Bolivija ali Paraguay formalno napove vojno. . - Paril, 17. dec. — Krogi Uge narodov aofv velikih škripsih, kako bi, preprečili vojno v Južni Ameriki, no da bi pri tem oslo-voljHI Združene države. Uge je bila obveščena od Bolivije ln Pa-raguaya, da se obe dešell "aamo branita." Bolivija obtožuje Pa-raguay, da Issivs vojno in Para- Medtem pa se glasi druga veot, da Amerika na tihem podpira Bolivijo radi svojih finančnih Intersoov, ki jih ima v tej užnoameriški republiki. Bankirji Združenih držav intfcjo dosti (epitela investiranega v Boliviji. 1 Yosr| STEV.-NUMBEH 296 VESTI ZIRBO- " STRIJSKEGA BOJ NEBA POLJA Spomenik odkrit v Kltty Hew ku. kjer ae Je prvi motorni ee* rop lan dvignil V srak. Chicago. — 8eth Belders, bo-gat Industriallst, 166 B. Supe-rlor st., Je v škripcih'radi tega. ker ima manijo ne rdečeleske . svoji pisarni Je upoolll sami rdečelase stenografke in tajnice. Zagledal se Je tudi v 20-let no Virglnljo Arlund Iz St. Loui-aa, ki pa ni imeU rdečih las, tods on jo Js prisilil, da ai je dala pot>srvstl lase rdeče. Zdaj. ko •e jc Je naveličal, je vlottla tožbo proti njemu sa 126,000. o vet oboo js starine v ekeokutlvl Ameriške defev-Ske federacije. New York, N. Y. — Zvedene! ss poduk, odborniki Učiteljske fedoreeljo, ponovno satrjujejo svoje ssupsnjo v Brookwoodevo delavsko učUišče, V pismu, ki aHHHMB4 vislcr, predsednice, in Plorsncs Hsn-. tajnica učiteljsko isderaci-Jo, podružnioem svoje orgsnlsa-dje, priporočata obe, naj podpirajo Brookwoodovo uči I išče, do-kler svet Ameriške delavsko fedoreeljo ne dokaše tega Brook-vvoodovemu učillšču, čeaSr ga Je dolšll. Voditeljici učiteljske orgeni-zscijo pravite, da noben človek odprte pemetl», ki Jo opasovsl konvencijo AmsriAke dslsveke federacije, oe nI prepričal, da so OŠ Hrookvvoodovem učillšču učili oubvoroivne ali komunlotMne I-deje. Kot učitelj bo vemo, koliko so vredne isjsve noeadovolj-nih dijakov, Isjavljata odbornl-d učiteljske organisaclje. Bksekutiva Ameriško dolav-ske federacije In tudi konvencije nista nikdsr zaslišali Brook-woodovegs učil Išče glede očitkov, ki jih Je otoril konoervstl-in podpredsednik Mattht-w Woll. Rssume oe, de Je tsko josi" panje izzvalo kritiko reenih listov. Dnevnik "Baltimore Hur." pravi, če evolucija nI komu všeč, tedaj ni nikomur dovoljene vedeti, kaj Je evolucije. In ker komunizma boje v največ deže-lah, ni nobsnsmu dovoljeno študirati prikazen, ki se tiče naro-da, ki št ln šivi ne osemlju, ki Je trikrat teko vsllko kot Združenih dršsv. Tsdnik "New RepubUc" pt*-vl, da so metodo Ameriške de-lsvske federselje za obsodbo de-lovske šole podobne metodsm na-sadnjašklh podjstnlkov, ki obsodijo unijo zaradi "radtkellsma na pričanje vohunov. Tike metode delajo delavskemu gibanju Škodo, ki oe ne da poprSvftl. Los Angeleo, Cel., 17. dec. — Douglss Bolding In Harry Wei-mouth, učenca tukajšnje letal ako šole, oto oe včeraj ubila, ko ae Jc v višini 800 čevljev odlomilo krito pri letalu in pedlo na zemljo.. Trije delovd eMU. Brinklsv, Ark.. 17. dec. - Tri-Je železniški delavci so bili včeraj ubiti ne križišču blizu Good-vina, ko Jo osebni vlak točk Is-trsMR v trak, v katerem Mehiška > Uide ee ne pega Je s Mežico Cltjr, 17. dec. — Pre-ziden t Gil Je včeraj demontira voe vesti, ds se njegova vleds pogaja s mehiškimi škofi, ki predotovljajo Vetlken, glede obnove stikov s cerkvijo. Gil Je raket, de položaj glede cerkve Je tek kot Je Mlv Klerikalni vetešl, ki oe po u etoličenju Gile mlrovsM, se spet začeli s oboroženo kam psa Jo v so se vosfll. I Mesda povišana železniškim prometnim uolešbeneem^—Posledice sposobnosti pri pramogo-kopni družbi.—Tovarna organiziranih krojaških delavcev Je uspoh. Zborovanje teko-tilnlh dekivcev v New Yorku. , »—Zadruge v Superiorju uspevajo. ^mmmammm St. Loele. Mo.—Organizacija želesnlšklh broojavnih uslužbsn-oev poroča, da je mezda na Weat-orn Pacific Železnici povlšsns sa 1.68c. Zdaj brzojavni uslužbenci na tej železnici saolužUo 68.86 oentov na uro. Boeton Elovsted železnica Je dovolila šest dni dela v tednu, en teden počitnic i mezdo. TI uslužbenci idsj ssolu-žijo po 87.8 centov ns uro. Old Porge, Plu—Ponnoylvanla Coal kompanija jo odolovlla 80 delavcev, ksr Je uvedls nove metodo pri produkciji premoga, ki Ji obetajo več dobička. Nekateri delavei ao bili sspooljonl po dooot In več let Zdsj gredo Ishko p trebuhom ta kruhom. Mlhraekee, Wls^-Organizacija krojaških delavcev, ki Jo ob lasu stavke pri tvrdki Adler A Jona obratovala ovojo krojaško tovarno is Izdelovanju moško i Moke, dobro uspevs. Tovarna e dosegla normalno produkcijo, ledaj tovarna plača šeot tisoč dolarjev mesde na teden. To Jo aajvočja krojaška tovarna v mestu. torjl ln predsedniki organizacij Ukstilnlh deisvcsv bode kot sa- atopnlkl teh obdržavaH dne 87. do 89. konferenco v New Yorku. Ns konferenci so bo razpravljslo znižanju nsslužks tekstilnih dolsvcev sa pot odatotkov v tovarnah driave Rhodo Island, o 64 ur dela v tednu, o tekmovanju v južnih tovarnah ln carini na blago Iz tujezemotva. Huperlor, Wle. — Cooperatlve Central Eschange, centralna ve-enekupne zadruga sa Wlscon-oln, Mlchigen In Minnssoto jo m Sls letos v mesecu oktobru sa 16.8 odetotkov višji blagovni promet kot v oktobru 1887. NK8K0CA NA KRIftAČU. ftest oseb eMtlh. Windfall, Ind., 17. dsc. — ftest članov družins R. Hlnes Je bilo včeraj ubitih, ko Je vlak Penn sjrlvanle železnice na križišču traščll v avtomobil, v katerem so ss voslll proti ovojemu domu. Rlvšl vojsk slma domovine 1 Boeton, Mass.—Rslph Hssrd, arhitekt po poklicu, ki Je ta časa svetovne vojne 22 mesecev elužil ■ameriški armadi na francoeki Ifteati, ne more dan« jiovedatl, kje Je njegove mila domovina. Odkar oe opominja kot dete, ŽL> vi v Ameriki, toda ko je pred per dnevi saproell potni Ust, dApoJ-de po opravkih v Evropo, Je dobil odgovor U državnega depart-menta v Wsshlngtonu, da ne de. bi potnega llota, ker nima doku meritornega dokaza, da Je bil ro-jen tukaj ali da Je pootal natu-ralkiran državljan. Birokratske kaprice! Velik požar. Ann Arbor, Mich., 17. des. — Včsraf Je aastsl v tuksjšnjem Arcade gledališču požar, ki je kratkem času rssdejsl poslopje. Ogenj Jo uničil tudi neko dlje-ško poalopje. ftkods ss ceni na dvesto tisoč dolarjev. ■ Kttty Hewlu N. C« 17. doc. — Danes 86 let, dne 17. decembra 1808, ee Jo na teh peščenih bregovih Severne Karoline dvignil v zrak prvi aoroplan, ki ga Je gonil motor. V letalu- eta bila brata Orvllle ln W!lbur Wright. Polet nI trajal dolgo. Samo nekaj čevljev Je šlo letalo od tal In v nekaj minutah je bilo spet na tlsh. AH to Je bU sačetek, po izkusi so se nadaljevali, šlo Jo vedno bolje In bolje in denes, po 26 lotih, jo letalo tega principa |e preletelo vse došolo In kontinente, preletelo jo morja la obletelo ves svet. Predstavniki letalstva eo danes počastili tisti skromni seše-tok pred petindvajsetimi leti s odkritjem spomenike ns licu mesto. kjer sto brsto Wright prvič poletela. Spomenik je postovlls vlada ln rnrvsoč Js bil tudi Orvllle Wright, 60-letnl starček, ki Jo srečno prebil vse krieo in smolo, ki Jo je trne! vsa to leto, dočim jo njegov brat Wllbur podlegel pred šestnajstimi leti Holezen poneha, ke pride mndej-še vreme, Cklcafo. — Zdravstveni komisar dr. Kegol poroča, da Je nfluenčaa epidemije preoej pod kontrolo v meetu. V soboto le bHo prljsvljsnjh M obolenj ln dvs smrtna slučaja i medtem Je 181 