Leto LXIX. ŠL IM jLjuvijjnn^ sm su jropi *Wj* Ctera Um 1*^ 4 ^-------- -------------------------- . . * 1,1 , ..... - -- -- ____mm---------------------------------------------------------------------------------------- ^■H ^■■■■■■■b ^BH ■■k ■■■■■■■■{■■■■■■■l ■■■■■■■■■■■■■■ ■■l I ^HH ■■■■■■■■! ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■ ■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■ ■■Ak ^■■1 ■■W ■fe^. tinaja vaaK dan popoldne« izvzemal oadeljt ni pravni lrn, — inseraa oo 00 pcui vrst & Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din a, vecji tnseraO petu vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12* sa Inozemstvo Din 25-^ Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPEAVNlfiTVO LJUBLJANA, fcnafljeva oUca Uev. 6b Telefon: 31-22. 81-23. Sl-24. 81-25 m 81-2« Podružnice; MARIBOR Stroasmayerjeva 8b — NOVO MESTO, Ljubljanska & telefon it. 26. — CELJE*: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva. ulica 1, telefon si. SA; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. ^- JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna Hranilnica v LJubljani st. 10.351. Državljanska vojna v Španiji: pričakovanju odločilnega spopada V obeh taborih se mrzlično pripravljajo na odločilen spopad, do katerega bo najbrže prišlo v severni Španiji, kjer uporniki napredujejo Pariz. taL julija, r. Po zadnjih vesteh iz Španije izgleda, da je položaj trenutno stacionaren. Tako v vladnem kakor v uporniškem taboru je zavladala trenutna utrujenost in v oheh taborih zbirajo novih sil za odločilen spopad, do katerega ho prišlo najbrže že jutri. Na podlimi vesti iz obeh taborov je položaj trenutno naslednji: Vladne čete so očistile upornikov Madrid in vso bližnjo in daljno okolico. S pomočjo delavske milice je vlada pregnala upornike tudi v drugih meptih na jugu Španije in so sedij ^e \nžre.(^e postojanke v rokah vlade, tako predvsem Sevilla, Malaga, Cartage na, Valenia in Barcelona. Ker st je del vojske vrnil v vladni tabor in Je tudi pobunjena mornarica zopet stopila na stran vlade, so v vladnih krogih prepričani, da bodo sedaj lahko obvladali položaj in do kraja premagali upornike. Kratek odmor, ki je nastal v bojih, izkorišča vlada za koncentracijo svojih sil na najbolj ogroženih krajih ter za boljšo opremo svojih čet z orožjem, municijo in hrano. Uporniki so trenutno najbolj močni v severni Španiji, kjer se njihov pokret še širi. Utrdili so se zlatsi okrog Burgosa in Vala-dolida. tako da so severno Španijo skoro odrezali od Madrida. To je v severnih krajih izzvalo zmedo med pristaši ljudske fron et ,ki po večini zapuščajo svoja mesta in neze. Mada si prizadeva, da te razkropljene množice organizira in Je poslala v te kraje svoje posebne kurirje, da organizirajo odpor proti upornikom. Uporniki se utrjujejo zlasti oh železniški progi Bureos-Val-dolid in nameravajo od tod prodirati proti Madridu. Izgleda, da ho na tej fronti prišlo do odločilne bitke. Na Bilearskth otokih in na Kanarskih otokih so uporniki neomejeni gospodarji položaja. Tu še nikjer nt prišlo do resnejših bojev. Vojaške posadke so na strani upornikov in so se morali pristaši vlade udati brez odpora- V Maroku so bili uporniki vse do včeraj neomejeni gospodarji. Ker pa je večji del mornarice, na katero so uporniki z vso gotovostjo računali, prešel včeraj v vladni tabor, se je položaj spremenil v prilog vlade. Vojne ladje, katerim sedaj poveljujejo podoficir p. so krenile pred Maroko in hudr> obstreljujejo glavne uporniški postojanke. T/krcale so tudi že večje oddelke vladi zvestih čet in sedaj so se tudi v Maroku pričeli krvavi boji. Zaenkrat pa imajo v Maroku še vedno uporniki glavno moč. Boje pa se, ds se bodo morali udati, če bo blokada trajala del j časa in če uporniki v Španiji sami ne bodo kmalu dosegli svojega cilja, "ker h© v Maroku pričelo primanjkovati hrane in municije. Madrid, ?5. julija. AA. O splošnem polo-lijii poročajo iz vladnih vrst., da j* bilo i ^ eda j za.plenjeno mnocro vojnepa materijala, pušk, strojnic, topov in municije. V^dne čete o« tudi ujele veliko .število upornikov. Iz Madrida so zahtevali, da naj pri J je jo n.T fronto takoj ves sanitetni materija.], ki je na nt7.r>olago. ker jo število žrtev izredno veliko. Tehnioni upravitelj španskega letalskega društva Lape je na pri vil opazovalni polet po južni Španiji in je sporočil, da se mesta Alca in Cartagena nahajajo v rokah vladnih čet in da je življenje v t*»b mestih že normalno. V nasprotju s temi ugodnimi vestmi objavlja list »La Voz« poročilo o splošnem položaju in pravi, da so vladne čete izvršila velike varnostne priprave r neposredni bližini okoli Madrida. Vladne Čete so porušile most med Algo in Toreledosom v okolici Madrida, da hi tako preprečile napovedovanje uporniških čet iz Segovije proti Madridu . Radijska postaja v Barceloni je snoči ob 21.45 objavila, da vlada v mestu povsod red in mir. Lizbona, 22. julija. AA. DNB poroča: Vse radiopostaje, ki so v rokah upornikov, soglasno poročajo, da čete generala Mole prodirajo v smeri proti Madridu. Istočasno prodirajo čete upornih polkov iz Valladolida, Saragose in Alicanta. Pri Braganzi v severni Portugalski se je spustilo Špansko letalo s tremi častniki vladnih čet, ki so ohegnili. Ti častniki poročajo, da so upornik? zavzeli pokrajino Leon in celo Galicija Emisijska postaja upornikov v Sevilli je objavila strogo odredbo uporniškega glavnega stana o vzdrževanj*! reda in miru v zasedenih pokrajinah. Po tej odredbi spadajo vsi delavci poslej pod vojno sodišče in se morajo jutri javiti na delo, ker bodo v nasprotnem slučaja najstrožje kamova ni. Delavske sindikate so razgnali in ustanavljanje delavskih društev je najstrožje prepovedano. Vladna poročila Madrid. 