121. številka. Ljubljana, v četrtek 29. maja. XXIII. leto, 1890. Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oger ske dežele za vse leto 15 <»ld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., 'za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa §e po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naroebo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse Številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto ........13 gld. — kr. u pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I » 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ B^T" Naročaje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravn-latvo ,,Slov. Naroda*'. Slovanski kongres. Vest, da se bode letos sklical slovanski kongres v Vilno, Kijev ali pa v zlato Prago, našla je glasen odmev po vseh nemških listih, ki sedaj po stari navadi navajajo vse mogoče in nemogoče razloge proti cirilici, proti potrebi in umestnosti ta-cega slovanskega shoda in proti vsemu, kar bi Be na tem kongresu utegnilo sklepati in skleniti. Nekateri listi so v tej zadevi celo pisali, da Slovani, katerih se je polčetrtosto zbralo 1848. leta na kongres v Pragi, drug druzega niti umeli neso in da se je ista neprilika ponavljala na znanem etno grafskem kongresu 1867. 1. v Moskvi belokamenoj. Iz pisave vseh teh listov se lahko posnema, kako neprijetno jih je dirnila vest o slovanskem kongresu, ki naj bi sklenil in uvel za vse Slovane jednotno pisavo, našo starodavno cirilico, katera bi bila vidno znamenje slovanske literarne in znanstvene vzajemnosti. In vender ni cirilica nič novega, marveč stara nad tisoč let! Z njeno upeljavo ne zahtevali bi Slovani nič novega, marveč bila bi to samo „restitutio in statum, quo ante", ustanovilo bi se samo to, kar so naši predniki pred tisočletjem z dovoljenjem posvetnih in duhovniških oblastev že imeli. Ko sta sv. Ciril in Metod oznanjevala krščansko vero po slovanskih deželah, ostavila sta kot pisano oporoko cirilsko azbuko, katero so naši pradedje ne samo pri božji službi, ampak tudi v svojem privatnem življenji rabili. Slovani imeli bo takrat jeden jezik, jedno pisavo. Poznejši dogodki usilili so slovanskim narodom latinske in nemške črke. T; imele so namen, oddaljiti jih od celokupnosti, te črke bile so klin, ki se je mej Slovane zabil, napravil mej njimi razliko, katera je pozneje po raznih, večinoma umetnih uplivih vedno bolj rasla in cepila Slovane vedno dalje. Navzlic tem in drugim razlikam pa pišejo vsa slovanska plemena tako razumljiv jezik, da se drug druzega umejo in je mej njimi veliko manj razlike, nego mej nemškimi ali pa italijanskimi plemeni, katera imajo svoj pismeni iezi'<, s katerim bi nas tako rada osrečila in vzveličala. Koliko vrednosti imata ta dva jezika za praktičnega človeka, ki se jima je priučil po slovnici in ga zna pravilno, ve vsakdo, kdor je že potoval po nemških pokrajinah ali pa po Italiji. Povsod govore »e domača krajna narečja, katera pismenemu jeziku še podobna neso. Pismeni jezik rabi samo učenim, v šoli izobraženim ljudem. Drugače je v nas Slovanih. Vsak kmet, ki gre dela iskat ali v Rusijo, na Bolgarsko, v Srbijo, Bosno in Hercegovino, občuje z narodom tako. kakor, da je ondu doma. Rus umeje Srba, Hrvata, Čeha, Bolgara in Slovenca iz priprostega naroda bolj, nego navadni izobražen Dunajčan Berolinca ali pa Hanoveranca Nemci seveda se ne morejo nikoli priučiti slovanskemu nravu in jeziku, kar nas skušnja uči, zaradi tega ne, ker nimajo talenta in zmožnosti za to. Najbolj je nadarjen narod slovanski brez ozira na pleme, kateremu pripada. Ne čudimo se torej jav-kanju in zagrizenosti v židovsko-nemških listih proti slovanski celokupnosti glede vzajemne pisave in skupnega jezika, po kateri hrepene vsa slovanska plemena, da vržejo v kot, kar jim je tu javila naložila in se vrnejo k prvotni pisavi, katero sta sv. Ciril in Metod ucepila vsem slovanskim narodom. Črke so izginile pri tlačenih slovanskih narodih, duh je pa ostal in se vzbuja tembolj, kolikor bolj pride Slovan s Slovanom v dotiko, in to vzbuja potrebo, da se literarno združimo z jedno pisavo v cbloto slovansko tako, kakor se je Nemčija in Italija združila, kateri rabi tudi v literarnem delu jeden jezik, dasiravno govori preprosti narod narečje, katerega je bil poprej vajen. S tem bi ne imela država nikakšne škode, in vlada bi morala iz svojega nagiba pospeševati razvoj jezika na narodni podlagi. S tem si bode pridobila in ohranila ljubezen in udanost slovanskih plemen, s tem pa tudi podpirala in pospeševala literarne in znanstvene namene. —o Iz deželnega zbora češkega. V Pragi 25. maja. Po petdnevnem odmoru imel je deželni zbor češki v soboto 3. sejo v sedanjem zasedanji. Na dnevnem redu bila je predloga deželnega odbora, katera se tiče plovbe na Vltavi, predmet, ki v sedanjem napetem položaji češkonemške sprave seveda nikakor ni mogel osvojiti si pozornosti razburjenih duhov. Seja ta pa tudi ni imela — vsaj ni glavnega namena, rešiti to predlogo, ampak pričakovalo se je, da bode 27členna komisija, kateri so izročene predloge o češkonemški spravi, predložila že kaka poročila ob uspehih svojega delovanja. Ali nada ta se ni izpolnila. Dotični odsek ni rešil do sobote še niti prve točke prve predloge, dasi je imel 6 sej, trajajočih po 5 do 8 ur. Zato pa je vladal po celi zbornici tihi mir in