oseb obolelo la 17 umrlo m Pljučnico. Megleno is došitao vrame aadnjega tednk Je proSeJ pripomoglo k širjenju bolesnl. Kakor hitro pride smraline k) ouh m ras, ae položaj Isboljšs. Tudi drugod po deželi Je sa-čela bolesen pojomstl. V Kaliforniji pada število novih slučajev. PO0TRRftCBKI SPALNIH VOZ l IHTA NOVE DRLAVftKO AOU). državah Golima. Jalleco, ln Umeril žene la ljubimce. St. Peul, Mlnn. — Sem Nlco-oa Je v nedeljo ustrelil svojo ženo in njenegs ljubimca, katerega je našel pri njej, ko oe Je vr nll v svoje stonovsnje. Nieosa •• Je aam Javil policiji po stor jenem dejanju. AfvsameriAki uvod. Uetoaevlll so Isvskl New York, N. Y. - Organizirani peotroščekl Pullmanovih spalnih vos vodijo pri orfanltl-ranju Afroamorlškege dolsvske-gs učnega ssvoda. Na tem učnem zavodu so bodo podučevall kot predmeti zgodovina delavskega strokovnega gibanje, taktika delavskih otro-kovnih organlsssiJ. ekonomija, sntro|Milogija, zgodovina ln uspehi In pridobitve tamorskegs pismene. Podrušnlee toge učnega zavoda so ustanovi tudi v Cfci- A. Philip Randolph, . nlk organizacijo poetreščokov, izjavlja, ds delsvel prihajajo do eposnanja, de morajo uotonovitl ovoje šole, de spopolnljo svojo Izobrazbo v tem, kar niso dobili __e ftols bo It ključno ta tsmorsks lelsvce. ~ - Dva ebito v dvoboju. Veseo Cltjr, Mlssu, 17. dec. — Sam Baihatlo, lastnik reetovra-cije, In farmar S. P, Broomhall sta ol včeraj napovedala dvoboj na revolverje. V dvoboju sto e-be obležala mrtva. Vtrok tragedije nI snen. Mell la al Reldavlile, Ga. — Julla Sum-merfold, soproga tukajšnjege tu pa na. In njen petletni sinček sto v nedeljo utonila v bližnji reki, v katero sto padla t avtomobilom vred, ko se Je to prevrnil la zdrsnil po hribu v vodo. fSkicsgo. — Vos nlrs Je v nedeljo ubO morko na 88. Is l4ncoln Njena Identiteto še nI IJena. eootl pioiTiri PROSVETA GLASKU) SLOVEKSKK NARODNE PODPORNE JgpNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARO DNE PODPORNE 1EDNOTE Csas ifkiw pe dogovoru. BokepM m as vrslsjo. pel Mat sšeefSJS. dna: ZoOaJsm Moro (bvm Ckkmgo) fSJS aa Isto, t*M sa Chio—o im Oooro flM aa Uu, U-75 sa pol leia, ia sa iootom- Va0Š00 n im. kai Im KS 1 Botom: -PEOBVBTA" SŠS7-SS Se. Lsvradals Arommo, CkUmgo. tKrnlo. i, _ -THE ENLIGHTENMENT orfm ot tbo Morimo Vattsaal BomoiH Bodotf. Oww* bf iko SWv«m XtUm*l Bnmšh MO**J. m A<*verti>ine rstes on mgr^mont Sabaerlpiion: Vritod States («xe«pt CMesfe) aaš Casašo. »JS psr pmri Ckieago $7M. aad lorotgn ootuitrim SSJS por foor. MEMBER OF THE FEDERATED P«E8S STsTm v okJspeje a. pr. (Nov. SS-1S2S) polog vsšega imena na naslova ve mjo s tom šoorom potekla aa/oteina. Pooovtte jo pravodasoo, ae estevf list. MOJI VTISI IZ DOMOVINE Piše Antoa Vlčič. Je jskc lepa stavba da zunaj J tu vstavil Bels III.. ko je bežal znotrsj ps odgovsrjs vsakemu! pred Tartari. vprašanju mastnih kfoogieda lišč. leto velja za delavski Dam, z veliko dvorano in odrom itd. Od Jesenic pelje železnica na Bled, ki zelo slovi po celem svetu kot znano čarobno letovišče Is krasno okolico. Leži 601 m nad morsko gladino. Bled je pravi planinski raj s prijetno, milo klimo. Sredi lepe doline, nad katero kraljuje dobro ohranjeni grad, se blišči Blejako jezero z malim in lepim otokom v sredi. Okoli jezera se nahajajo moderni hoteli in vik privatnih ljudi Js W KAJ JE KAPITALIZEM NAPRAVIL IZ DRUŽINE? Ko ao socialisti ie pred štirideset leti dokazali, da kapitalizem uničuje družino, so podporniki kapitalizma, posebno cerkve krščanskih sekt, zagnale krik, da socialisti uničujejo družinsko življenje. Med delavci ni te vrste propaganda napravila veliko škode, toliko bolj je pa učinkovala med konservativnim kmečkim ali poljedelskim ljudstvom. To ljudstvo si je tolmačilo uničenje družine po ivoje in ni mislilo tako daleč, da kapitalizem uničuje družinsko življenje, ker se tovarniškim delavcem plačuje tako nizka mezda, da ne morejo s svojim zaslužkom dostojno prehraniti svoje družine, ako tudi žena ne gre delati v industrijo. Take godalne razmere, ki so sad kapitalističnega gospodarskega »interna, pa povzročajo, da se delavci radi ne ženijo, ker otroci delavskih družin ostajajo brez varstva in nadzorstva, ako morajo oče in mati delati ves dan v industriji, da zaslužita za prehranitev družine. • Končno je tudi ljudstvo na deželi pričelo spoznavati, da socialisti niso oni element, ki uničuje družinsko življenje, ampak socialisti le konstatirajo, kdo ruM družinsko življenje. Vzlictemu, da se to vedno bolj jasni in vedno večje ljudske plasti prihajajo k spoznanju, da je velika neresnica, ako kdo trdi, da socialisti uničujejo družinsko življenje, se vedno ie najdejo raziirjevalci te neresnice in skušajo s svojimi lažmi najbolj vjtflvati na žene, da ohranijo kapitalizem dalj pri življenju. Statistika je zelo nepriljubljena reč pri mračnjakih in nasadnjakih, ker se i njo da dokazati, da lažejo oni, Id trdijo, da socialisti rušijo družinsko življenje. Vprav U presneta itatistika dokazuje s številkami, ki se ne dajo utajiti, da morata v današnjih dneh mož in žena v tovarno, da preživita sebe in otroke dostojno. Oglejmo si za primero tekstilno volneno industrijo, pa bomo kmalu na jasnem, da mož in žena skupaj komaj zaslužita za prehranitev družine. Delavgki department Združenih držav, ne kakšen socialist, delavski agitator ali prekucuh, je obelodanil šta-tistiko o mezdah, ki se plačuje delavcem v tovarnah za izdelovanje volnenega blaga. V tovarnah, katerih mezdne razmere je študiral delavski department, dela 22,152 delavcev in 17,818 delavk. Delavci so zaslužili od 125.56 do $31.01 v tovarnah držav New Hampshire in Pennsyl-vania. Delavke so zaslužile od $18.77 v tovarnah Ver-monta do $24.58 v New Jerseyju. Naslednja tablica še najbolj jasno pokazuje, kako ne je plačevala tedenska mezda delavcem in delavkam v tovarnah raznih držav. Tedenska mezda j v tovarnah drftave Connecticut ............................... M al ne ....................................... Massachusetta........................J New Hampshire ................. New Jemey J Rhode Island .......................H Pennsylvania ..................u.ZZl Vermont .....................—IT,.""!!!! Mezda delavcev se* je v letu 1927 |>oviiala v vseh državah izvzem*i v New Hnmpshiru in Vermontu. Ako premamimo povprečno mwdo delavcev, tedaj ae p^pnčamo, da zaslužijo povprečni na teden po $28.06 n* lvU>> delajo 52 tednov v letu. Ta mezda pa nikakor ne zadostuje za prehranitev družine ker je Hkoraj za tisoč dolarjev na leto prenizka. Zaraditega mora tudi žena v tovarno, da se družina prehrani dostoj- v ^™* DtJ,tvkc' «■ do .l , MJV*J° mwdo Pilijo tkalke in sicer toliko Jcotkalci. Ako mora delavčeva žena v tovarno in za-služiti, da pomaga k prihranitvi družine, ni tega kriv njen soprog, ampak kapitalistični gospodarski sistem. To naj uvažujeta mož in žena, pa bo več razumevanja v zakonu, manj prepirov In manj zakonskih ločitev in več " osvoboditev delavstva iz kapitalistične sužnosti Delavci Delavke $20.46. ...............123.32 . 28.39. ........M««, 24.2<> .. 26.94. ............ m. 21.60 ,. 26.66. .............. 10.5.1 .. 27^9. -.......—40M ... 27.88 M.. 20-tifi .. 31.01., »••HMnmH JO 11 .. 26.26. ............... 