22- mina. AA. Notranje ministrstvo obiavlia: Vladne čete so slednjič zavzele Almerijo, Alcelo in Debcnares. Uporniki im-aio samo še Saragosn, VaFIa-dol'd in Sevillo. Po nepotrjenih vesteh, ki so, krožile snoči so se uporniki v Sevilli zvečer predali. Madrid, 22 julija A A. Hava<; poroč-a: E-k strem ni socialistični list »Član da d" poroda v svoji jutranji številki, da so se uporniki v Granad! predali. Vladne pomorske edimce br«nbard'irajo Corunio in je pHčnkovati. da se bodo uporniki v tem mestu v najkrajšem času predaji. Kapetan Sampijl je na čelu svoje letalske e^k-adre odlete! z nalogo, da bombardira Saragoso in dru£a uporniška STedišča- Neka druga eskadra ie hi1« poslana nad To1p>do. kjer se je uprl del gojencev vojne akademije. Madrid, 881 julija. AA. Ha vas: Vlada je po radiu objavila naslednje poročilo: V I Madridu in Barceloni vladata red in mir. Samo še nekaj sektorjev je v rokah upornikov. Pariz. 22. julija. AA. Hava.-: Po vesteh iz španske meje so obmejni polieijsjci oddelki predli na stran upornikov. Oborožene patrole kron jo po srnrab in pode pred seboj komunistične oddelke. Stalno se »1;M mocnn streljanje New Vork, 221 julija. AA. Ameri>ki v^l^-po-slamk v Madridu jp .-.poročil, da je pred ameriškim konzulatom v Madridu v borbah padlo 90 mrtvih. Med njimi ps ni nobenega amciisk^^a državljana. Cevilla, 22. julija. A A. Bavai poroča: Ge neral Qii«=ir»o. ki je poveljnih divizije v Aadaiauji, jn objavil po radiu, da bo v mesto od danes naprej zagotovljen r^d^11 dovoz 7 i ve/a. Madrid, 22 julija. A A. Ha vas p-^ror-a: Y/o tra nji minister je po radiu pozval vsp zdrav ■lks, da naj se zberejo na medicinski fa kultetj in da naj se stavijo vladi na ra7 potajo. Finančni miniser je objavil dekret o porjalj-anju splošnega moratorija. Madrid. 22 julija. AA. Havas: Industrijsko mesto F.vda. ki jf> blizu Pan Pebastia-na, je padlo v roke upornikov. Uporniki zmagujejo OTbsssssssssssssssssssbMbsss*sss*b*M^ ssssl na severu Vsa baskiška provinca je v njihovih rokah —- Od tod nameravajo prodreti proti Madridu Pariz. 2? julija r. Četudi je Francija najbližji sosed Španije in objavljajo listi cele strani poročil o dogodkih na Pirenejskem polotoku, ni mogoče dognati pravega stanja v Španiji. Po vsem izgleda, da se položaj od včeraj do danes bistveno ni iz-premeniJ. Vladne čete napredujejo na jugu, kjer so vojne ladje preprečile nadaljnji dotok upornikov iz Maroka. Na drugi strani pa so uporniki na severa dosegli znatne uspehe. Vedno bolj jasno se vidi, da je madridska vlada popolnoma odvisna od podpore socialistov in komunistov. Parii. 39. julija z. Po zadnjih is San Se-haMiana semkaj prispelih poročilih so upor. niki popolni gospodarji r haskiški provinri. Ii province Alara ter iz Viktorije in Lavare prodirajoče čete, katerim so se spotoma pri-družili kmetje, ki so v teh krajih po večini monarhistifnn usmerjeni, so včeraj areeer po hudih in krvavih horhah zavzeli San Se hastian. Po kratki borbi je nato padel vudi kraj K bar, kjer je velika tvornica maniri > je. Z zasedbo I runa po upornikih računajo vsak ras. Voditelji ljudske fronte v baskii-kih pokrajipah so pobegnili v Francijo. V teku pretekle noči je dotok begsnre« iz Španije v Francijo zelo narasel- Med drugimi j« pribežal na francosko ozemlje tndi guverner San Sehastiana. Po pripovedovanju beguncev, ki so prispeli preko Gibraltarja, je ljudska fronta t Andaluziji t razpada, ker uporniški vsakogar, ki je bil kak funkcionar ljudske fronte, brez sodbe u>trel«\ V Andaluziji s«» bije jo krvave borbe v posameznih krajih, ki se upornikom se vedno upirajo. Predsednik gen*>r»lidada Oompafirnv je izjavil, da je v Kataloniji vlada popolnoma gospodar položaja. Odtod je krenilo ogro-zanim krajem na pomoč mnogo prostovoljcev V trek zvečer je bilo v Barceloni proglašeno obsedno stanje. Največja nevarnost grozi M.i. dridn od uporniških oddelkov, ki prodirajo s severa v/dolz železniške proge Burgos-Va-ladolid proti Madridu. Proti njim je poslal;« vlada okrog 150.000 mož hroječo vojsko, ki je sestavljena iz vladi zvestih čet, rivilne garde in delavske milice. Potolči krvi in kupi mrličev Gibraltar. 