dremota, ka-keršna bo javlja pred velikimi nevihtami. Mej sejo oglasilo jo predsedništvo, da predloži vlada v najbližji dobi deželnemu zboru osuovo zakona s premembo dosedanjega volilnega reda, ki je tudi del Dunajskih punktacij. S tem zakonom LISTEK. Un ceno življenje. Češki spisal Ladislav S tr ou pe ž uic ky; preložil Vinko. V. (Dalje.) Koniaš, o Čigar trdem značaji so se doslej razbijala vsa prizadevanja njegova, vsklikne strastno : „Ti si tukaj? O zaelepljenec, glej, kako Gospod kaznuje tvoj dom, ker si ga zatajil !u In pokazal je na francosko četo. Krištof obrne ae od Koniaša; nedostajalo mu je potrpljenja, da bi poslušal proklinjanje njegovo. Sedaj opazi Dobran, da prihaja gospa Poliksena v spremstvu nekaterih žensk sem od grada. Izprehajala se je baš poleg grada, ki se je prikazala četa Francozov na cesti proti gradu. Domov se ni mogla več vrniti. Hitela je torej proti koči, ker je videla, da tam že nekaj druzih ljudij išče zavetja. Krištof pohiti materi nasproti. „Vi ste tukaj, gospod ? — In sedaj, ko se vaša sestra nahaja v največji nevarnosti?" S tem očitkom ogovorila je gospa Poliksena svojega sina. „Izabela je tedaj v gradu? A kdo se je mogel nadejati te nesreče, draga mati ?u Gospa Poliksena toži zvijajoč z rokama: „Ubogo dete! V plen bode surovim vojakom! ... O Bog, ti me prehudo izkušaš!u Padla je na kolena, dvignila roki k nebu ter prosila tugovaje: »Usmiljeni Bog, in ti, mati milosti polna, tukaj, v prahu se ponižujem, vspomni se, pošlji angelja varuha otroku mojemu . . . čuvaj ga!u Preplašeni ljudje obstopili so ubogo gospo ter jo tolažili. Jitka je že delj časa gledala gospo Polikseno, koje žalost jej je segala v srce. V duši porodila se jej je neka misel. Spomnila se je, da je ranjeni. Francoz, ki se nahaja v koči, višji častnik, njen oče nazival ga je podpolkovnika. „Ta bi utegnil pomagati!" dejala je sama pri sebi ter naglo odšla v kočo. Kmalu na to se vrne, a ne sama; ob njeno roko opiral se je francoski častnik. Vsi navzoči se nemalo začudijo, posebno Krištof si ne more razjasniti tega prizora. Jitka je prosila častnika v nemškem jeziku, nadaljujoč razgovor, začet v koči. „Zaklinjam vas, gospod, z vsem, kar Vam je na svetu najdražjega, rešite to deklico. Vas bodo gotovo ubogali . . . njena usoda je v Vaših rokah. Poglejte gospo, ki tu kleči: to je njena mati. Boji se za svoje dete . . . straha gine. Storite teh par korakov in zapovejte vojakom, naj se umaknejo. Iz srca rada vas podpiram v hoji. Bodite plemeniti.M „Re8 je, krasna deva,8 odgovori častnik, „to so moji vojaki, poznam jih po obleki . . . Dolžan sem vam hvaležnosti, povrnem vam, kar ste včeraj storili zame. Rekel jim bodem, naj se umaknejo. Idiva!" In od Jitke podpiran odšel je častnik proti cesti, kjer se je francoska četa pomikala proti gradu. „Umejem te, dobro dete," šepetal je Dobran, mirno gledajoč za njima. Krištof pa je stopil k Dobranu ter ga vprašal, kaj pomeni vse to. „Gospod vitez, Francozi bodo gradu prizanesli, to upam zo trdno," odgovori Dobran. Kar prične govoriti Koniaš, ki je doslej čudeč se gledal za Jitko in Častnikom : ima se prenarediti famozni Schmerliogov volilni red, ta čaB veljavni, s katerim je ukoval imenovani državnik »blagega spomina- avstrijske Slovane v težke verige. Staročehi so uprav na ta del Dunajskega dogovora pokladali mnogo upanja, ker bi toli potre} mu prememba volilnega reda vsaj nekoliko po* pravila veliko krivico, ki se godi v tem oziru češkemu narodu. Bili bo zatorej tem bolj neprijetno iznenađeni, ko niso našli mej podanimi vladnimi predlogami predloge o preniembi volilnega reda, kar je navdušenost za spravo pri mnogih znatno ohladilo in njih prejšnjo udanost in zaupanje do vlade močno omajalo. Sploh je videti, da jih je marsikaj presenetilo in da so si mnogi v marsičem Dunajski dogovor drugače mislili, kakor ga pa Bedaj vlada v svojih predlogah tolmači. To se je pokazalo precej pri sejah komisije, kjer Sta-ročeha odločno staročeškega mišljenja: prof. Kvičala in dr. Škarda poleg dr. Trojana predloge ostro kri-tikujeta ter Mladočehom delo znatno olehčujeta; to priznal je celo knez Schvvarzenborg, ki se je izjavil v komisiji dne 23. t. m. nasproti Mladočehom, da jim zavida njih ugoden položaj, ker neinajo vezanih rok, morejo brez vseh ozirov glasovati proti predlogam, dočim je njegova stranka vezana na častno besedo, s" katero se je zavezala brezpogojno zagovarjati Dunajski dogovor; to pokazali so dalje tudi vsi staročeški časopisi, ki so nakrat svojo barvo spremenili. Najbolj očitno in odločno pa je izrazil svojo nevoljo občinski svet glavnega mesta Prage, v katerem je zastopana seveda staročeška večina, v posebni peticiji do deželnega zbora, s katero se protestuje proti onim določbam vladne predloge, ki se tičejo zastopnikov mesta Prage v odboru deželnega sveta. Peticija se je jednoglasno vsprejela. — Da bi torej nekoliko potolažila občno nevoljo, javljajočo se mej Staročehi, oznanila je v soboto vlada, da hoče brzo predložiti osnovo zakona o premembi volilnega reda. Toda baš velikega utiea ali preobrata v mišljenji ni napravila; tudi Staročehi po bridkih izkušujah že ne verujejo več v odkritosrčnost in nepristranost vlade. — Na konci seje podal je poslanec dr. Engel v imenu svobodomisolnih čeških poslancev na vlado interpelacijo, ki nam pojasnjuje prizadevanje vlade, zaprečiti in