11.77 tov iščarjev, tako tudi vila kralja Aleksandra. • Bled ima zdravilišče, kazino igrišča in leg« senčnata sprehajališča. Obiskovalec, tujec ali potnik, more v tem lepem ali nadvse prijetnem raju počiti svojo dušo ter se naviiti novih krepkih moči za fizično ali pa duševno delo. Nikdo naj bi ne pozabil obiskati teh prijetnih krajev na Bledu. Hrvatska in Slavonija, kjer so se razvijale različne kulture, kjer so se do današnjega dne vzdržali običaji, šege in tradici je, kjer ee ponekod dvigajo gore visoko proti nebu, drugod pa zopet širijo nepregledne ravnine, zavzemata odlično mesto i novi državi Jugoslaviji. Večinoma ravni, hriboviti samo proti jugu, predstavljati Hrvatska in Slavonija prehod fe Alpskih pokrajin Slovenije in gorskih, pogosto nepreetopnih krajev Bosne, južne Srbije in Črne gore. Zagreb je glavno mesto Hrvatske. Zagreb, lepo in okusno urejeno mesto, s 130,000 prebivalci. Na pobočju, ki se spušča z Zagrebačke gore proti Sav ski dolini, se nahaja najstarejši del preetolice Hrvatske in Slovenije. Medtem ko se nahaja stari Zagreb, zapadni grič in vzhodni Kapitol na hribu, se novi dolenji del mesta razprostira po Savski dolini, vendar je zvezan z obema starima deloma mesta. Relfa Medvešček, ki teče iz Zagrebačke gore jugovzhodno proti Savi, je delila, dokler jc tekla po stari strugi, go-rejne mesto od Kapitola in je presekala dolenje mesto. Na zapadni strani meata teče reka Tuškanec. Sredi gorenjega mesta se nahaja trg sv. Marka s staro gotsko cerkvijo; stala je že v 18. stoletju in je priča različnim žalostnim in veselim dogpdkom, ki so zadeli hrvatski narod — porušili so jo Tatari, ko so zavzeli Zagreb. Kralj Bela jo je spet sezidal, ko je Zagreb razglasil za svobodno meeto.v Na zapadni strani mesta so bivši banski dvori. Id so bili sezidani v preteklem stoletju. Stari banski dvori so bili v Gospod-skoj ulici, kjer se danes nahajs mastno glavarsvto. . Pred staro cerkvijo še stoji v som I jo vsedlo kamenje, o katerem pripovedujejo, da je bil na njem proktam Iran in poetav-Ijen na prestol in pozneje sežgan kmetski kralj Matija Gu- V fn-metrovi ulici stoji priro-dopisni muzej z bogato zhirko šivali in rud. Opoteka ulica, ki je dobila svoje ime po samostanu, o katerem govore, da je v njemu dokončala svoje življenje hči bana Petre Zrinjakegs, Ju-dita Petronila. « Popovega stolpe je krasen razgled na sever. Mimo kapela «v Jurja pelje pot na Zagre-bačko goro. Krasen razgled ti odpira eeverovzhodno, kjer , se na griču, na nekdanjem posestvu velikega hrvatskega voditelja Ljodevita Gaja, nahaja njegov mirogoj, sedanje glavno za-grebeAko pokopališče, na kate-mm počivajo žrtve jugoslovanske narodne skupščine z dne 20. junija leta 103», Pavel Radič, dr. Ra«ariček in Stepen Radič, vodIMji kmečke stranke na Hr vatakem, ki so bili poetMjenl v zbornici po poalaiKu Punišu Ka čiču. Na južni strani na Grajskem xidu. kier je danes Stro-smajrrrKvo Setališče. Moji Go-rn)*trajska gimnazije in ognje gaani -tolp stilne, ki jih v tem malo, ako druga hiša. Druge dni v tednu je dolgočasno in tudi nedelja ni kaj posebnega, razen če se podaš na kakšen izlet v okolico na Odejko. Isto naj velja za mesta Varaždin, le v toliko je na boljšem, da ni Uko podvrženo poplavi. Na potu na Sušak se nahaja tovarna tkanin v Dugojresi, blizu Tunja pa nekaj zanimivih pečin na Kipel ju, starem gradu Prankopana. Iz tega kraja so lepi izleti do Plaškega, kjer je Peter Zrinski imel svoj grad. Ogulin je malo mesto, ponaša se s starim gradom Frankopana in je prilično lepo mesteee z 8000 prebivalci. Reka Dobra Pod gorenjim gradom se širi po plodni Savski nižini nove Dolanje mesto z ravnimi ulicami, z v*Mkimi in mogočnimi stavbami raznih vrst, okusne zunanjosti. Tu se nahaja slovita Ilica, srce današnjega Zagreba. Hica je vedno živa in tu okusi tujec, vso dobrodušnost ia veeeloet Zagreta. Ilica pelje de Jelačičevega trga.. Na sredi stoji spomenik bana Jelačiča. tega trga vodi več ulic, izmed katerih najbolj znana je Fran- kopanaka ulic* Nadaljevanje _ te ulice je ^esta, ki pelje do no- ^^'^to na dvo^e in ravno vega železnega savskega mosta in čez Savo v Karlovac in Sisek. Ob tej cesti Se nahaja vseučilišče na severni strani trga, pred vseučiliščem je pa lep park. Vseu čiliščni trg je eden najlepših Zagrebu. Od vseučeliščnega trga vodita dve ulici na Zrinski trg, ki je ponos Zagreba. Ta trg je zelo lepo urejen s trajno vrsto platen in lepim paviljonom, kjer Vsaki dan Igra godba. Trg ob-k olju je jo mnogovrstne * palače, med katerimi je palača Akademije, ki je ena najlepših palač Zagrebu. Pred palačo Jugoslovanske akademije stoje v polkrogu kipi kneza Krste Franko-Kiseka, Nikole Juriftiča, Adrije Mednliča-Sčavana, sin Julija Klaviča, ki so slovanskemu narodu poznani. Poleg akademije je trg, kjer stoji spomenik Petra Preradoviča. Vzhodnji del mesta zapira stara Vlaška ulica, 1U se konča v Maksimira, ki je poznan vsled epote po ceU Jugoslaviji. Naj-epšl del Hrvstske in Slavonije je Gorski katar In Lička ravnina. To je del romantičnega krasa, s slikovitimi planotami in ravninami in gorZkimi grčbeni, s podzemeljskimi jamami in rekami. Notranja stran tega predela je poraščena z borovimi in bukovimi gozdovi, med tem ko je morska stran gola, tako da je >odobna kamniti puščavi. Ves kraj je razor^n s pečinami in podzemskimi reksmi, katerih lepota tiči v globokih strmih stru gah. Ko vlak prevozi postajo Lič, pripelje očaranega potnika do morja. Strme skale, 766 m. Odpira se ti pogled na Kvarner in njegove otoke! Na jugu je Ve-ebit, na severa pa slovenske in strske gore. Na tem potu je največje mesto Karlovec. Ima približno 20,- 000 prebivalcev. Zgradil ga je nadvojvoda Karol leta 1679. Po pripovedovanja ie pod mestnim zidom zakopanih 200 turških okostnjakov. Po bitki pri W»-gramu so Francozi zavzeli mesto lets 1809, kjer so osUui do leta 1818 in pustili za seboj nekaj utrdb, ki so še vidne. Blizu mesta teče Korana z lepimi kopališčimi prostori, kjer e bil dnevni užitek. , Korana, Mrežnica in Dobra, se izlivs-o v Kulpo. Mesto ima krasen park pb kopališču na Korani, ve-iko moderpo restavrscijo z ve-ikim senčnatim vrtom, kjer obiskovalcem kopališča in drugim po»etnikom igra vojaška godba vsaki poletni dan. V tem letu je to bilo omejeno in je le malo gra!a vsled žrtev v Narodni skupščini, Pavla in Stepena R«-diča in F. Baearička. Ob isti strani mesta in med Korano, ao 1 jpi krasni in ssnčnati drevoredi. Mesto je še vedno v starem slogu, ulice za pešca so kaj nepri etne, tudi industrija je le malo napredovala, je sicer par novih mizarskih in uenjarsklh tovarn. ii veliko ne spremene položaja. Zdi se mi tudi nezdravo, ker mesto ni kanalisirano, kot bi to moralo biti; se zelo širijo kožne talezni, zlasti med mladoletnimi. Je pe dobro preskrbljeno z vodo. Musto Karlovac je tudi selo podvrženo poplavam, zlasti v hudih nalivih ali v dolgotrajnem deževju. Seljaki is okolice se prevažajo v meato s čolni in mle-kariee meseca maja. Ko ae eem nahajal v U»m mestu, se mi je 'delo. da sem na morju in hiša. Kjer sten stanoval, je bila zalita grajskih vrat. k£* ** M ** * ~ ***** ~ v" ** vali "dveter**. Tu je bil kraljev dvor še za kralje Adrije II Sgedovineko je znano, da se je Ob petkih so tržni dnevi. V teh dneh je polno živijo-nje in seljaki polnijo ceete. ulice in trge z vsak strani, tudi go- v sredi mesta pada kakih 40 m globoko. Ta slap je zelo intere-santen na lepoti zlasti v poletnem času, kadar padajo nanj solnčni žarki. Ogulin je v vznožju Kleke. Od Vrbovskega