22. lulija. z. Semkaj je prispelo okrog 400 Anglezev. ArneneaTVvv in Francozov, ki so na amgleških vojnih ladjah pobegnili iz Spanijp- Ti begunci pri_ povedujejo o groznih strahotah, ki se odigravajo v Španiji v bojih med uporniki Hi vladmimi če4a«~nri. Ko so zaipuščali M«»lago. j© bilo vse mesto v plamenih. Po ulicah te ček* celi poroki krvi. vse ulice ps. so dobesedno pokn;ife z mrliči in ranjenci. Za ranjence se nihče ne briga in umirajo od žeje in vsled izkrvavitve. Obupno kličejo na prmoč, ker silno trpe zaradi nrm^-n^ vročine. Madrid prosi pomoči v Parizu? V Pariz sta prispela dva visoka Španska oficirja — Španija rabi pomoč v Maroku Pariz, 22. julija, z. Vrieraj popoldne sta ! z vojaškim letalom prispela v Pariz dva visoka španska oficirja. Nastanila sta se na Španskem poslaništvu. Novinarjem sta o položaju v Španiji odklonila vsako izjavo. »Le Journal« piše, ds sta prispela v ! Pariz v važni misiji madridske vlade. List j domneva, da sta pri&la prositi pomoći Fran ! cije, ki naj bi podprla madridsko vlado in je zlasti pomagla zadušiti upor v Maroku, dochn bo madridska vlada .z uporniki v Španiji sami že sama oprav 11 - Boji v Maroku Oran, 22. julija. AA- Havas poroča: Štiri vla-di zveste vojne ladje so bornbsr. dirale Ceuto. Med oba&o rn ladjami se je razvila huda topniška borba in so nazadnje ladje morale odpluti- Ko so se ladje umikale, so zašle v angleška teritorialne vode. Angleška patrolna ladja jih je pozvala, da se marajo umaknit*, kar so ktu\je tudi takoj storil«. Tanger. 22. julija AA. ^ Reuter poroča; Španskim vojnim ladjam, ki so »veste vladi, in oo pred Tangerjem je zmanjkalo kuriva in niso mogle izvrSiti napad ns upornike- Tsnger. 22. julija AA. Tangento pristani. $ko poveljstvo je sprejelo radiogrsm od poveljstva upornikov is Osute, ki aasseva ed pristaniškega poveljstva, da se morajo takoj odstraniti nevtralne ladje iz luke ker uporniki nameravajo bom r a rdi rat i Španske vladne vojne ladje, ki so pred Tangerjem. Tanger, 22- julija AA. Reuter poroča: SklL eana je nujna konferenca konzularnega zbora taiigerske mednarodne zone. da bi se razpravljalo o položaju in sklepalo o zaščitni nevtralnosti Tangerja v času španske držav. Ijanske vojne. Gibraltar, 23. julija A A. Reuter poroča: Španski- voni križarkj >Liberta< *e je posrečilo natovoriti v tukajšnji Inki goriva od nekega španskega pa mika-tanka, ki je bil v gibraltarcAci luki. Utrdbe na francoski meji Pariš. 22. julija. AA. Na francoski meji j vsee pršUsii ljudske fronte retžke priprave | za obrambo Bida^oe in Truna. Komunistični sindikalisti grade strelske jarke na hrihih okoli mesta. V tovornih in navadnih avtomobilih neprestano prihajajo pristali ljudske front© iz notranjosti Španije. Angleške ladje ostanejo na. straži London, 22. julija. A A. (Ressor) An«rl©-rlala odredbo, da >rrejo sssso anprle^ki državljani in ri>ti španski državljani, ki tS v mestu na delu ostati ^e naprej v ClfbraT-tairju. Do t*^ra koraka je prišlo zaradi tepa. ker je začelo primanjkovati hrane in »o za^^le eenf živeža zelo narastati. Mejo okoli Gibraltarja so zavarovali z bodečimi žioami, da bi uko preprečili nadaljnji dotok španskih bepiincev. Obsedno stanje Pariz, ^J. ju!;ji. r. Po nepotrjenih ve*teh so se uporniki utrdili na železniški progri PojUJSS VolaaVrfii 18 mestnih in občinskih svetnikov, pristašev ljudske fn^nte v mes-tu .Tara na meji je prešlo v Francijo, ker so uvideli, da je odpor proti upornikom ne mo£:oc. Posebni fran«^>>ki komisar v FTen-depi je sporočil francoski v!a nace-l insssslrodne pravice in mednarodne enakosti. Japonski delegat Sato se je zahvalil Turčiji, da je povabila tudi .Japonsko na kon-feireiico. V imenu Francije je govoril Paul Boru* n ur, ki je v svoj jrovor vpletel več spominov. Navedel je, da je on svojca s pripeljal Turčijo v Društvo narodov. Srečen je. da je mo^el s Turčijo sodelovati pod okriljem istih načel, na katere se opira politika Društva narodov. Paul Boncour je omenil žrtve, ki so padle na Galipolu med svetovno vojno. Te žrtve opozarjajo vse, da ostaja odslej Človeštvu samo pot, ki Je dovedla to konferenoo do ta-ko poTnoinbne-ffa zgodovinskega uspoha. To je pot morate in pot zakonov. V imenu ju£oslovewke vlade je govoril dr. Ivan Suboti^, predsednic juj^oslovemske delegacije in stalni delegat Jugoslavije pri Dniišfcvu narodov. Me v začetJcu konference sem v t*»j dvorani pojasnil stališče svoje države. Ves ža* konference se to stališče ni spremenilo. Naše stališče je ostalo do samega podpisa stališče, ki gra narekuje skrb za mir na Balkanu in želja za sodelovanje z vsemi državami, ki so dobre volje, spoštovanje pravic in zvestoba dolžnosti, ki nam jih nalaga prijateljstvo. Srečni smo. da smo mogli pospešiti reditev tega važnega mednarodnega vprašanja. Se posebno nas veseli, da prina&a konvencija roMtev, ki so jo vse prizadete države sprejele z zadovoljstvom. Upamo, da bo novi re*t ki smo ga I določili na tej konferenci, koristil vsem. in da bo pot pravic* za vsakega. Na koo-veocijo sta*f$aino podpis in vaarjo zaupa- mo, a to ne pomeni t.amo sprejetja e*w stavne mednarodne obveznosti. Ta pod-pis pomeni še nekaj veo. To jo dfja.nje visokega zaupa-njn v Turčijo. Konvencija )e izraz mednarodnega zaupanja in 7a-to jo pozdravljamo, ker je E\Topa potrebna zaupanja v sedanji dobi. ko se vrste samo razočaranja, zdaj, ko nara--ca