potlačiti v narodu Češkem gibanje, ki je naperjeno proti uresničeuju češkonemške sprave. Da je vlada in nje podrejeni organi s svojim terorizmom slabo služila prospehu Dunajskega dogovora, upoznala je gotovo sedaj že sama, a očitajo jej to tudi Staročehi sami. Da je vlada strogo za lira nje »ala vsako kritiko o Dunajskem dogovoru in v to svrho prepovedovala shode, odvzela filijalke za nadrobno razprodavanje opozičnih „Narodnih* Listov", da je zaplenila neodvisnih čeških poslancev izjavo in kritiko proti določbam Dunajskega dogovora i. t. d., vse to potrjevalo je le še tem bolj v zavednem češkem narodu prepričanje, da ne more biti čisto zlato, katero se mu podaje v zavitku Dunajskega dogovora. Grof Taaffe se je motil, ko je začel snovati, kakor vse kaže, — uehvaležno delo miru in sprave, ako je menil, da ima pred seboj tirolskega ali gornjeavstrijskega kmeta, ki se „To je bil francoski čaBtnik! In iz koče je prišel?" Gospa PolikBena, dasiravno jo je lomil strah, ustane in kažoč za Jitko pravi Krištofu: „Glej, tvoja ljubica !" Krištof skloni glavo. Mej tem se je bil čaBtnik, spremljan od Ji tke, približal francoski četi. Vojaki so ga takoj spoznali ter ga obkolili. Kmalu na to oglasi Be trobenta. To je bilo znamenje, da se umaknejo. Četa je obstala. "Vsi so radostno vsprejeli svojega vodnika. Povedali so mu, kar so zvedeli od oglednikov, da so ga namreč našli mej ranjenci ter odvedli v grad kot ujetnika. Načelnik četi je bil že sklenil grad vzeti ter ga osvoboditi, »Umikajo se!" vsklikne gospa Poliksena iz-nenadjena. Kar izpregovori Koniaš: „Milostiva goBpa, vse tu se mi jako čudno zdi. Kaj je ta častnik delal v koči?" In pristopivši h goBpe Polikseni se je na tihem razgovarjal ž njo. Živo pritrjujoč mu odgovorila je naposled gospa Poliksena: „Vaše domnevanje se je potrdilo, čestiti oče; ta mož je zvezan s sovražniki milostive naše cesarice.*' (Daljo prih.) v svoji klerikalni pohlevnosti, prožnosti in raztez-nosti da morda ovijati okolu vladnega prsta. Čeh (na Češkem!) pa ima trde ude in Še bolj trdo glavo, naravni nasledek premnogih trdih političnih bojev za svete mu pravice staroslavne svoje domovine! Došlo je do sobote nad 2100 peticij proti „spravi", vzliu prizadevanju staročeške stranke, paralizovati jih s peticijami v tvoj prospeh in vzlic vsemu pritisku od zgoraj, ki je dal mladočeškim poslancem povod za omenjeno interpelacijo, katera se glasi doslovno : „Svoboda peticijskega prava je jedno najvažnejših jamstev ustavnega življenja, tako, da nam jo celo državni temeljni zakon z dne 21. grudna 1867. č. 142. izrecno in v polni meri zagotavlja. Kljubu temu postopajo c. kr. uradi na Češkem v poslednji dobi tako, da s svojimi naredba mi in vedenjem navedeno točko državnega temeljnega zakona očitno rušijo. Tako ukazal je c. kr. okrajni glavar v Kutni Gori vsem županom svojega okraja, da naj bi na razširjevatelje peticij Bkrbno pazili ter dotične osebe njemu naznanjali, ne zmene se, da jim s tem naravnost ukazuje, opravljati službo denuucijautov. Tako dal je c. kr. glavar v Domažlicah peticijo, glasečo se protiuzakonenju Dunajskega dogovora, zapleniti po orožniku z opombo, da je protivna tiskovnim zakonom. Najpomenljivejši pa i z mej vseh slučajev — seveda teh, o katerih smo izvedeli, — pripetil se je v Detenicah, kjer je orožnik v polni oborožbi s pooblastilom c. kr. glavarja zaplenil peticijo z 20 podpisi, izgovarjaje se, da ravna po dauem mu ukazu. Ker takšno, veljavnim zakonom nasprotujoče postopanje c. kr. uradov še ostalo zaupanje do ustavnih naših pravic spodkopava, da — dela jim sramoto, in ker je takšna zloraba orožnikov k podobnim protipostuvnim činom njih hvalevredni službi, varovati javni red, gotovo le na kvar; vprašajo pod-pisanci *. 1, So-li ti slučaji Nj. Ekscel. znani ? 2. Kaj namerava ukreniti, da bi c. kr. uradi jamčenih državljanskih ustavnih pravic v bodoče samovoljno ne rušili?" Sejo zaključil je najvišji maršalek z izjavo, da ne more oznaniti dneva prihodnje seje, lu.v komisija, katera razpravlja o predlogah sprave, še do sedaj ni dospela v svojem delu tako daleč, da bi mogla o kateri izmej vladnih predlog poročati v plenarni seji; nadeja Be pa, da se bo za nekaj dnij prihodnjega tedna zborovanje zopet moglo nadaljevati. —k. Zborovanje „Zaveže slovenskih učiteljskih društev". Iz Celja, 27. maja. [Izv. dop.] II. (Konec.) Četrta točka bi imela biti sledeča: „Kaj naj si učitelji ohranimo, če nas nezgoda potisne v nemilo stanje?"; poročevalec g. Ivan Bano, učitelj v Divači. Radi prepičlega Časa vsprejeli so se samo sledeči stavki: 1. Ohranimo si ponosno zavednost, da je naš stan velevažen in da je naše delovanje z ozirom na človeštvo neizmerne koristi. 2. Ohranimo si ljubezen do poklica in mladine. 3. Ohranimo si ljubezen do naroda in domovine. 4. Ohranimo si nagib do znanstvenega in strokovnega napredka. 5. Ohranimo Bi načelo : ne le poučevati, ampak tudi vzgajati. 6. Ohranimo si pravi smoter našega delovanja: poučevati in vzgajati za življenje. 7. Ohranimo si trdno prepričanje, da svet neprestano napreduje in da nam baš svetovni napredek primore k boljši bodočnosti. 8. Ohranimo si stanovsko zavednost v dosego prepotrebne kolegijalnosti. 