postajajo kraji lepši in vlak vozi skozi predore v veliki višini. Skrad je železniška postaja in se nahaja v sredi tega kraja, ki je zelo bogat na ^(iZidih. Ko prevozi vlak gore Kupjak (1226 m), Sušico (870 m) in Bezjak (19S m), pride v kopališče Delnice, malo zatem na desni strani v Lakve, ki je tudi kopališče in nazaj za dolgim vija-duktom pride do Fužin, malega romantičnega mesta s staro trdnjavo Zrinjski-Frankooenov. Od Fužin se razprostira visoka gola ravan, le ponekod poraščena, dolga kakimi 7 kilometrov in 2 široka. Proti jugu ob hrvaškem primorju se pride v letovišče Crikvenica, Novi in v mesto Sen j. Od Sušaka do Kraljeviče je kake tričetrt ure. Crikvenica, ne daleč od Kraljeviče, je eno nalepših letovišč v Jugoslaviji, leži pod Velebitom in jo obkro-žujejo ter varujejo vinogradni bregovi. V Crikvenici je nekaj zelo lepih hotelov, in pri enem teh, ki je največji, sem bil dela deležen sam pred 33 leti, pod gradbenikom Tonies iz Ljubljane. Crikvenica in prostori niso več podobni tistim časom; je res moderno kopališko mesto Jugoslavije. (Kon«c. )< l^DBCEMURA opazovanja KLERIKALNA STRANKA SE SRAMUJE KATOLlCANSTVA. To ni resnica, kar smo napisali v tem naslovu. Vendar pa dela klerikalna stranka na to, da se je ne bi smatralo za rim-sko-katoliško. Klerikalna stranka čuti namreč, da v državi ni popularna kakor je bila v Avstriji, zato ta svoj nimbus odklanja. - V zagrebškem " Morgenblat-tu" je namreč izšel jako vidno tiskan članek, ki skuša dokazati, da klerikalna stranka ne bo več rimekokatoliška. V članku pripoveduje, da postaja stranka posvetna in da je v Ljubljani že nastavila za tajnika neduhovni-ka, dasi je bil doslej tajnik vedno duhovnik. S tem, 'pravi, ker bodo v vodstvu civilne osebe. bo rajši stopala v stranko tudi civilna inteligenca. Nadalje omenja Članek papeževega tajnika Gasparija in papeža, češ, da ta dva glede udej-stvovanja duhovnikov v politiki nista edina, pa da bo nedvomno zmagalo moderno naziranje sedanjega nsprednega papeža in narsvoslovcs. Clankar. ki stoji nedvomno prav blizu klerikalne stranke, slavi obenem gospodarski, kultu rpi itn sodjalni pomen te atranke. 8 podobnimi vintami se je slo-venaki klerikalizem že večkrat :>avil, toda doslej brez uspeha. Članek je čisto navadna potegavščina, ki ima namen vplivati na jugu naše države, ker pri nas ne bo vplivala; ker vemo, ds so vse klerikslne stranke po vsem svetu enske. Poglejmo v Avstrijo, v Francijo, na Madžarsko, v Italijo, v Španijo: povsod je klerikalizem enak. Ko se ponvijo nova naziranja, eocijalni problemi ali draga vprašanja, takrat politično izrabijo U pro-bŠM*. da nerazaodni narod drvi njimi. Ko pa postanejo moč- Trunk ia poezija. strinjal in jaz z njim, «ia , Prijatelj Trunk sicer pravi, primer Homerjeva zbirka da piše za svoje čitatelje, ne za sov,poezija in nič drugega 2C mene ali katerega drugega brez- ka lepo povedanih |*avljic t/ verca. Zdi pa se, da včasi nare- kaj se ne bi midva strinjala t di izjemo — in to me veseli. di v tem, da je biblija zbirka k. Razlaga mi na dolgo in široko, gend in bajk in pesnitev, kolik ,-kako je s tisto rečjo v bibliji ni v njej zgodovinsko i>otrjenih glede raznih živali, ki govore člo- podatkov, katerih pa je zelo ni! veški jezik. Na primer sveto- lo? pisemska kača ae je pogovarja- Prav lahko. Jaz ne verjamete la s prvo ženo, Balaamov osel je in on ne verjame, da je kača govoril itd. Dalje pripoveduje- kdaj govorila ali da je osel gr> jo svete bukve o mnogih svet- voril. To je samo tako z^pi^ nikih, ki so pridigali živalim, no... To so pesnitve, seveda. f0 Vse to pripovedovanje je kaj pa- je za otroke, male in velike -da v čudni skladnosti s trditva- in za zadnje je to Trunkovo pri. mi krščanakih ''učenjakov", da znanje novica! In to je, kar živali nimajo pameti. Kako se sem hotel je mogla zabita keča zmenki z G. Trunk, ki se zanima * Evo in jo zSpeljati v greh? • znanstvena vprašanja, je pribil Goapod Trunk odgovarja, da je bajke kakor je treba. To je k* to vprašanje stupidnp, če se re- likor toliko znanstveno od njega sno zastavlja in da je treba tu- "J^gnje božje" je tudi simbol di njemu privoščiti n^kaj znan- pesm4ki simbol par excellence stva! Ce sem kak pesnik (bolj ki tudi za verne in ponižne lju slab bom, Jehovi bodi potože- di ne izvaja nobenega poniža-no!), bi moral pač ,poznati pojm nja! Pesniki, ki so spesnili v«e legend in simbolov! Najboljše te simbole, ao pač imeli opraviti pesnitve v svetovnem slovstvu s čredami drobnice, na kater« so take, ki se naslanjajo in jem- so bili vsekakor ponosni. Se da-ljejo tvarino iz ljubkih ljuddkih nes ni ponižanja, ko se trum? legend!... Biblija ima poezijo, vernikov simbolizirajo s čredo... ako jo kdo razume, kakršne ne Poetično! pozna svetovno slovstvo! Od srca privoščim prijatelja To me veseli, jako veseli. Pri- Trunku, da v tej znanstveni sme-jatelj Trunk ni meni povedal nič ri nadaljuje in odbira poezijo od novega, samo priznal je — dasi realnosti. Ako bo dosleden, mo. bo kasneje spet zavijal in zani- ra povedati svojim čitateljem kal — kar mora priznati vsakdo, da je ne samo Evina kača, tenki si lasti vsaj nekaj znanstva: več ves Geneeis (ustvarjanje biblija je polna poezije in legend! sveta) — pesniško delo. Dalje Mene zelo veseli, da g. Trunk vsi takozvani čudeži in vse ono, pravi kuščarju kuščar, ne pa kaj česar veda ne more nikdar »predragega. On se bo z menoj jeti. ŠE O ZADRUŽNIŠTVU Piše Atfton Kristan. (Ljubljana.) j jlfil: 1 Z ozirom na moje Članke o za- zadružni Centrali, vendar je za družništvu sem prejel več pi- eventualno zgubo treba še last-| sem, v katerih me rojaki izpra- nega premoženja zadruge kot Šujejo to in ono. Prav zelo me nadjamstvo za zaupani denar, vesele taki dopisi; ker pa je tež- In neomejena zaveza je to nad- ko vsakemu prav točno odgovo- jamstvo pri zadrugah z neom* riti, naj še porabim nekaj pro- jeno zavezo, pri onih z omejeno štora "Prosvete" v ta namen. pa ona, ki je v pravilih vnsprej Eden vprašaje: Kakšna je raz- določeni lika med zadrugami t omejeno Zadruge z neomejeno zavezo in neomejeno zavezo't Kaj je to imAi° veliko ,ok»lno V€ljaV0- T "zaveza ?" lastnem kraju, kjer se zadrugtr- < Odgovor: Kadar interesentje J'e °®ebno Pozna in se tedaj ve, (kmetje, delavci, uradniki, obrt- koliko i« "neomejena zavetniki) hočejo ustanoviti n. pr. vredna. V velikih krajih, v me-denarno zadrugo, posojilnico ali 8tih P« ie bolj navadna ona z o-hranilnico, takrat se ria posve- meJeno zavezo, ker se z ozirom tovanju razgovore 0 temeljnem na vplačani kapital ve, koliko j« kapitalu, e katerim se začne in o etičnega jamstva. Praviloma jamstvu članov-zadrugarjev na- 80 razven posojilnic vse drug« pram onim, ki jim naj zaupajo "druge le "z omejeno zavezo, denarne vloge na čuvanje. posojilnice z neomejeno zavezo Kmetovalci in posestniki na 86 vodijo ^JRaifaitnoveTri 818te* 1 m mu; posojilnice z omejeno zava- majhne deleže in za neomejeno £ n^,,lktivne gUvb. jamstvo oziroma zavezo. Smisel ^ ^ m ^ tega je: ne m podobne zadruge v* majhne deleže in za neomejeno oo. Smisel ^tvu in^sttu: fzadruZ' "» takrinikoli. velik delež določili in vložili? zadrugam je ^ Zato se pri zadrugah, katerih . KakirK, ^le (te zadruge se ime- mejene le na člane? nujejo zato zadruge z neomeje- ^, nim jamstvom) - določajo maj- ^ Odgovor : S skupnim, zadrut-hni deleži po 1, 2, 8, 6 dinarjev! riim