nevarnost. da ho pesimizem obvladal vse mednarodne. stike. Stari rek pravi: E\ OffaaOa lu\! Za njim je govoril ^rš^i dSSOfOS Pol^rfi*. Dardanele. ki leže na najlepš-nm predelu sveta, naj postanejo cetda. ki naj pelje človeštvo k splošni harmoniji in večnemu miru. Bolgarski delegat Nikolajev je izjavil med drugim, da ni posebne pravice za velike narode in druge pravice za ma4e naro de. ker je pravica enaka za vse. Predsednik konference avMrils stran en Bo.sporja in že po nekaj urah zavzeli vse kraje gornjega Bospora. Vojska je Tnsedla stare trdnjave, ki so p&\ moraJi na podlagi lausannsk^ poprodbe hvrvjft« raz-dejati Del vojake se je vkrcal na majhne ladje. Prebivalci so bili vso noč na nocah in so ob Bo*porju pozdravijaK vojsko z nepopisnim navdušenjem. Vse la-ije v pristani ščv so danes okrašene z zastavami V car igra js ko pristanišče je prispel minono-sec, ki bo tekom današnjega dne krenil v Crno morje, večji del turške mornarice pa je orlplul v Dardanele, kjeT je danes dopoldne sodeloval pri zasedbi morokih ožin. Manifestacije v Ankari Ankara, 22. julija AA. Anato!*ka agencija poroča; Navdušene manifestacije o priliki podpira dardanf*k»ke pogodbe eo trajale pozno v noc. V vseh meprih *k> lili postavljeni zvočniki, ki so prenašali podrobno* i podpisa te pogodbe. Ko ie bilo objavbeno, da je pogodba končno podpisana, ie po ulicah Ankare krenil sprevod z r« ki a m i V tem sprevodu so poleg korporarij korakali tudi oddelki armade. Sprevod je defilira! mimo vojnega ministrstva in.mimo spomenika Kemala Atatunka. Pričakujejo, da bo v«ak ča#» #4klican parlament, da bi se izglasovali dodatni krediti za potrebe, ki se postavljajo z oborožitvijo dardanetake zone. Sorzna poročila, INOZEMSKE BORZE • Csrih, 22. julija. Beograd 7-, Pariz 20 2oć London 15.%5. Ne^york 30F>,.V>, Bn^elj 51.625. Milan 24.10. Madrid 41 -90, Amsterdam 207 95, Berlin 12o 30. Dunaj 57 60vPra-I ga 1248. Varšava 57.70, Bukarešta 2.50. »SLOVENSKI NAROD«, Kreda, 22. julija 198fi. —^—-------—-----------— — - --■ — Konec stavbnega zastoja? NnjurtsiHi ihrtftlM kriz* |e v Lfubljaal kone* iawi- ii}«nl kMditl se bodo od tefalf Ljubljana. 8. julija. Starini pinogi |t ena naJvalĐejtih pa-■og goepođaiake delavnosti, kar te pokaže redno v gospodarskih krfeah. Ko sastane »tavama delaviioM, sastane ved ali manj vse gospodarsko livljenje. saj je zelo navezano na stavbno gibanje. Stavbna delavnost izredno poapeei denarni promet in ne nudi zaslužka samo delavstvu, temveč posredno rudi drugim stanovom. Zato na« mora zelo veeeliti, da je letos stavbna delavnost pri aa« precej oživela in da kažejo nekateri znaki, da se bo «e bolj razmahnila. V Ljubljani zidajo zadnje Čas** več stanovanjskih MS. To pomeni, da so se zasebniki začeli otresati nezaupljivosti in pesimizma. Dokler zidamo samo javna poslopja, se ne smejmo govoriti, da je konec stavbnega zastoja nedvomno je pa velikega pomena, ko zadno zasebniki investirati večje vsote v stavbna dela. Seveda še ne more nih-ee trditi z gotovostjo, da je stavbna delavnost oživela zgolj zaradi popuščanja gospodarske krize, zato tudi ni še povsem zanesljivo, da je konec stavbnega zastoja. Nekateri znaki celo kažejo, da so ljudje začeli vlagati denar v nepremičnine, ker se še vedno niso otresli nezaupljivosti do denarnih zavodov. Zdi se. kakor da so doleine v prvi dragijskl razred, kar ni brez pomena zlasti za vpokojen-e<\ Zato smemo upati, da stavbna delavnost na periferiji ne bo zaostala, kar skic parno tudi iz tega. da zdaj zidajo nekolik*-tudi v okolici, v splošnem nič manj kakor prejšnja lota. Razvoj periferije pa tudi zavisi mnoiro od dobrih prometnih zvez s središčom, kar se je pokazalo slasti v Bt. Vidu, ko je bila zgrajena nova tramvajska protra. Najvažnejše je. da lahko trdimo, da je najoalrejie stavbne kri/p v Ljubljani konec ter da je stavbna delavnost letos mnogo živahnejša kakor lani. Obeta se Še več stavbnih del in se zdi. dn dosedanji fcgleoi vlečejo: ljudje so premagali pesimi7cm in »zamrznjeni« krediti se b(nlo odtajali. Brezvestni dolžniki Ljubljana, Bt julija. Zelo pogosto se množe zadnja leta brezvestni kupovalci in naročniki blagi po zunanjosti socialno čuteči ljudje, v resnici pa | le pijavke, ki 8e vesele, če lahko žive na račun drugih. V Ljubljani je nekaj obrtnikov kakor tudi privatnikov, ki zelo samozavestno mesec ali dva kupujejo pri enem trgovcu ter mu napravijo od 500 do 1000 Din dolga, potem se pa preselijo k drugemu ter pa ponovno osleparijo in žive iz dneva v dan na tuj račun. Ob nedeljah pa se predstavljajo po gostilnah kot kavalir-ji ter zapravljajo taje ?,ulje. Marsikateri si je tudi s tujim denarjem zgradil hišo tor pravi, da je posest njegove žene, njegovega pa nič. Zadnji čas je. da bi se ljubljanski trgovci malo bolj organizirali ter bolj upoštevali Črno knjigo, ki itak obstoja že par let. a se je jako malo poslužujejo. Sicer bi bilo pa najbolje, da bi imena teh brezvesrnežev objavili na javni deski deski tako, da bi nihče ne dobil kredita. Trgovec mora plačati svoje račune ob določenem času. kakor se je dogovori in to brez pardona