5. točka: „0 risanji brez stigem v ljudskej šoli"; poročevalec g. J. Bez laj, meščanski učitelj in c. kr. šolski nadzornik na Krškem. G. govornik je povedal mnenja nekaterih nemških učiteljskih društev o metodi risanja v ljudski goli. , Odobreni so bili stavki; Na nižji stopinji ljudske šole naj se risa s pikami ali brez pik; na srednji in višji stopinji pa brez pik. 6. točka je radi pomanjkanja časa izostala in se preložila na bodočo skupščino. Naposled se je vsprejela sledeča resolucija: Slovensko učiteljstvo hoče složno delovati s slovensko duhovščino, toda neopravičene napade od te strani na šolstvo in učiteljstvo bode odločno odbijalo. Mej zborovanjem je šla deputacija h g. okrajnemu glavarju s prošnjo, da bi blagovolil izraz lo-jalitete „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" sporočiti Njegovemu Velečastvu presvetlemu cesarju s čestitko k približajoči se poroki presvetle nadvoj-vodinje Marije Valerije. Zbor je sklenil g. predsednik Praprot-nik, ki ga je kaj taktno vodil, a trikratnim „Slava"-klicem na cesarja. Po glavnem zboru so še delegacije volile novi upravni odbor, ki je sedaj sestavljen iz sledečih gospodov : Dr. Tom. Romih, meščanski učitelj na Krškem (predsednik); Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirji, Jarn. Bavnikar, nadučitelj v Litiji (podpredsednika) ; J. Lapa j ne, ravnatelj na Krškem (blagajnik); Kr. G r a d i Š n i k, učitelj v Hrastniku, J. Slane, učitelj v Radečah (tajnika); M. Nerat, nadučitelj v Mariboru (urednik društvenega glasila „Popotnika"); A. Brezo vnik, učitelj v Vojniku, J. Kocbek, učitelj na Rečici, J. Pore kar, nadučitelj na Humu, V. Ribnik ar, nadučitelj v Lo-gatci, A. Jelenec, učitelj ; Št. Juriji pri Kranji, A. Ve rt ov ec, učitelj - voditelj v Tolminu\ J. Kante, učitelj - voditelj v Sežani in J. Med vešče k, učitelj v Opatjem selu (odborniki). Politični razgled. &T4»lraBaje <9ežele. V Ljubljani, 29. maja. I>e£elnoxborske volitve bodo v Sleziji 30. dne junija za kmetske občine, 2. dne julija za mesta in trgovinsko zbornice in 4. dne julija za velepoaeatvo. Volilno gibanje je zlasti na Moravskem že jako živahno. Nemška stranka je že priobčila volilni oklic Lienbacherjeva stranka pa po planinskih deželah pridno deluje in je tudi že objavila oklic, v katerem pravi, da bode v vprašanjih, ki se tičejo vere in moralnosti, postopala v sporazumljenji 8 Škoti, v drugih vprašanjih pa popolnoma samostojno Oni pa, ki mislijo, da so v vseh drugih političnih vprašanjih škofje merodajni, usiljujejo škofom strankarsko stališče, katero se ne strinja ž njih visokim poklicem, in hočejo narediti konservativno stranko za klerikalno. Nam se to dozdeva pomenljivo, da se je Lienbacherju zdelo potrebno tako naglašati samostojnost Bvoje stranke nasproti škofom. Tu si moremo le tako razlagati, da tudi v planinskih deželah prodira prepričanje, da nema duhovščina odločevati v vseh vprašanjih. Galistei aemljiško-odvezni dolg in konservativci. Kakor se kaže, bodo liberalci in Lienbacher-jevi pristaši si dobro izkoristili odsotnost zmernih konservativcev pri glasovanji ob odpisu galiakega zemljiškood veznega dolga. Zmerni konservativci se skušajo opravičevati, pa vse jim nič ne pomaga. Njih nasprotniki odgovarjajo jim, da bi se pri glasovanji ne bili smeli odtegniti. Če so res bili preverjeni, da ima Galicija pravico terjati odpis, bili bi morali glasovati za vladno predlogo; če so pa dvomili o tem, ali pa bili celo preverjeni, da Galicija take pravice nema, bi pa bili morali glasovati za predlog državnozborske manjšine. Pri bodočih volitvah bode ta zadeva mnogo škodovala zmernim konservativcem, posebno ko njih nasprotniki strašijo volilce, da bodo Poljaki prišli v kratkem z novimi zahtevami in jim bodo zmerni konservativci vse dovolili. Najprej bodo zahtevali nekaj milijonov za urejenje rek v Galiciji. Vidno je torej, da bode zmerna konservativna stranka pri bodočih volitvah mnogo zgubila v planinskih deželah. Hiranje konservatizma na Gorenjem Avstrijskem. Nedavno so se še nadejali konservativci, da bodo pri letošnjih volitvah za deželni zbor pridobili dvotretjinsko večino, sedaj pa njihovi listi že izražajo bojazen, da ue bodo vseh sedežev mogli obdržati. Liberalci so nabrali baje velik zaklad za volilne namene, da pribore večino v planinskih deželah pri letošnjih deželnozborskih volitvah. Konservativna glasila so preverjena, da bo jim to posrečilo ne bode, a parcijelnih uspehov pa utegnejo priboriti. Konservativen list toži, da bo v Linci konservativci zgubili v minolem desetletji jedno društvo, ki je zanje delovalo, in da zadnja leta pri občinskih volitvah v gorenjeavstrijskera stolnem mestu ni voljen nobeden konservativec. V mestnem zboru sta že samo dva konservativca, ki bodeta pa tudi v kratkem izstopila ter ne bodeta več voljena. Ta list vzdihuje, kaj bi rekel pokojni škef Rudiger, ko bi videl, kako lahkomišljeno se ruš: delo njegovo, da zadošča le nekaj redov in naslovov, da se podere, kar se je s trudom zgradilo. Občinske volitve t) Inotnostu. Že poslednje deželnozborske volitve na Tirolskem so jasoo pokazale, da konservativna stranka v tej deželi zgublja svoj upliv. V deželnem zboru ima večino, kadar nekaj Italijanov ž njo glasuje. Če pa vsi Italijani potegnejo z liberalci, pa imajo poslednji večino. Občinske volitve v deželnem stolnem mestu so tudi nas preverile, da se veljava konservativcev manjša. Lani jo bilo voljenih vsaj nekaj konservativnih kandidatov, letos so pa vsi propali. Uzrok nazadovanju