gob^nUom se dajo Obrtniki, uradniki, delavci, ki vržiti: pridelovanje ^ nimajo vidnega premoženja, po- delovanje blaga, njegovo stopajo pa drugače. "Z našim ^vanje, zgrae, f*o™}> pristopom v zadrugo ji damo si- rov^ ,td' 5° t*™**' K tPh cer evoje pošteno ime in svojo omejene na člane zaobljubo, da bomo pošteni in & ^ ®alo; - "JJT ki so omejene le pri oddsji o1*' moženjk pa nimamo, zato mora- ^ ^ mo določiti in vplačati po mogoč- ^k^U dobri zadrugarji — vidnegapre- W 80 omejene le pri oddajibjj-moženja pa nimamo, zato moramo določiti in vplačati po mogoč- no.U vdik. dekie. o-vemo, da ne bi bik) prav, če bi i® vino svojih »adrugzrjev rekli, da jamčimo z vsem premo- J«vno prodajo; more ps ženjem, ker vidnega premoženja »voje produkte zopet ^ Itak nimamo. Zato je najbolje, ki jih razpečavajo med da se že vnaprej določi jamstvo - *8to ali zaveza. Taka vnaprej določe- »oljarake, sodarske itd. na zavesa je omejena, in sicer je N. pr. v mizarski zi^iP ^ lohko enaka vplačanemu deležu, tadragarji; njih i«Wk<. •li pa dvakrat, trikrat, deaet Jtvnoet: Kdorpa^ ^ krat ali stokrat višja • ali: v Namen Je: j, vsakem idučaju Je dešečesui in jo teresu skupnosti. Cun vsak vnaprej posaa! ta skupnost, tem bolj« Cemu pa je treba jamatva čla- NaJideainejši način jesajP^ nov zadruge? Radi kredita za- šU: velike keozumne v*™* druge. Na. pr. posojilnica kot sa- svojimi tovarnami, kjer * ^ drags sprejema denar v varče dueira le sa leetae člane, vanje kot hranilne vloge, ta de- Naj podam v svrho nsr naprej poeoja onim. Iti so razumevanja kratek pref^ " potrebni in zadosti zaupni. Res *Mkega deUvskega je. da poetanejo zadrugi zaupane stva. vloge takoj posojilo sli naložba v (Dalj* m t. stvee*.) Mandeljni. V ustih in sicer v onem delu, prehaja v žrelo ee nahaja od eh jokav ok rožena vdolbina, dva loka seatojita iz musku-ture in eta prevlečena e shizn: V dolbini in aicer med prednjim lokom, ki se razprostira mehkega nelbca do baze jezi-in zadnjim, ki sega od meh-a nebca do žrela, nahajamo vsaki strani eno goitno bez-vio, po domače imenovano ndel. Bezgavk ima človek veliko ..ožino. Zvezane so med seboj tom limfatičnih žilic, tako da vorijo v telesu cel aparat zaise, ko zvano adenoidnotkivo ali fatični aparat, ki je v zvezi 3 I'otokom. Vsak del telesa ima voje bezgavke zase; proces za-upljenja kateregakoli si bodi la telesa se širi potom limfa-ičnih žilic naj prvo do lokalnih gavk, odtam v naslednje bez-,vke, ki so po limfatičnih žili-zvezane in od tam v krvotok si telesu škodljive bakterije izberejo tako poti po krvnem ku. V bezgavkah se škod-ive bakterije deloma zadržuje-, deloma uničujejo; zaradi te-imenovana funkcija bezgavk ira oziroma ustavlja bakteri l( ki so prišle v telo in se hočejo njem razširiti potom limfatič-žilic. Goltne bezgavlce pa so nečast izjema med bezgavkami, ndelini nahireč niso zvezani [om limfatičnih žilic z nasled-ijimi sosednimi bezgavkami, mveč so bezgavke brez vsake edne limfatične zveze tako da telesu Škodljive bakterije ne orejo odvajati v sosedne bez [vke, katerih nalaga bi bila, da bakterije zadrževale ali na ljno razmnoževanje preprečl-Nadaljno slabo svojstvo ndelinov je dejstvo, da imajo liko krvnih žilic, flotom kate-se bakterije širijo pri obole-ju mandelinov v širši krvni ob- k. ^fm'^m Površina mandeljnov ni glad-11-mveč več ali manj razora-, ker se nahajajo na njih glo-vijugaste zareze: te segajo eč v notranjost mandelinov se imenujejo kripte; velikost konsistenca kript in mandelj-v silno varira. O funkcij ndeljnov si učenjaki še danes K) na jasnem. Ve se samo to, napravijo mandeljni tako ka r slepo črevo človeka bolnega, ■ano je tudi, da njihova ope-lvna odstranitev nima nobe-slabih posledic pač pa vemo, bolni mandeljni zelo ogražajo a v je in povzročajo večkrat [o smrt. V laiških krogih, posebno pri teligenci je razširjeno mnenje, mandolini sprejemajo udiha-Ue in jedjo v usta prišle bak- kije ter s tem onemogočujejo [ihovo nadaljno širjenje v člo-ikem telesu. To mnenje je kinoma napačno, ker kakor (eno, mandeljni niso zvezani ■tali m i bezgavkami, kamor bi Mete bakterije odvajali v ■rti« uničenja. Ek*|K)nirano mesto v ustih, ""bno pa struktura mandetj-pic v kriptah dobra zavetja. a.r*vju Akodljive bakterije se v [»Ptah razmnože ter prodirajo 1 t(«l v mandelj, od tam pa pdejo jKjtom krvnih žilic v A"t<»k. Te bakterije povzroči lokalno angino, v telesu pa ru pij en je lažje ali težje stopil kakovosti in življenski JL1 (virulencl) razločujemo |vrst angin. Njih podrobni f "« h pada semkaj. P človek dobi v mandeljno ze-[J^ulentne bakterije ali če je **o\a odporna sila nspram Arijam oslabela, ee akutno ^J« nandeljnov ne lokallzira ■^"'Mjnih samih, temveč pro-»udi % mehke dele okolice in ' tako nastane tako zvani pe-^f>flsilarni obsces. Silne bolc- * v *relu segajoče do ušes, ■J^nost odpiranja ust, težko "'[»nje, tetko govorjenje in r'ka mperatura so njegovi F11- To stenje je za bolnika -varno; kajti če ae obsces g^-Vno odpre, se lahko Mri 1 roti jabolku, tako da po8led,«> težko oviranje Pr« dihanju. .Hitra zdravniška P^oč je potrebna ker se bolnik sicer zaduši. Peritonsilarni ab-■ces se lahko širi v vezivu med velikimi vratnimi Žilami navzdol v prsni koš in nastane tako zva-na mediastinitis, katere posledica je sigurna smrt. V krvotok Preide lahko tudi toliko množine bakterij, da nastopi zastrupljene organizma, čigar posledica je navadno smrt. Istotako so posledica angine revraatizem, akutna in iz istih nastala kronična vnetja ledvic kakor tudi vnetje srčnih loput. Na angini akutno oboleli mandelini skoro izključujejo njihovo popolno ozdravljenje: vzrok temu tiči baš v njihovi strukturi. Skoro nemogoče je namroč Iztrebiti bakterije iz mandeljnov in kript. Navadno nastane kronič no vnetje mandelinov. Ker je odporna sila mandeljnov zmanjšana, zadostuje najmanjši vzrok, da kronično bolestno stanje povzroči hujšo akutno angino. V kriptah se ras^n bakterij nabirajo še umrle celice mandeljnov ter mali ostanki hrane, pa tudi prah. Vse to gnije, kar ima posledica smrad iz ust. Pri trocih sta mandeljne lahko tako velika, da se v sredini dotikata, radi česar otrok težko požira hrano, se telesno slabo razvija ter je izpostavljen nevarnosti močnih angin, ki so pri otrocih združene s komplikacijami češče kakor pri odraslih. Ker vemo, da pri tisočih in tisočih odstipnitev mandeljnov ni imelo noberie zle posledice na organizem, nasprotno pa vemo, da bolni mandeljni ubijajo človeka, je edino prav, da se odstranijo. Poprej so bolne ali prevelike mandeljne samo delno odstranjevali r* (okrnjevali): e-fekt je bil negativen. Angina se je povrnila in to radi tega, ker je del mandellna, ki je tfstal, Če ni bil bolan sopet obolel ali pa naraetel. Zato danes vse moderne klinike mandeljne celotno odstranijo in tako zavarujejo človeka pred nadaljnimi obolenji. Dr. Janko Hafner* SE O ZADRUŽNIŠTVU. (Nadaljevanj« s 2. strani.) Vse tri britanske zadružna zveze (angleška, škotska in irska) so imele konec 1. 