kje bo dobil denar, ako noče imeti opravka s sodiščem. roleg tega mora plačati še obresti. Tigovei organizirajmo se. drugače nas bodo brezvestneži popolnoma upropastili. ' Priaadeti. Tekma žanjic Trbovlje, 21. julija. Sport je tudi na dežeii že tako napre. doval. da se že v kmetsko delo uvaja ideja tekmovanja. Ne tekmujejo aatno nogjome-taši, kolesarji, plavači. tekača itd- marveč tudi že naša kmečka mfladnna s kosamn ki srpi. Tekmovanja koscev in žanjic so šele v povojih, vendar lahko rečemo, da se utegne ta kmečki sport mojfoćao razviti na podeželju, zfasti ker je to tekmovanje res pkmerwfco v primeri % no^ornerfcorn, ki se pogosto zlasti pri nas izobKoi v surovo botrbo, ki je v ostrem nasprotju z osnovnimi načeli sporta. — Da pa pride tudi pri najidealnejših tekmovanjih med tekmo.. vaJci do nesoglasij, zavisti in zamere, to je pokazalo tudi nedeljsfloo tekmovanje žanjic na Sv. Planini-Tekmo vari je je organiziralo društvo kmetskih Fantov in deklet, ki je že lani tam organiziralo tekmo koscev. Letos je tekmovalo 6 brhkih žanjtic, ki so vse etanrice omenjenega društva. Pravila tekmovanja so precej stroga ter predvidevajo, da vsaka tekmovalka pušča njrzko strnisče, da dela enaikomerne snope, zlasti pa, da ne pušča za seboj kktsja. Razumljivo pa je, dai je glavni pogoj zmage, da teikrnovafka požanje prva vsaki tekmovalki točno odmerjeni dtel njive. Prva je požela svoj del Prašnpkar Antonija, v času 12 man- 30 sek., druga Zupan Etna v 15 mrin., tretja Prašrokar Štefika v času 15-26 cnin.. Četrta in pena Pepca m Berta Toni v času 18 min. in zadnja Goljuf Zofka v 20 minutah. Gledalci so zmagovalko navdušeno pozdravili, ko pa je žirija pregledali rezultate je prisodila prvi dobirtek ne zmagovalki Prašnika-r Antoniji, pač pa Zupan Emii, kri je druga prisni na cflj. Prav tako je postavila na zadnje mesto sestro zmagovalke Štefko Prašnikar, kn je dospela tretja na cilj- — Zmagovalka v tekmovanju gdč. Prašnikar Antonija, ki je že dolga leda članica tega društva, |e sfflno ogorčena nad odločitvijo sodrafcov ter pran«, da je pri njihovih krivičnih ođtočttaeli igralo glavno vlogo dejstvo, da so neka Sani Sitije sorodniki nekaterih tekmovalk in da so radii tega tako priarnmsfko postopali. Pritožila se bo rt« vodstvo druitva t Ljubljano, ki naj tekmo i«uveJjej*i. j Živilski trg Ljubljana, 22. julija Na živilskem trgu ee že pozna visok datum. Danes je bil živilski tr^ precej slabše zaseden kakor ob navadnih tržnih dneh in tudi živahno ni bilo posebno na njem. To ei je težko razložiti, če ne vemo, da je Ljubljana uradniško mesto. Ob koncu meseca se temeljito spremeni IneseaaflflrJ jedilni lis-',. Kaže, da »e meščani nahranijo v prvi polo vici meseca, da jim ni treba jesti v druidi. Kmetice navadno zalagajo lrin kg. Najlepši stročji fižol je že no 3 Din. Kumare, zeljnate glave in sploh zelenjave in sočivje, ki ga je največ v jeseni, je že naprodaj po >je"Senskih<: cenah. Edino jajca so vedno precej draga, kar da jih uvažamo vse, dočim pridelujemo soje treba nekoliko pripisovali ludi temu, čivje in zelenjavo v veliki meri v območju mestne občine: jajca so torej dražja zaradi trošarine. Pomisliti je tudi tret»a. da poleti kmetice ne utegnejo hoditi na trg iz oddaljenih krajev ter je zato trg elal>se založen z jajci, kar tudi vpliva na cene. Mitnina po priključitvi okoliških občin Ljubljana, 22. julija. S priključitvijo okoliških občin k Ljubljani se je mestna meja silno razširila. Zdi se pa precej neprikladna zlasti za pobiranje mitmne. Po 1. aprilu je mestni trosa-rinsfkti urad jefl postopati v pogledu prana-sanja blaga za nove mes*ne meje energične je in je posi*l na teren v vse smeri mestne trošarinske organe, kri so pričeli ura-dovati dn pobiraiti trošarino. Sproti se seve naslajale sitnosti, kajti okoliško prebivalstvo ni bilo vajeno plačevati trošarine kar na mestu, marveč je isto izterjevala občina preko trgovca, gostilničarja itd. Istočasno pa se je nudila nekaterim lepa prilika za vtihotapi janje blaga v Ljubljano, kajti potov, ki vodijo v mesto, posebno strasiakrih je nebroj. Vodstvo mesrtne-ga trošarinskega urada je imelo težko nalogo ista zajeziti in določiti posamezne točke, kjfer je razprjrediiko mrrtntške paanike. Sele na podlagi daljšega opazovanja in praktičnega u radovanja na terenu so se v zadnjem Času mogla določiti posamezna meerta, kjer se zdaj že grade pnalopja za nove linijske urade in pa male zidane hi«ce za posamezne mitmške paznike. Novih linijskih uradov bo 6 m sicer v bkaini Dolgega mostu na Tržaški cesti, v bližini opekarne na Polhovgrajski .cesti, nasproti tovarne Štora na Celovški cesti, poleg BuKzosinnija na Tvrševi cesti, nad kemično tovarno na Smartinaki cesU in ob razcepu ceste na Fužine in Mostami. Mirtmiskih stražnic pa je v gradnji aaem-krat 23 in sicer bodo te nameščene ob poteh nad Videni na Brdu, dalje v gozdu pri Podutiku pni EVeanicah, sunaj na polju med Dravijami in 9tožicami. na Brinju, aa snu. nidjsloimi skladišči. Med hmeijnisi, ob Ljubljanski cesti, aa Stonanjo ^naajo in pri I Galjmct. Vedja poslopja bodo dograjena do 15. avgusta, msmjsa pa do konca julija. Gradnjo novih mostnih poslopij sta i»Mci-Hrala stavbna podjetnika Malko Gurk in j Angelo Battelino. | Trošarine in takse v Trkovl|ah ,... Trbovlje, it julija Po predlogu novega občinskega proračuna, ki jo bil predioaon oblasti v odobritev, bodo plačevali Trborsijčani v teto* šnjecn proračunskem letu na trošarinah od* nosno taksah od 100 I vina Din 100.