konservatizma so pa mlajši učitelji, ki sedaj sicer še na skrivnem ruje jo proti duhovščini, tako vsaj trdi na Dunaji izhajajoč odločno konservativen list. Ta list tudi misli, da učitelji ne bodo dolgo le na skrivnem agir.ovali proti duhovščini, temveč bodo kmalu začeli javno in posledica bode, da Tirolska postane tako liberalna, kakor je Češka in Moravska. Vflianje države. Pravda majorju JPanice. Zagovornik Btotnik Berov, je dokazoval, da zakonske določbe, katere je navajal državni pravdnik, ne morejo veljati v tem slučaji. Posebno je pa na-glašal velike majorjeve zasluge. Drug zagovornik Vulčev je pa pobijal trditev državnega pravdoika, da se vojaki ue smejo udeleževati političnih ustaj, kajti Plovdivskega prevrata so se udeležili tudi vojaki, mej njimi celo dva člana sedanjega vojaškega sodišča. Nadalje je opozarjal, da je nezukonito bil Panica zaprt, ker njega prijetja ni potrdilo najvišje vojaško kasacijsko sodišče. Tudi ni dokazano, da so najdeni papirji zares Panični, lahko so tudi Ge-orgevlji. Ravno tako nezakonito je bilo zaslišanje majorjevih otrok, katero je zaukazal Stambulov. Predsednik je nekajkrat zagovorniku posegel v besedo. Vbo ti zagovori pa najbrž ne bodo nič pomagali, ker se Stambulov hoče znebiti nasprotnika svojega. Nemški katoliški shod* Omenili smo že, da letos ne bode nemški katoliški Bhod v Monako vem, ampak kje drugej, ker se je bavarski princ regent uprl, da bi bil shod v bavarskej prestolnici. Židovski liberalni listi odobravajo prinčevo postopanje. Odločno pa obsoja tako poseganje krone v strankarske zadeve demokratična „Frankfurter Zeitung", katera je znana, da vedno z vso odločnostjo zagovarja demokratična in liberalna načela, bodi proti komur koli. Ta list odločno naglasa, da 80 katoliki imeli pravico, /bo rovati isto tako v Monakovem, kakor v katerem koli drugem -mestu. Stvar je jako resna, kajti princ utegne drugi pot zabraniti shod kake druge stranke, kakor je sedaj shod katoliške. Če bode vladar po segal tako v strankarske zadeve, Be lahko pripeti, da kdaj porabi svojo avtoriteto za jedno ali drugo stranko v parlamentu. V tem slučaji bi pa trpela veljava krone ali pa veljava parlamenta. Zaradi tega se Frankobrodski list ne more veseliti prepovedi katoliškega shoda v Monakovem. Provincijalii*i volitve v Self/iji. V nedeljo so bile v Belgiji volitve za polovico članov provincijalnih zaBtopov. Izid volitev je, da sta obe stranki obdržali dosedanje mandate, le v Loewenu imajo liberalci zaznamovati toliko uspeha, da njih kandidat pride v ožjo volitev. Že 17 let v tem mestu noben liberalec niti v ožjo volitev ni prišel. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, 27. maja. Navzočnih je bilo sprva 26 mestnih odbornikov. — Predsedoval je Župan Grasselli, ki je overovateljema zapisnika imenoval mestna odbornika Kl e i na in Povšeta, na kar je oddal predsed ništvo podžupanu V. PetričiČu. Nadaljuje se razprava o predlogih združenih odsekov, naj bi se dovolila za gradnjo deželnega gledališča na posestvu g. Mayer-ja pri Lattermano-vem drevoredu svota 30.000 gld. Mestni odbornik Valentin čic protivi se temu predlogu kakor v zadnji seji. Mesto razvijalo se bode le proti južni železnici. Govornik priporoča Perdanovo stavišče, Jalenovo hišo z Andrettovo in ono pekovske zadruge, govori o „ Verpflegsmagazina-u in o gledališkem pogorišči s Kastnerjeva hišo, ki je na prodaj za 60.000 gld. Naposled predlaga, da se predlog vrne združenima odsekoma, da o njem poročata v teku jednega meseca. Mestni odbornik V e 1 k a v r h podpira ta na svet. To ne gre, da bi se kvadratni seženj v Spodnji ŠiSki plačal po 28 gld., v mestu, v centrumu, bi pa veljal, ako se vzame Jalenovo posestvo v poštev, le kaka 2 gld. več. Mestni odbornik Povše stavi predlog, da se bi dovolilo sicer 80.000 gld. za nakup stavbišča, a ne preje, dokler podturnski grad in posestvo ni inkorporirano Ljubljanskemu mestu. Mestni odbornik Gogola naglasa, da je mestni zbor že sklenil, da da k stavbinskim troškom 1 i I • ki bi znašali po proračunu 22.500 gld. za stavbo gledališča. Ker so jednaki proračuni navadno prej premajhni, nego preveliki, bode mesto, ako da 30.000 gld. jedenkrat za vselej, gotovo ceneje izhajalo. Naj se torej ne ovira zgradba gledališča, katero bode pri stavbi in pozneje donašalo obrtnikom in trgovcem le dobiček in naj se vsprejrao predlogi združenih odsekov. Mestni odbornik H ras k v pravi, da bi bilo gledališče v Spodnje Šišenski občini za isto pravo danajsko darilo. Vsak dan bode imela občina 50 kr. dohodkov, troškov pa 3 gld., kajti treba bode nastaviti strokovnjaka v stavbinski stroki, policijskega komisarja, zdravnika itd. Kar je kramljal mestni odbornik Valentinčič o novih stavbinskih prostorih, to so zgolj stavbinske fantazije. Ako bi se hotelo pogajati s nlharmoničnim društvom zaradi pogorišča, bi trajale obravnave gotovo tako dolgo, da bi dospela gradnja tega poslopja že do strehe. Gledališča ne gre staviti na hv Petra predmestji, kajti tam je zmirom veliko nesreč na cesti. Gledališče mora vender biti kraj za omiko in to^ej na prostoru, vsacemu lahko pristopuem. Ljubljano itak zmatrajo tujci kot popolnoma nemško mesto, naj vsaj gledališče upliva na slovenski javni govor. Mestni odbornik Velkavrh pravi: Deželni zbor sklene, kar hoče, a mestni zbor ne more za to glasovati, da se gledališče, namenjeno