1927*^ 1148 zadrug s 5,579,038 družin. (V letu 1927 je pristopilo na novo 392,310 članov!) Na deležih izkazujejo te zadruge 460 milijonov dolarjev. Jasno je, da se člani, ki so le na deležih toliko vložili v svoje zadruge, tudi za te zadruge brigajo. Delež znaša povprečno 5 dolarjev. .Promet teh zadrug je znašal v letu 1927 skoro eno milijardo dolarjev. Iv zadrugah je uslužbenih 157-943 oseb, od teh 80.4vpdslenih v lastni produkciji, 69.6% pa pri razdeljevanju blaga. Na plačah so ti uslužbenci prejeli okrog 100 milijonov dolarjev. V omenjenih treh zadružnih zvezah so označene zadruge kupile blaga za 62.72% jvojega .prometa, tedaj več kot za pol milijarde dolarjev. Razume se, da je tu velik odstotek blaga iz lastne produkcije, kajti te tri zveze imajo vsa mogoče lastne tovsrne, rudnike in plantaže v Indiji za čaj fa žito ter v Kanadi za žito. Teh par Številk naj služI le v dokaz, da je zadružništvo zelo važna vrsta gospodarskega dela. Na razna druga vprašanja odgovorim priložnostno. Prosim malo potrpljenja. Korupcija, korupcija ... (Isvlrao.) Beograo, 28. nov. 1928. Korupcija 1 — tako vpije vsaka opozicija režimovcem v obraz. To je beseds, kt je menda največji šiager v političnem boju, pred to besedo je marsikdo te padel z ministrskega stolčka Zaprt pa ni bil zanjo še nihče Ker korupcija je ponavadi Um, kjer kdo goljufa za milijone. To P* je kot posebna umetnost in sposobnost nedotakljiva. Ukrad 10 din — te obesijo, ukrodi mi lijon, v vseh časopisih te bodo fotografirali kot velikega človeka. Zdaj je spet na dnevnem redu neka korupcija. Anketna komi sija Narodne skupščine je pre gledala vse pogodbe sklenjene med državo in privatnimi pod jetji za izkoriščanje državnih gozdov v Bosni in Hercegovini Komisija je baje našla, ds Je bi la država oškodovana samo na tatvinah in malverzacijah za 700 milijonov dinarjev, pri čemur n viteta niti škoda, ki jo je trpela država na neplačanih davkih taksah, kar bi vse skupaj znaša lo 1 milijardo. Komisija bo sestavila dolgo pisano poročilo, k bo s strojem pisano obsegalo 0-krog 1800 strani. Obtožujejo se v tem trije ministri in več poslancev, ki so bili očetje teh goljufij. Če bodo kaj kaznovani je vprašanje. Knjigo bodo lepo vezali v usnje z zlato obrezo — pa bo menda vse spet v redu. Knjigo pa bo Čuvala posebna komisija s veliko plačo kar ne bo "korupcija," ker bodo v nji samo veliki gospodje. Velika železniška nesreča. Zagreb, 28. nov., 1928. Spet nova velika železniška nesreča. Na progi Zagreb-Beo-grad, med postajama Okučani in Novska sta trčila dva brzotovor-na vlaka aden v drugega. Trčenje je Mlo tako močno, da so 0-be lokomotivi popolnoma razbi ti, dalje je rszbitih nad 20 va-ronov popolnoma. Ranjenih je bilo 11 železničarjev, med njimi več težka Dve osebi pogrešajo ip sta bržkone pod razvalinami IJjrtvi, Vsa proga v daljavi 200 m je razrita. Pri nas bo vsekakor treba, da vsak preden sede na vlak, napravi testament Bog ve, ali bo še prišel Živ z vlaka. In mlnlater Železnic pravi, da je vse v re 4u . . . F*do| deli hitro zatečejo. To življenje. v cerkvi. V neki varšavski cerkvi se je odigrala nenavadna tragedija.. Pred oltar sta stopila ženin in nevesta, ds bi se zvezala za vae življenje. Ko je duhovnik, govoril poročno formulo, pa je počil med svati strel. Nastalo je veliko vznemirjenje ln ko so ljudje prišli k sebi, so videl i, da leži med njimi eden izmed črno oblečenih svatov. Prelsksli so mu žepe In našli listek, ki pravi, da ss ni u-strelil zaradi neveste, ampak rs-dl neke drug* ženske, ki je bils ob istem Času v cerkvi. To žen-ako , je samomorilec nesrečno ljubil ia njei na voljo si je vzel . a a Mi Huda avtomobilsks nesreča se e pripetila 26. nov. na cesti blizu Guštanja. Usnjar Štefan Sa-vec iz Slovengradca in njegova ena Marija sta se z avtomobf-om peljala na sejem v Guštanj. 2e blizu Guštanja je avtomobil za vozil v cestni jarek, le s težavo ga je Savec epravil zopet ns cesto, a že v naslednjem trenutku je avto zdrknil v jarek na drugi strsnl oeste. Avtomobil je pokopsl pod seboj Savca in njegovo Ženo. Reševalna posta-a Iz Guštanja je z velikim napo« rom potegnila oba ponesrečenca izpod avtomobila. Marija Savec je blls smrtnonevarno poškodovana in je kmalu nato izdihnila. Tudi njen mož je težko požko dovan. Prepeljali so ga v bolnico v Slovenjgradec. Pokojna Marija Savčeva zapušča razen soproga tri odrasle otroke. Težke nesreče Je med tamkajšnjim ljudstvom vzbudila splošno sočutje. » Jugoslavija je s svojimi 12 milijoni probivalstva v družbi 33 evropskih drtav ns desetem mestu, pets ss velesilami in zadnja, ki šteje svoje prebivakrtvo preko 10 milijonov. Vrsti drtav, ki pridejo za našo državo opazimo trlede števila prebivalstva znatfO presledek: Madžarska kot enajata najbolj naselje na država ima komaj osem milijonov ljudi, to je nekoliko več ko jugoslovanske pračanske dežele (7,700,000 prebivalcev). Prečanske zemlje Jugoslavije so v primeri s predvojno Srbijo in črno goro naseljene toliko gosteje, da Je med 100 Jugosloven« bt M 8rbijancev in Črnogorcev, "PreČanov" pa 64. Jugoslavija Je v primeri s predvojno Srbijo In Črno goro po svojem zemljišču vsčjs za 6$% ; pretežni del. malone tri patine jugoslovanske zemlje ležijo to-rej ns tej strsnl Dunsvs, Save in Drine. Ob sedanjih živahnih borznih špekulacijah širom vse dežele Je bilo pričakovati, da se pojavijo rasne zvijače za izmuzanje lahkovernega občinstva. Staromodne kampanje z rudniškimi akcijami (mlnlng booms), ^katerih bKčlovek mislil, da ne vlečejo več, so bHe lansirane med občinstvo v lovu za dolarjem in imele vsaj začasni uspeh ter mnogo ljudi je drago plačalo za svoje izpametovanje. Tudi pri prodajanju in kupovanju vrednot, tržlivih na borzi (stock exchange) in ki torej zlasti tedaj, ko jih čttvek ne kupi za gotovino, marveč na "mar-gin", malo plačilo, ki zasigura borznega mešetarja (broker) pred mogočim padom v ceni — skratka ako človek ne kupuje radi investicije, marveč za Špekulacijo. Ali v teh slučajih človek vsaj zna, <\* igra s svojim denarjem in da more dobiti. Ali o-ni, ki kupuje goljufive ali "vodene" akcije, za katerimi jo prazen nič, na more nikdar dobit in je le vprašanje, da-li izgubi vse ali le del svojega denarja. 4*Mlning Boom" na bostonski Curb Ezchange. Bostonski Bet ter Business Bureau (organizacija, kl se bori proti goljufijam trgovini),iV je nedavno nabral informacije o 33 vrstah akcij, ?romoviranih na bostonski Curb Exchange. (Pravilne borze se 1-menujejo Stock Exchange, U med katerih je najvažnejša new-yorška ali Wall Street; tu se trguje pod strogimi pravili in le' z vrednotami, vpisanimi na borzi. Curb je postranski trg, kjer sc trguje z vsemi mogočimi vrednotami).. Tekom nekega tedna velike špekulacije se je na "Tipster Sheets" so prerokovali; da bo vasika delnica od Consolidated Petroleum Corporation nekdaj vrtnina $60. Najvišja cena pa je bila $21.75 Iti sedaj nihče jih noče kupiti za noben denar. Delnice od West Comstock Gold Miues Company so se prodajale po $1.62. Zadnja kvota cija 10 centov. Union Gold and SUver Mineš Corporation — delnice so se prodajale po $1.62. Zadnja kvota cijs 5 centov. Petite Radio Corporatlph. — Delnice so Šle gor do $2.75, Sedanja cena — nič. Perpetual Petroleum Corpora tion — reklame so prorokovale 1000 odsto prof Ita r cena je te J 1__. . , j, *wv uunio pruiim; cena j imajo zfcjflboj idravo podlago, Ma so la i& more človek "dobUi aU zgubiti. , , T? » znam. Povpraševanje po teh nič vrednih delnicah se ustvarja u bostonskem Curb tržilo s temi 33 vrstami akcij, v tskam obsegu, da so kupčije znašale skupaj $1,500,000. Našlo se je ps, da od teh akcij le dve vrsti so prinesle dlvidend tekom leta. Ta divldend e znašal le 2% In ena izmed teh dveh družb, West Comstock Gold WQes Co„ ' Je kmalu potem prišla v bankrot. 