—, od 100 1 vinskega mošta Din 100.—, od 100 I piva Din ©D,—, od hI stopnje alkohola, špirita, žganja Din 5.— od litra likerja in drugih luksuanih pijač L>m 7.50. od uvožene /Jiklane živine, mesnih izdelkov, sla* nine in ciste masti od 100 kg Din 80.—, za vsakega psa Din 50.—. od dvokolesa Din 100.—. Na taksah za zagotovitev sprejema irto^emcev v članstvo občine l>n 250.—, a največ Din 1000.—. *a komisijski ogled zgradbe, za stavbno dovoljenje ter trn dovoljenje veselitve in uporabe po Din 25. za prireditev »plodno pristopnih plesnih zabav Din 50.—, za vsakega godbenika Din 4.—, za prekoračenje policijske ure Din 50. od godbenih avtomatov po Din 50___, /a predstave in koncerte Din 5.—, za cirkuške in druge slične prireditve Din 10.—. /a izdajo i:vinskih potnih listov od 0 90 do 1.40 Din. za ogled mrliča Din 30.—. za stalni kino, za vsak dan obratovanja po Din 12.50. Sejmarji pa bodo plačali sledeče pristojbine: ZfA stojnice po velikosti od 10.— do 25 Dim. Z-a košare, jerf^ase. ročne vozJcke, vreče. etc. po Din 2.—, za vsako glavo živine na živinskem sejmišču po Din 1.—. za dvoprežne vozove po D*n 10.—. eno-vprežme Din 5.—, za voz z enim prašičem Din 10.—• za vsakega nadaljnjega prašiča ni vozu po Din 5.—. Seirrrarji pe. ki imajo sedež obrata v Trbovljah, plačajo ne jjlede na velikost stojnice Din 5— Tr/nina pa znaša po novem proračunu: Od jerbasa. koša. zaboj-a. vreče, etc. po Din I.—. od dvovprežne-gn W)za D;n 10.—. od enovprežneg-a Din 5.— od ročnega vozička l>n 4.—. od 1 prašiča Din 10.^—, od vsakega nadaljnega po Din 5.— za pujske pod 4 mesece stare po Dsn 2.—. M zaprto stalno s-tojnico po Din 100.— na mesec za »xlr*rto stalno stonico pi po l>!n 75—. dočim znaša tehtarina na občinski mostni tehtnici Din 5.—. Boč vabi Poljr-ane, 21. jvlija. Boč. ki mu pravijo tudi vzhodni Tric'ov, je vsako leto eno najbolj obistkanih gora. Sponuiinja nas nehote nekoliko na Smerno goro, ki se dviga nad Tacnctn prav kakor Boč nad Foljoanami- In nedvomno bi se z njo kosa'«a lahko tudi /. obiskom, saj ima vse pogoj.c za-U>, čf* t>i bila recimo predmestna jjarn .Maribora ali ('elj.a kakor je Šmarna gona Ljuhl;ane. Seveda ii manjka tradicije in še drugih znamenitosti in posebnosti, *oda kljub vsemu 50 posule obširne bo^kc plan;ave pri Sv. Miklavžu, (6»"y> rn), ki tudi niso brez aosaassske v zadnjih letih tako privlačne, da privab'ia_ jo vsako leto na Boč v vseh letnih časiih na twoče obiskovalcev. Domačinom in bl:ž-njiim okoličanom j»e to nedeljski popoldanski sprehod, ponavljajoča se imena v vpisni knjigi knjigi i pa pričajo, da jo eni in isti zopet in zopet obiščejo. Popularna je postala gora rekli emo. še, le v zadnjih letih m to po zaslugi tukajšnje planinske podružnice, ki je pred 6 leti postavila vrh zara>ščenega in zapuščenega Boča 30 m v;.3ok razgledni »tolp. Z njim dosega Boč viišino 1000 m- Istočasno je prc. uredila zapuščeno gospodarsko posilop:e in že takoj pri otvoritvi se je pokazalo, da bo to en« najpriljubnejših in privlačnejših toćk bočkih positojank. S stolpa je res krasen razgled. Toda hotteli smo povedati, da to še ni vse, kar je v teh nekaj le»Hh obstoja zgradila agulna poljčanska podru/n»;ca SPD. V najkrajšem 6a?*u nameravata združeni podru žrnioi SiPD Rogaška Slatina m Polj-čanc zgraditi v tem d*ivje romantičnem svetu vsem potrebnu odgovarjajoč planin ski dom. In zato vabi vzhodni Triglav še posebj v nedeljo 26. julij-a svoje stare >n nove priijartelje v svoj objem. Ta dan bo namreč na gorsfci panotii pn S\*. Miklavžu tik slavne stare cerkvice v prid zgradbe planinskega doma veliko planinsko rajanje- O vzgojni vrednosti esperanta Ljubljana, 22. julija. Učenje vsakega tujega jezika vsebuje «10-tovo vzgojno vrednost, katere drug predunj nima in zato so uvedli učenje jezikov v šole, ki so srtremele za čim višjo prosvit-1 jen ostjo in čim močnejšo vzgojo mišljenja tsteeili ee. Primerjajoč esperanto z narodnostnimi jeziki, prav lahko opazimo, da učenje esperanta ni samo enakovredno, temveč v neKa-terih pogledih stoji celo nad njimi. Zakaj? Beperanrto olajšuje mehanično učenje na pamet zaradi enostavnosti pravil, fonetične pisave, mednarodnih korenov in res genialno zamišljenega načina besedotvoria. Kot unift-no narejen jezik ima povsem logično. lahUo rečemo matematično pravilna pravila, ki učečega silijo k ostremu mišljenju in jasnim predstavam. Vsaka skupina besed se končuje s svojo posebno končnieo( -o, -a. -e, -u, *as, .is. -os), zato besedotvorje učečemu ne dela velikih preglavic. Res je, esperanto ne odpira vrat do svetovne literature, toda 3aj je na tisoče del prevedenih ali originalno pisanih v esperantu. Tako se človek Lahko s pomočjo esperanta seznani