Ljubljanskemu stolnemu mestu, zida v Spodnji Šiški. (Odbornik Gogola xkliče: Kje pa drugej?) Govornik Velkavrh odvrne, da se je dolgo časa iskal prostor za I. mestno deško šolo, in če se tri leta čaka na stavbo gledališča, počakalo se bode tudi še jedno leto. Gledališče ne sme biti na skrajni periferiji Sv. Petra cesta pa ni, da bi tako ostala zmirom, kakor jo je sodil odbornik Hraskv. Mi domačini imamo boljšo misel o njej, ko tujci! (Odbornik Hraskv: Jaz proti temu proteBtujem!) Poročevalec H r i bar izjavlja, da se popolnoma strinja s protestom g. Hraskega in želi, da se za piše protest v zapisnik, kajti gospod Hraskv voljen je odbornikom kot davkoplačevalec Ljubljanske občine. Podžupan V. Petričič pokliče g. Velkovrha k redu, zaradi izreka proti g. Hraskemu. Župni'. Grasseli opomni, da danes ne gre za nove stavbinske prostore, nego odgovoriti je deželnemu odboru, ali so da brez cesarja Josipa trga 30 000 gld. Mesto ne zida gledališča, ampak deželni odbor, torej tudi mesto nema predpisavati, kje naj se zida, kajti, ako bi to hotelo, globoko bi moralo poseči v žep, česar pa mu finance ne dopuščajo Župan se protivi tudi Povšetovemu nasvetu in misli, da se bode inkorporacija Tivolskega posestva naj bolj pospešila po gradnji gledališča na Maverjevem prostoru, kajti občina Spodnja Šiška bode za božjo voljo sama prosila, da se priklopi Tivolsko posestvo občini Ljubljanski, ker ne more opravljati raznih poslov, ki bi jih gledališče nalagalo in tudi vlada bi ne dopuščala, da bi Šišenska občina opravljati poskusila te posle, torej bi vlada gledala, da se skleneni zakon ob inkorporaciji potrdi. (Konec prih..} Domače stvari, — (Umrl) je preteklo noč v svojem roJBtve nem kraji pri Poljčanah g. Josip Mar g u č, trgovec in blagajnik j>osojilnice v Logatci, v najlepši moški dobi. Pokojnik bil je izvrsten mož v vsacem oziru zlasti pa jako točen in neumorno delaven blagajnik Logaški posojilnici. Blag mu bodi spomin! — (Društvo „Pravnik", v Ljubljani je svoj napovedani izlet v Zatičino preložilo iz važnih razlogov na dan 15. junija t. 1. — (Slovenski klub na Dunaji) se snide v soboto, 31. t m. v restavraciji „zur gol denen Kugela I, am Hof ob osmih zvečer. Čital bode g. prof. Štritof o realističnih in humanističnih strokah v srednjih šolah. Dunajski Slovenci naj bo tega večera polnoštevilno udeleže. — (Vodstvo deželne vinarske, sad jarske in poljedelske šole na Grmu pr Rudolfovem) spisalo in izdalo je letno poročilo za šolsko in gospodarsko leto 1888/9. V njem na Števa nam učence, učno osobje, učni red in druge podrobnosti s posebnim ozirom na vinogradarstvo sadjarstvo, poljedelstvo, živinarstvo, zelenjadarstvo in gozdarstvo. Jako pregledno sestavljena knjižica nam je pristna podoba, kako uspešno napreduje ta deželni zavod, kako se lepša in razvija deželi v blaginjo. — (Nov velik hotel v G o r ic i.) Vodstvo južne železnice kupilo je palačo grofa Mels-Coloredo v Gorici za 74.000 gld. ter jo namerava pretvoriti v velik zdravilni hotel. Gorica, katera se imenuje naša Nizza, in katero leto za letom pohaja mnogo na prsih bolnih, da v milem podnebji najdejo olajšanja, pridobila bode nedvomno mnogo z ustanovo tacega velicega zavoda, kateri se je zelo pogrešal do sedaj. Lega tega hotela pa bode jako srečna blizu mestnega parka in daleč, stran od i udu stri-jalnih zavodov, kateri manj ali več z dimniki in jednacirai stvarmi kvarijo zrak. Goriški mestni očetje dovolili so knjigarju Wokulat-u podporo 200 gld., da izda knjižico, katera bi služila tujcem kot vodnica. Nadejamo se, da bode ta knjižica pisana stvarno, a ne podobna od nas včeraj omenjenemu Celjskemu pamfletu. — (V Zagrebu) ustavili so pekovski pomagači delo. Šest poraagačev bilo je izvoljenih, da se skušajo poravnati z mojstri. Drugi pomagači šli so v park zvunaj mesta, kjer čakajo resultata. — (Vabilo k občnemu zbora podružnice sv. Cirila in Metoda za Kamnik in okolico), kateri bode v nedeljo dne 1. rožnika ob 5. uri popi ludue v prostorih narodne čitalnice Kamniške. Dnevni red: a) Pozdrav g. predsednika; b) Poročilo g. tajnikovo; c) Poročilo g. blagajnikovo; d) Volitev novega odbora; e) Volitev poslancev k veliki skupščini ; f) Posamezni predlogi in nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi vse zavedne narodnjake prav uljudno odbor. — (Vabilo) k tomboli s petjem, katero zvršujo iz prijaznosti Litijski pevski zbor, in godbo, katera se bode vršila v prostorih gospoda Oblaka za napravo nove brizgal niče gasilnemu društvu v Litiji dne 1. junija 1890. — Začetek ob 3. uri popoludne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — (Požar.) V Mlačah pri Poljčanah nastal je preteklo soboto pri posestniku Filipu Korošci ogeuj. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje, par volov, dve breji kravi in jedno tele. Tudi sosedu Antonu Kuku pogorela ,«o vsa poslopja. Gasilno društvo omejilo je požar, da ni segel daljo. Pogo-relca sta bila zavarovana. Tetagrami „Slo/enakemu Narodu": Sofija 29. maja. V pravdi proti Panici predlagal državni pravdnik: Za Panico in Ka-lubkova smrt, za Arnandova jedno ali dve stopinji nižjo kazen, za poročnika Rizova do 15 let ječe, civilist Rizov, potein Nojarov, Abalanski, Stamenov, Pantalej in Kesinov naj se oprostč. Glede druzih zatožencev prepustil državni pravdnik odločitev sodišču. Pariz 29. maja. V pravdi proti „So-ciete des metauxB obsojen Secretan na šest mesecev in 10.000 frankov globe, Laveissiere na tri mesece in tri tisoč frankov, Hentsch na tri tisoč frankov. Joubert oproščen; proti ostalim zatožencem se je postopanje ustavilo. Razne vesti. * (Koliko je kristijanov?) Kakor piše James Johnston, je na svetu do 500 milijonov kristijanov, to je jedna tretjina vsega človeštva. * (Požar v razstavi Dunajski.) Pretekli torek zvečer proti 10. uri unel se je sladkorni paviljon in se je ogenj razširil s tako naglostjo, da je upepelil ves paviljon z vsemi stroji, preparati, in vsem, kar je bilo v njem. Škoda znaša več stotisoč goldinarjev. Požar bil je tako silen, da se je bilo bati za bližnja poslopja. K sreči ni bilo vetra in se je mogla zabraniti večja nesreča tem ložje, ker je dež lil curkoma. * (Za pivopivce) jako važno vprašanje, koliko več tehta oseba, ko popije 10 čas piva, se je nedavno rešilo v veseli družbi v Sprembergu. Nekateri so trdili, da vsekako funta več, drugi pa da ne, ker razkrojitev v telesu ne dopušča take pomnožitve. Stavili so. Jeden gospodov se je pa ponudil, da popije 10 čaš, ne da bi ustal. Poprej so ga stehtali, in ko je popil dotično množino piva, pa zopet in pokazalo se je, da je bil 5l/a funtov težji. Oni, ki so dobili stavo, so seveda potem pridno dalje pili. * (Nova poraba para.) Američan izumil je parno trobento, katere glas se čuje štiri milje daleč. Rojakom izumiteljevim pa instrument ne ugaja in so prepovedali rabiti ga v njih teritoriji. Izumitelj je odšel sedaj v druga mesta, poskušat srečo. To je pač izum, ki bode napravljal šo mnogo hrupa. * (Plat zvona pri volitvah). Na čuden način sklicevali so se — kakor poročajo „Neue Ti-roler Stimmen" — nedavno volilci, ko so se vršile občinske volitve v Aksams-u. Ko se je v odločenem času /bralo jako pičlo število volilcev, bilo jih je kacih še9t, izrazil je vladni zastopnik svoje začudenje, da se občinarji tako malo brigajo za volitev. Začelo se je torej zvoniti plat zvona, in zbralo se je res toliko volilcev, da se je volitev mogla vršiti dostojno. * (Nesreča naredi 3 p r a v o.) Te dni je cesarica Friderik, mati sedanjega nemškega cesarja pohodila v Wiesbadenu cesarico Evgenijo. Nesrečni dami sta se dve uri zanpno pogovarjali. Cesarica Friderik zgubila je soproga, Evgenija pa soproga in sinu in to je storilo, da sta cesarici sedaj najboljši prijateljici. * (Da kdo dobi pismo čez deset let,) je zares redko. V Spandavu se je pripetilo minoli teden, da so razne osobe dobile pisma, odposlana pred desetimi leti. Zvezek pisem se je pred desetimi leti tako zmuznil v predal nekega vagona, da so ga še le letos našli, ko so vagon snažili in popravljali. * (Svojo dojiljo vzel.) Kaj tacega se še pač ni mnogokrat zgodilo. Te dni vzel je mlad Be-rolinski trgovec svojo bivšo dojiljo za soprogo. Sedanja njegova žena je imela še le 17 let, ko so jo za dojiljo najeli stariši njenega sedanjega moža. Trgovec ima sedaj nekaj nad dvajset let. Stariši baje neso posebno veseli, da so se stvari tako obrnile. Slovenskim aMurijentom! Kakor vsako leto, bode se i letos veliko število slovenskih dijakov, dovršivši svoje študije na srednjih šolah, podalo v prestolnico avstrijsko, nadaljevat svoje nauke. Vendar so večini povsem neznane razmere Dunajskega življenja, mnogim celo neznani pogoji, merodajni za njih nadaljno izobrazbo. — Kakor lani, tako vabi tudi letos „Slovenija" gg. abiturijente, da se zaupno obrnejo na naše društvo, ako želč v kakem oziru pojasnila ali podučila; radovoljno postregel jim bode odbor po svoji najboljši moči in vednosti. Odbor akad. društva „Slovenije" na Dunaji dne 27. maja 18!)0. jjoblur mto)i V j za vs«" leto gld. MiO : sea pol leta j I gld. 2.30; um Četrt letu gld. 1.15. JJ ---r^JS 28. maja. Pri Slonu Neyinaicr, Rauchenherger, Muckscho. Lippitsch z Dunaju. — pl. Albrecht iz Podstupima. — Zupan iz Vipave. — Dabrovska it Pulja. — Budicki iz Zagreba. — Pokornv, Vukadfnovich iz Celju. — Stampf iz Lusta. — Hrovatiu iz Trsta. — Zeiringer iz Gradca. — Zelsacher iz Trga na Koroškem. Pri Mulići: Lechner, Hernold, llochmuth, Salzer z Dunaja. — Schneider iz Kreutberga. — Miklič iz Radovljice. — Jakovitia z Viftnjegore. — Baron Berg iz Mokronoga. — Leban iz Trsta. — Jordtin iz Kočevja. — Pertner iz Šneperka. — Vitez Guttenberg iz Trsta. tSJinrli v EJubljanl: 27. maju: Henrik Cirkelbach, hišni posestnik, 62 let, Opekarska ceBta št. 33, za plučoico. 28. maja. Ivana Muzlovic, kondukterjeva hči, 1 dan, Hradeckega vas št. 13, za oslabljenjem. — Karolina pl. Kohler, generalova vdova, 64 let, Stari trg št. 2, za oslabljenjem. V deželni bolnici: 27. maja: Primož Jamnik, goBtač, 60 let, za jetiko. Helena Ažman, gostija, 62 let, za oslabi jen jem. 28. maja. Helena Slapidk, delavka, 39 let, za jetiko. Anton Jeraj, gostač, 73 let, za oslabljen jem — Martin Potočnik, delavec, 68 let, za rakom v želodci. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. -. 'S? a C* 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7333 mm. 732 T mm. 731*6 mm. 16 2° C 18 6° C 15-4° C si. svz. si. szh. si. jz. obl. obl. obl. 3 50 mm. dežja. Srednja temperatura 167°, za 04° nad normalom. ZDi^riGijsl^a, borza dne 29. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danea . gld. 89-05 — gld. 8910 Srebrna renta .... . . 