19 vrst akcij pa kar izginilo iz trga tekom leta. Prodaja sedmorice je bila proglašena za goljufivo. V eni zm6d teh družb se je našlo, da promotor neki bivši kaznjenec, zaalužll po tisoč dolarjev na dan na komisijah. Varan je potom lažnih poročil. Najboljše sredstvo za promovi-ranje takih lažnih delnic je razpošiljanje listov, vsebujočih borzna poročila in nasvete tako-zvanih "tipeter sheet." TI Usti ali letaki Vkebi#ejo baje neu-tralna finančna poročila In nepristranske nasvete publiki. Do-ire znsno vrednote se opisujejo poleg člankov, posvečenih promociji delnic, v kateri je dotičnl promotor interesiran. Preroku-e se o bodočih cenah in bogastvu, ki je ns rszitolago za vsakogar, ki hoče investirati. Ko cene gredo gor — na umetni način—se prerokujejo še višje cene. Kadar nastane zlom v cenah, ee obdolžuje brezvestna konkurenca kake konkurenčne ;vsdjfcfgj ' _ I Neka tvrdka j« n-dno razpoši-Ijala take Uste na kakih 600,000 naslovov. Poleg "tipster sheet" odpošiljajo dozdevnim kupcem dolge brzojavki' sli pa se zaposlujejo agent je, ki po telefonu kličejo stranke In lažejo, kar se metnim potom, da se občinstvo vabi na nakup. Kadar je promotor prodal občinstvu vse akcije t velikim profltom, potem gredo iakovo pot. Radi tega je upravičeno svarilo: Dobro povprašuj, predno In vestlraš vsak cent,—FM8. Rečna zvfu zapadno z vzhodno Evropo Mod največje zgradbe, ki so se jih Nemci lotili po svetovni vojni, spada v prvo vrsto pre kop, kl bo spojil reke Ren, Meno ln Dunav v eno samo ogromno vedno prometno šilo, kl bo ave-zala Severno morje s Črnim morjem. Ker bo bodoča vodna pot velikega pomena tudi sa Jugoslavijo, ne bo odveč, če se s to zgradbo malo podrobneje poba vimo. Dela na kanalu so se pričela 1, 1908. in napredujejo tako naglo, da bodo v Štirih ali petih le-tih Že toliko dokončana, da bodo lahko splavaU po kanalu prvi veliki parnikl iz Severnega v Črno morjs. Tisočletni sen. s katerim sta sc vse življenje ukvarjala že Karo! Veliki ln poaneje Napoleon se bo sedaj uresničil. Mogočna vodna ceste bo apojila vzhod zapadom. » • * • • • čeprav ta prekop, niti po mogočnosti niti po pomenu sa svetovno gospodarstvo ne doeezn Panamskega ali Sueškega pre kopa, vendar bo aa samo Bvropo neprimerno večje koristi kot prva dva. Možnost nepretrgane ladje plovbe po Renu, Meni ln Dunavu od Rotterdama do Sullne pomeni velikanski gospodarski podvig sa vse države, ki leže ob tem vodovju. . £e stari narodi so se v veliki meri posluževali te od narave začrtane poti. Ob njej se je vsili tok azijskih plemen, kl so zasedla Kvropo. Tu so se iMimlkalc rimske legije In pozneje še ne-številne druge armsde. V no-vejšem času pa so služIle te reke v prvi vrsti gospodarstvu. Ob njih ss križsjo neštete železniške proge fn sedaj tudi mnogo-ištevline zračne linije. Ren sam zase j« silno pripravna prometna tlla, ki se kot Mro-ka ceste reže v največje evropske centre kovinske In kemične industrije, kl ss mimo tega kil-vs v morje ns onem delu evrop skih obal, kjer so v bližini nsj-vsčjs pristanišča: Hamburg, Kot lorda m, Aatverp, Bremen i o Lemlon. Mena, kot ssm<|stojns reke ni tollldlnegs pomena fn prihsja Interna Dunsv aedsj v poštev samo kot da. da zvabijo v špekulacijo. Wp**MU*, t. j. človek, Irf vrHfroMita* žila Nemčije, nove akcije na trg, ima doatl-kret vse razpoložljiva akcija v svojih rokah. Zato lahko začne tržiti ob vsaki csni, ki jo želi n ki je usvadno mnogokrat vjš-a kot cena, za katero js on akcija kupil od družbe. Akcije od dsho Copper Corporation, kl so jirodajsle do $5.60, so bile izvirno kupljene od promotorjs za 10 centov vsaka NspthovBSje ime »vej koasr. National Better Business Bureau Ilustrira svojo pripovest o nekaterih skdjsh s tem, ds navaja usodo nsksterlh akcij, kl s svojim 2860 km dolgim tokom in s svojtml velikimi pritoki ps že dsnes pomeni eno f»ejvsžn«j* ših prometni žil Srednjs in Vzhodne Evrope, Maj mu dote ka promet Iz vsega porečja, kl msii skoro 1 milijon kvsdratnlh kilometrov, Njegov Izliv aicer ne teži tako ugodno, kakor Izliv 1 \immmmpf*mmm****~m kdaj njen poglavitni smoter. Poleg Nemčije pa bodo spojene reke koristile tudi vsej Srednji Evropi, ki jI bodo v neki merj nadomeščale Sredozemsko ®or je, «kor bodo tudi razmeroma velike ladje lahko vosile neposredno iz Rotterdama v Sullno na črnem morju. Zlasti pa bo bodoči prekop poživil plovbo na Dunavu, ki danes ni takšna, ka kršna bi lahko bila. Nekatere države, kakor Češkoslovaška, Avstrija in Madžarska, ki Imajo sedaj le zasilne ishode na morje, bodo naenkrat dobile na svojem ozemlju velike luke, kjer bodo pristajali veliki rečni parnikl. Spoj Rena, Mene in Dunava bo stvoril vodno prometno oesto ki daleko nreknšn vm«, kar jih je doslej v Evropi. Pritegnil bo nase dobršen del tovornega prometa iz porečij. Ustvsril bo Al rok pretočni pas od Londona do kotline reke Donca in do Kav kasa, po katerem se bodo nene-homa izmenjavali isdelki sapa da: kovinski, kemični In tekstil ni proizvodi, s pridelki bližnjega Orienta, kl so predvsem oereall-je, živina in nafta. Treba Je še pripomniti, da bo prevoz svoboden sa ladjevje vseh držav. Saj le danes plovejo po Dunavu an gleški, francoski, jugoslovensk ln romunski brodovl in ne več zgolj avstrijski In madžaraki kakor je bUo do 1.1914. Mednarodna bo plovba ostala tudi bodoče ln sa vse tri reke, kl Jih bo nadzorovala posebna medna rodna komisija. Koliko prekopa je |e dodelanega Za 1600 tonske parnlke je bi Dunav popreje ploven do Pasa ve, Mena pa do Asohaffenburga. Med temi mesti je bilo tedaj reba skopati kditten prekop, kl bo v celoti dolg tOO km. Samega irekopa bo prav za prav le 295 cm, kajti ostalo se bo pridobilo reguliranjem zgornjih tokov Mene In Dunava, V ta namen Je bilo treba poglobiti ln razširiti Meno od Aachaffenburga do Bamberga In Dunav ud Paaave do Regens^urgs, Med Bamber gom In R^gensburom se žele skoplje pravi kanal. Ta sicer no bo povsem«j,nov, kajti prekop med temi mesti Js dal skopati ž# 1846. bavarski kralj Ludovfk. Toda ta prtkop je za današnjo irillke mnogo premajhen, ker e prevozen za ladje, kl Imajo kvečjemu ton Meno so g lahkoto regulirali, ttnogo p^glavlc pa je povzročal Junav, kl le v zgornjem toku vije skozi dve soteski, pri Pasa vi In pri Regensburgu, TI dve zdstno ovirata plovbo, zlasti tesneč pri Pasavl, ki se Imenu-e Kachlet. Skozenj dere Dunav nalik hudourniku, kar priča, s kolikšno težavo si je raka v te ku tisočletij Isdobla pot is skalnatih gmot težkega lesa. Mimo toga ob suš) voda tudi močno upade I o iz struge mole gnajzo-ve In granitne čeri, kl so pravi strah vseh b rodovnikov. Ostane še prekop med Bambergom |{ge industrije ns Bavarskem s električnim tokom. Ko bodo sgrajene še ostale elektrarne, tedaj bo trajno na razpolago za kakšnih 400,000 k. s. električne energije, ki jo bodo po daljnovodih speljali po vsej Bavarski in celo v Poronje ter v nekatere države Srednje Evrope. * Ct in J3.") RAZNE VESTI Običajna družinska tragedij«. - Chicago. —Jamss MeCul-lough, 3080 N. Nordlca ave., star 30 let In brez dela ter brez denarja, je v nedeljo rešil svoj družinski problem s tem, da je ubil svojo ženo In smrtno ranil najstarejšega sina, 9-letnega dečka, kl je branil mater. Mlajšega dečka se nI dotaknil. 2ena je bila noseča. Moš je Ugubll Uvlo ln pred nekaj dnevi so mu hoteli vzeti hišo, ki jo je plačeval na obroke. To ga je pognale v obupno dejanje. 