a svetovno literaturo. In zato bi brlo velikega pomena, da bi se esperanto ne poučeval samo v tečajih, ki jih prirejajo esperantska društva, temveč tudi v Šolah. Id so prve poklicane, da vzgajajo mladino na temelju mednarodnosti in mednarodnega miru in bratstva. Le tako bo mogel esperanto s svojo stroko idejo mednarodnosti, bratstva in vzajemnosti res uepeSno i spola je vati evojo nalofo. os bo is pri mladi ni dobil kot jezi* in kot id*ja možnost v^--«*rsnske*;a razmaha. I Kospojtc fiSSC 853 Iz Ptuja — Tretja aaeeina aeaaine nt emje. V torek popotdne z vlakca ob 1?. se je odpeljale tretja skupina mladine na morje> naši najmlajši, ki bodo letovali 10 dni v domu mariborskega oblastnega odbora JS v Bakru. CMpeljalo se je 30 uCcmev osnovne šole. med njimi tudi nekaj otrok is Haloz, spremlja jih učitelj g. Šeetan. Otroci so bili vsi navdušeni za morje ia so komaj Čakali, da jih je vlak potefmil s postaj*. — Ped \o^ Je padel. Posestnik Ivan Ar-tenjak it Z#. Tristav© je te dni vosil is jr<>7>la domov dna. Ko je imel ž^ polno naložen voz t drvmi. se je hotel p<»vzpet i na voz, pa mu je spodrsnilo in je padel pori v(u. da 60 mu šJa kolesa čez prsa ter mu strla pisni koš. Pol>il jp tudi trilke poškodbe na glavi. Nezavestnega so prepeljali v ptujsko bolnico in j© malo verjetno, da bo okreval. — Huda nevihta je prihrumela v torek okoli iR nad Ptuj in Haloze. Lilo je kakor iz škafa, tako da so bile mahoma vse ulice pod vodo, ker kanali niso mogli sproti požirati vode. Med nevihto je padata tmli toča, ki pa najbrž ne l>o napravila hude škode. O/račjo se je po soparnih dneh znatno j ohladilo. — Ptujčani se že nekaj dni knuko<"a>i- ! mo s predstvami v cirkusu >Cole<«oHm«, ki je te dni prispel iz Zaercha. V parku jo ( zaradi tojra postalo l»o1j živahno, ker sicer običajno vlada tam mrtvilo. — Tatvina denarja. IV dni so s1^ zjrlrtsili pri poseslnni Iv.ini Krcbcr v Y$rh svetni kov ulici brezposelni, ko je delala po^p^t-nica bal na vrtu. To priliko so neznani po stopači i/rabili in sr splazili v njono sta nfnanjp in ji odnofdi iz nmarr 4.300 Din, katne jp impla posestnica pripravljene za plačilo davkov. j Iz Trbovelj — Blagoslovitev novega rešilnega avtn. mobila bo v nedeljo 20. tm. v Trbovljah pred cerkvijo. Stari reševalni avto bo namreč oddan v generalno popravilo in bo potem za pomožno službo še prav &>ber-karoserijo novega avtomobila so izdelali domači obrtniki, ki so s tem pokazali, da se razumejo tudu v tej umetnosti, saj ima avto najmodernejšo obliko. Kumovala bo soproga rudniškega višjega nadzornika ga. Hamrlova. \\> blagoslovitvi pa priredi rudniška ^slls'ka četa dinarski dan v kTitje stroškov novega, atomobila. Iz Maribora — Vaino za izvoznike sadja. Udruženje sadnih izvoznikov v Mariboru je Lilo od me-rouajne oblasti pooblaščeno za izdajanje kon-Uageatalh listov za v*p;o področje (Lrav©k«i banovine. latereaenti dobe kontintjentne li- fto in v.sa j*CKlroI>na poiafinila v pisarni Udruženja izvoznikov «adja proli predložitvi zadevnega potrdila centralne komisije za izvoz sadja pri trnovi nekem ministrstvu. — Zatvorite v ulic. Kor ee bodo kmalu pričeta pripravljalna dela |x> razstavišču Mariborskega tedna, se bosta zaprli '27. t. m. Prešernova ulica med Aleksandrovo ce»lo in Maistrovo ulico ter Razla^ova ulica med Cankarjevo in Uiril Metodovo ulico. — Nočni napad. Ko se je 50-letni delavec Anton Polšek ponoči vračal iz inoota, j;a je blizu jezuitske kapelice napadel neznanec ia ga s koloni pobil na tla. Nezavestnemu možu je luipadalec preiskal žepe ter mu ukradel neke malenkosti. Težko ^kodovanefja Polska, ki ima počeno lo-ianio. po reševalci prepeljali v bolnico. — Zakaj ne vozi avtobus s Trga svobode? Kapele] Mariborskega otoka *e upravičeno pritožujejo nad iJOiiianjkljivotdjo v avtobusnem prometu na Mariborski otok ter vprašujejo, zakaj letos ne vozi mestni avtobus kot lani tudi s Trcra svobode, ko je vendar središče ine*.ta, odkoder bi se vozilo na otok ne malo kopalcev. Prav gotovo trpi zaradi te pomanjkljivosti tudi obisk Mari-lH>iekega otoka, zato ne dvomimo, da bo seeasjsa ot.čina ■ tem ovriru zadovoljila prizadete. __ Vlom v pisarno. V noči na ponedeljek h> «e neznani s+orilei e ponarejenimi ključi vtihotapili v pisarno Mariborske livarne zvonov v Motherjevi ulici in iz predala pisarne mize odnesli za BODO Din raznih ko-lekov. uradnici Sonji Piohlovi pa zlat prstau in nekaj denarja- — Ponarejeni 10 dinarski kovanec w> vče-rai izsledili na zeleaiadnem ir^u. Kovanec je zelo dobro ponarejen Ia se le po zvoku razlikuje od pravega. Falzifikat je v svrho preiskave zaplenila i>olirija. __ Vpisovanje v obrtno nadaljevalno ^o!o se prične v nedeljo '2 avgusta in traja do 30 avgusta, dnevno od 10. do 1*2. ure. l'o~ uk na tej šoli se prične začetkom septembra. __ Putnikovi izleti. Putnik v Mariboru priredi v prihodnjih dneh zopet več izletov z udobnim avtokarom Tako bo v nedeljo, dne iiti- julija peljal Pulnikov avtobus izletnike v prekrasno Logarsko dolino. Vozna cena za osebo je 110 Din. Isto nedeljo bo izlet t avtobusom tudi na Vrtsko jezero za ceno 1120 