8975 — n 89 95 . , 10945 — n 109-55 6°/0 marčna renta . . . „ 10120 — rt 10P45 Akcije narodne banke . . „ 966--. — n 965 — „ 301-40 — n 30375 . „ 117-20 — » 117-— it —•— . „ 9-35 — 0-34 C. kr. cekini .... . , 5-57 — fl .V67 . „ 57-55 — U 5747'/, 4°/- državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0 . . Ogeraka papirna renta 5*/0 . Dunava reg. srečke 5°/4 . . Kndolfovo srečke , . Akcije anglo-avntr. banke 250 gld. 131 gld. 50 kr. 100 , 180 . 50 , 103 n 85 n 99 . 75 , 100 gld. 120 fi «0 „ . listi . . 116 • 75 , 100 gld. 184 . 50 . 10 „ 19 n 1» 120 „ 148 . 25 . v.. . . 221 n 75 „ Poštna ekspeditorica koja pet let pri pošti deluje, želi Mlužbo spremeniti. — Dopisi naj se blagovoli* poslati pod črkama K. A. na npravništvo tega lista. (440—2) Zobozdravnik doktor vsega zdravilstva, specijalist za ustne in zobne bolezni slani-j«' sedaj (424—3) Pred škofijo h. št. 20, I. nadstropje, nasproti poštnej podružnici št. 1. /oinic operacije z nnrkozo aH brez nje, uli « cocaln-lzvleckoiu in brez boleeln. \ suho vrst ne trajne plombe. — (■Hrnnturane, j**ko trpežne in dolgotrajne pldftnbe v knveiikn, cementu ali ni-cIm-h za zob 1 gld.: ravno tako po ceni vsakovrstne zobne operacije. "W| -3:00 kff malinčnega soka prodajam po 50 kr. kg, neračunši posode, in po 55 kr. kg s posodo. — Tudi ae dobč pri meni meseca julija po najnižji ceni sveže maline. (414—3) Anton De. Gleria trgovec v Dolenjem Logatol. V blagovoljno pozornost! Za svečanoatne povode, kakor: svatbe, nove maie, Jubileje itd., posodi se pri meni 150 kompletnih Jedal od kitajskega srebra, ponudilnlh skled, miznlh nastavkov itd. proti posojilniui 2 kr. za komad in dan. Namizno perilo posodi se pa le proti vzajemnemu sporazuiuljenju. V Ljubljani, due 27. maja 1890. (442) gostilničar ,,Pri solncl". ♦ O 9> Na najnovejši in najboljši način o J umetue (1083—41) J iZtthc |» zobovja • ustavlja brez vsakib bolečin ter opravlja plombo* % vanju in vse zobne opera«;!j«-. — odstranujo 4> zobue bolečine z usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, | poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦ Najboljša Brnska sukna azpošilju po originalnih tovarniških cenah tovarna finega sukna SIEGEL IMHOF V IBrza.-u.- % a elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti je 1 odrezek v dol gosti 3" 10 metra, tu je 4 Dun vatli. 1 odrezek velja: •Fgl. -I.&O iz navadne "Vfl ■W"gl.7.75 iz fine'W r gl. 10.50 iz jako fine "*Pt Tgl. A£. I o iz najfinejše"^ (129) prlHtlie (27) ovčje volne. Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grebouasta sukna, blago za ogrtače, loden za lovce in turiste, pcruvienne in tosking za salonske obleke, predpisana Hukna za gg uradnike, blago iz sukanca za moške in dečke, ki bc sme prati, pristna pique-gilet-blaga itd. itd. Za dobro blago* untau eno uzorcu odgovarja jočo in točno dopoNilja- tev Me jamči. Uzorci zastonj I Iranko. V1ZITN1GE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. Društvo Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje uljudno vabi vse člane, dobrotnike in prijatelje zavoda na O E C ITI SBOR ki bode dne 3. junija 1890 ob 6. nrl sveder na starem strelišči. DNEVNI RED: 1. Poročilo o delovanji društva v 1889/90. letu. — 2. Bla-gajnično poročilo. — 3. Nova volitev odbora, obstoječega iz 15 članov. — 4. Nova volitev računskih preglednikov. — 5. Razni predlogi. (444 — 1) Frizerska in brivska zadruga xr Laj ubijani naznanja cenjenemu občinstvu, da bodo od sedaj vsa frizerska podjetja ob nedeljah in praznikih točno ob treh po-poludne se zapirala. (44i—9) Za popolnoma novo, s kolesom 14' v premeru, proda Fr. Brdajs, (430—2) pošta in žel. postaja Sava. St 9021. Razglas (439—2) V dodatku k tuuradnemu razglasu z dne 8. t. ni., št. 8349, opozarja podpisani magistrat, da Je prcporctlano psom tlajati torbe, napravljene samo iz mehkega usnja, ker te torbe ne zabranijo grizenja. Prestopek te prepovedi zmatral se bode kot prestopek pasjega kontumaca in kot tak postavno kaznoval. Mestni magistrat Ljubljanski dne 24. maja 1890. Dr. Friderika I^ciiglcl"a Brezov balzam. F Že sinu rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejde tepotilo; ■ itko se pa ta sok po predpisu I zuuiitelja pripravi kemičnim porom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. I Ako se namažo zvečer ž 'njim obraz ali drugi deli polti, loči jo mc že drugi «lwu neznatne I u* u i n <- od polti, ki postane vsled tega eisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nosnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred Kld. 1.50. (179—31) Dr. Friderika Lengiel-a BENZOE-MILO. NajmilejSo in najdobrodejnejšo milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se V Ljubljani v Ub. pl. I i n U«m - ju lekarni in v vseti večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejema \V. Heuu, Daunj, X. Košnja v najem oddajala se bode kosoma po javni dražbi prihodnji torek dne 3. junija dopoludne ob 9. uri pri novi opekarni v Trnovskem predmestji. (448-i) Kllez ^ Supaneie. Štajerska Tempeljski vrelec in i* i st- "V T € Vedno nvcžu, iiajiuoriM-jsa polnitev v iiovosczldancj polnili!«j Jami k direktnim tokom iz studenca. I>obiva »e: Pri upravi slatine v Rogatci-Slatini, v vseh prodajalnicah mineralnih vod, boljših špecerijskih in droguerijskih prodajalnicah in lekarnah in v deželnoj hiši v Gradci. (2b9-4) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".