8 TtAAiliiM ■>■«>! 11 • usooen paaec. Chicago. — Kate VVolshaut je v nedeljo padla po stopnicah na svojem stanovanju, 2748 W. Dl— viaion at., in si prebila lobanjo. Bila je na mestu mrtva. Žrtve avtomobilov. chicago. — V nedeljo so bite nadaljne Štiri oaebe ubite v ko-liaijah « avtomobili, več drugih pa j« bUo ranjenih. Število žrtev avtomobilov v okraju Cook ja v tem letu do danee narastlo na 1016. čuvaj ustreljen. Ohlcago. — Trije banditi so v nedeljo vlomili v urad Nubian Paint Co., kJar so ustrelili čuvaja Donald Atkinsona. ko Jih Je zasačil v uradu. Banditi ao ulll, ne da bi kaj ukradli v uradu. KJE STA t rojen v Doljah rn-i Tolminu, Primorsko. Uta 1919 Je bival v Edison, Kana. In Kisneje se Je preselil v Wolfplt, i, maš lee» ko JIH v nor mul-nam 6a»u la okrog |U0 slu^sisv. H Najbolj «a ja razširila v Kaliforniji, kjer i« l ia» 11 S Ji 3 aMajoV. V M»n luni 8.171, Oraganu.NS, UUh 8šS, Arisofil 800, i&mi haroiiai U.7U. iioorgljl »44, Alskaisi IMl ln v brftaei lil. PAm* *K 1'KKII PgKUbAOOM Praš aajisanjšlei praklsdoei v flavt aU grlu. H« dovolite, da Rlosajo doli V praa In pljula. t PaaHo avoj šlvot prsi vlslaoatjo |)a pralana pr.hlad hitro vsetalU akodaliai* gorkajra Bolgarakags sallM-naga £a)s To > prava Mate sottMna *n»r«, bi pomaga naravi prognaM siru-Is vaMsa ataiais.. Kupita gs aa-vej šs dasoa pH vsšom khsrssrju. Kake obvarovati aa prod prehladi Is Srtpo . Kosati aok Uhuhan ta flnasa soli Um, hatarasa vaahejf Volgsrafcl 8a-hUnt šaj, vsot ankrat ali dvakrat 9 tednu, j* najtndjse poaaan aalin sa vadrtanj« vaAesa «t»teny v adravoaa ln dobroei ataeju, da sa abvsrslaU orahlad«. la#loee#alh Somov prodno ( pridna jo svojim »milnim delom. Kar aahevlte at aovoj Bolaarohaga ZellMsaaa rts je z vsemi, ker je ne čaate kakor kraljico in v nemi togoti, ki kljuje in raje ji mifP. snuje zakleto oaveto. Ob pdti postala je, a v tistem trenotku zaloti brezkončno procesijo mravelj, hi romajo preko stezice. Tedaj pa samižljenko jezno »noti j o lahni koraki: pred njo je njen striček. Kaj je treba; adaj jo bo videl jezno in sitno, užaljeno Anko. Naj bi ta stričdToetal v svoji sobi pri knjigah, papirju in pismih. Kaj ji je prišel nagajati Črne čete mravljinčne vojake romajo preko stezice. "Anka, kaj pa ti tukaj? Sama? Pa vendar ne joče*? Bliske pošiljaš a pogledi. Kaj ti ni prav, ozlovoljenka mala?" Kaj? Zdaj pa žeetriček nagaja. Dovolj so jo že ujezili otroci na trati. Zdaj pa še striček. Kako ga je sita. Vek dni že biva pri njih t Kako je nanj jezna. On, in le on je krivdTla jo zdaj mstoica njena sfcoro prezira. Mamica njena se briga za etričlca, na Anko pa čisto pozablja. < Anka, razdražena, jezno udari z nogo po čredfci mravelj, ki roma čez steno. Ve, da bo striček ogorčen nad njeno bressrč-nostjo. Koliko mravelj je pohodila! Striček 60 jezen. Saj to je hotela. V očeh ji za vriska, zabliska veselje: naj bo le jezen, bo vsaj se odpravil. Striček to vidi in vzklikne prestrogo: "Anka! Za Boga! Kaj si storila. Kruta morilka I Nedolžne živalice si umorila. Marsikatera njihova mamica bo zdaj zaman čakala hčerko. Marsikateri bratec bo pl&kal po bratcu, ki ga je tvoja noiiea str-la. Kruta si Anka. O, le pomisli, če bi kdo drugi..." Striček utihne, Anka pa v jok. Striček je pravo povedat Sram jo je. 3daj šele yidi, k*j je storila. O, to jo peče! Nedolžne živalice je pohodila. 0, ta zločin! Neizbrisno v spomin se zavrtal, zasekal bo grdi njen čin. Anko je eram ali nova se jeza zdaj v njej je vzbudila. Striček je zmagal Kaj, da bi poražena bila! Mora si izmisliti novo osveto. Misli, domisli in sklene. In spet jI zavrieka, zabliska v očeh kruti nasmeh. V atričkovi gumbnici vidi cvetlico. Svežo, rdečo. ^Kakor bi trenil, že ae je vzpela drobna ročica, utrgala cvetko s toliko hladnostjo, da se je prestrogi striček uetrašil. Anka molči. Ne ve, kaj bi rekel. Anka pa v bližini pristave, 15 km oddaljene od hiše mojega prijatelja. Prav aič nisem zapazil, kako se je vreme izpremenilo. kako so previekH nebo temni oblaki, kako je začel briti veter ia pržeti droben jesenski dež. Ni se mi sdeio prijetno hoditi v dežju 16 km nazaj, zato sem sklenil, da bom prenočil na pristavi. "Deaes prenočujejo drvarji pri nas." mi je rekel star mož, ki je prišel nasproti, "nekoliko tesno bo, s le stopite notri." Ia peljal me je v majno hišico, ki je stala nedaleč od druge veUke hiše. PreetopU sem prag in neodločen obetal Nobenega prostorčka ni bilo prostega, niti toliko ne, da bi človek lahko "Pa je res tesno," sem rekel "Mogoče je v oni hiši več prostora." - V veliki? Popolnoma prazna je. Tods tam »• morete prenočiti. Tsm nI vse v redu.... tam straši" Sklenil ssm, da bom prenočil v skrivnostni hiši. Z zaprtimi okni brez najmanjšega žarka luči temna ia tiha, je bila ms podobna grozečemu strašilu. Ko sem stopal po strmih stop- MORSKI VRAG Člani in članice a n. p. j. Sedaj lahko dobite list Proeveta vsak dan sa eno leto in knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredne $S.0t-ako nam pošljete brez odbitka svot? $*J0. AH pa tri knjige: SLOV.-ANGLESKA SLOVNICA, vredna 12.00, ZAKON BIOGE-NEZUB, vredna f I JO, In PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, skupaj) vrednost $5.00 in dnevnik Proeveta sa eno letel ZS SVOtO $6.30. * j ./i Te velja sa člane S.NJ>J. sa vas ^gM Vzdignil je dlan, da mi jo pokaže ; očividno je bolj razumel očitek v mojih kretnjah kot v mojih besedah. Dlan je bila nenavadno str jena, tuljava. Potipel sem rožene izrastke na njej in vapvič sem stisnil sobo, tako strašno je bila raskava. »Moje ime je Johnson, ne Yonson, je dejal v prav dobri, dasi počasni angleščini, v kateri je bila komaj senca tujega naglasa. V njegovih bledih modrih očeh je bH videti nekak mil ugovor, hkratu pa neka boječa odkritost in možatost, ki mi ga je prav priljubila.' ;•;/ . i "Hvala vam. gospod Johnson," sem popravil in iftegni! roko proti njemu. Mož se je obotavljal, nerodno In boječe, prestavljal psao svojsga telesa s ene noge na drugo, nate pa je aftmtno pograbil mojo roko ia ml jo prisrčno stresel. "AH imate mogoče kako suho obleko, da hI se preoblekel ssm vprašal kuharja. "lamino, gospod," je odgovoril žlvahao. "Takoj grem dol v ladijo, da pregledam svojo robo, ako nhnaž nR proti temu, gospod, da ekiiM moje rad" Odbite! jŽ skozi kuhinjska vrata, aH boljo smuknil js čudno urno in gladko, da ss mi js. vftdslae toUko mečji, ampak jaguljast Ia v resnici je Mb ta jsguljasta gibčnost, kakor Lahko dobite pel leta dnevnik Proeveta In skapne vrednosti sa $2J0 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, aH »a ZAJEDALCE In HRBTENICO In INFORMATOR aha nam pošljete sveta $3.90. Nečlani pošljejo $440. AH pa aa $2.90 pel leta list Proeveta In knjigo JIMMT HIGGINS. Nečlani $3.50. * f'T . • j*.. , .■■'l —mmimmmmmmmi • to vss velja sa stare in nove naročnike. Vsak mora poslati celo svoto bres odbitka. Dsnar in naročila pošljite aa npravnOtvo na aaalov: PfcOSVETA, 2657 80. Lawndale Ave„ Chicago, IH. Pošiljam SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselica in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih vodstvo tiskarne apelira na Članstvo sjuuj da tiskovine naroča v svoji tiskarni prva vrste. Vsa pojasnila dajo vodstvo tiskarns S. N. P. j. PRINTERY 2K7-5t So. Lawaiale Avenne v' CHICAGO, ILL.