Din. Udeleženci tega krasnega Putnikovega iz-ieta potujejo na podlagi kolektivnega potnega lir-ta- Odhod v Logarsko dolino in Vrbsko jezero bo v nedeljo *26. t. m. ob 5- uri zjutraj izpied holela Ore!, povratek v Maribor pa Utega dne oio-ii 2-J. ure. V* torek in «*redo, t, j. 4. in .">. avgusta nas pope'fe Putnikov avtokar v Marta Zeli. Odhod bo 4. avgustu ob 5- uri aiu-traj izpred hotela Orel, povratek pa 5- avgusta okoli 23. ure. Za ta izlet velja vozna cena 200 Din za osebo, izletnrki potujejo s kolektivnim potnim listom. Vse nadaljnje informaeije pri Putniku Maribor, Aleksandrova cesta 35. tel. 21-22. — Tujskopronietna zveia (Patnik) Maribor sporoča, da njene poslovalnice v Mariboru Aleksandrova ce«ta 35 in Celju Alek. sandrov trg 1 od 1. avgusta naprej oL> nedeljah in zakonitih praznikih ne bodo več poslovale. Ekspozitura na glavnem kolodvoru v Mariboru pa bo poslovala ob nedeljah in praznikih vee dopoldan, popoldne in ponoči pa ob prihodih in odhodih mednarodnih vlakov. Obmejne poslovalnice v St. IIju, Gornji Radgoni in Dravogradu bodo posloval« kakor dosedaj. ravnotako tudi sezonska ekspozitura v Rogaški Slatini. — Smrt v ribsiks. V ribniku blizu voja-nkega Malisea na Tesnem ie y nedeljo popoldne utonil 23-lstni Parata Pandilovie iz vardarakoga sreza. Potanljajoremu je skočil na pomoč delavec Edi Termut iz Tezna, pa | ae ga je Deereeasi tako oklenil, da bi -s skoraj ssoi utonil. Paadilović j« plaval po ribniku, pa ga je prijel krč in js irginil p^l vodo. KOLEDAK Daaes: Sreda. 22. julija katoličani: Mina Magdalena. DANAŠNJE PMnbltfTVr KINO NlATIrA: zaprto KLNO IDEAL: Peso n gam\i KINO SUKiA; Vfažlj pilot. KINO UNION; Poročil« jo ~vo«#8« «"*r* KINO fttftKA: Na l^pi sin Don.ivi otimpij-*k.n plavalns <*km.« o! > ,-u) iia kopališču SK Iliri jo. DKŽl UNK LEKVKN■ T>anes: Dr. Pictoli. T>r#.cva rsall *\ H >-Zaloška ce^la Cevar, CelovSka rfvta dne in L m. Delo dobijo: S hiapvi. 1 so-bni *likai in pleskar, 1 poljski delavec. 8 služkinj, med temi 4. ki rnajo kuhati. 3 natakarico. 2 kmeMci dokli ter po «1» kuharica hotelska sol"«rica in irofctilniška služkinja. —c 2etev smrti. Med prevozom Iz celjske lMilnice v LtMdHi v Ljubljani je umrl ▼ oonr*«leljek zvečer v 32. letu ftt.Mro**tii sc-kimdarij celjsko bolnice pr. <\t. Simon Zaletel, ki ni je hil v marcu pri neki operaciji zastrupil kri in dobil pozneje r in se hudo poškodovala po irtavi In »i zloani-1a desno nopo. V nedeljo je 231etni delavec v kemični tovarni Velioko Ant-ič ht Onhcr-ja pri kopanju v Savinji v Uteak ridel % clavo ob skalo in se občutno poškodoval. Ko je 4.r>letni. pri teharski občini ualuJtbeni delavec Tvan Po/inok iz Hriberja v ponedeljek prevažal s samnkolnieo zemljo. j> padel in si zJomil desno no^ro. x;l Libni pri Vidmu je neki po* popado] Trn^rnocra občinskoca reveža Martina Pilili a i/ Z.tvod na in era močno vTjrrizf1! v nW no«ri. V po. nodeljok d je .*kr>letni. v keramični to\*nrni V Lil>oi.ih r.apotileni delavec Valentin Kolar i/. Kasaz pri padcu izpahnil levo roko isteera dne pa si je 2fiictni šofer Maks Jar-be^c H it. Jurija ob južni žel. pri p-idcni s kolesa zlomil levo roko. V nedelje B*ee>f sta trč'la na oo<;ti na Planini 2^V*ni dninar Josip Oučok s Planine in Tlarka Pavličeva s kolesi dnur v drnercera. Pri karambolu si je Guček zlomil levo roko. V ponedcljck \f^ padel 47letni hla.pcc Anton Kler iz Škofje vasi pri Celju pod vo/. Kolo je šlo č>-zonj in mu zlomilo dot.no nopn, Pon»^fsre-čenci se zdravijo v eeljsk] bolnlei. —c Ob promenadni pot, na le vrni ob. režju Savinje nasproti moškega in ženskega kopališča so bile prejšnja leta vedno nameščene kopi. ki 30 se jih ljudje zelo radi poslužrvali. Ker je ta lepa pro. mena 2 klopi, prosimo mestno občino, da bi dala t.am spet namestiti n^kaj kJopi, ker bo s te.m ««lo ustregla domaxhnom pa tudj tujcem, ki slasti poleti v lcp^m številu obiskujejo Celje. —cV* eeljsk) boln/ci j" umrla v nedeljo 47-letna služkinja Jera Hercipova iz O Ija. V soboto je umrla v Prćovniku 60-let-na vojna vdova Marija Satlerjeva. istefra dne je umrl na Sp. Hud^nji 68-letni hlapec Maks Bracic, v nedeljo ^e umrla na Mik-'.avSkem hribu 64-letna prevžitkarica Marija Tomažičeva, v ponedeljek pa v Celju (Glavni trg- 9) 74-letna zagoni ca Katarina Valentinčićeva. Iz Domžal — Strelska družina, v Domžalah, priredi 25. in 27. t. m. celodnevno napradno strelsko tekmovanje Program j* razviden iz vabil strelskim družinam. Nagrrale *»o Sterilne in lepe, zato ponovno opozarjamo na tekmovanje bratske .strelske družine- USTVARITI Znanega kirur^ra fco se vsi bali zaradi njegovega strupenega jezika. Nekega dne je imel zopet pred soboj kandidata, ki ni bil posebno odprte glave. — Končno bi rad slišal od vas pameten odgovor, — zakiiči nanj kirurg. — Ali mi morete povedati, kaj razumemo pod besedo ustvariti?. — Ustvariti ... ustvariti, — jeclja zbags-n! kandidat, — pometi iz nič nekaj nsre-diti. — Dobro, — odgovori kirurg, — pa ustvarimo ii vae doktorja. Štev, > 65 >S LO V E N S K 1 NAROD«, *re4a, 22. Julija t<*3*. Stran 3 DNEVNE VESTI — Kahcl med Boko Kotorsko in Marseil. lom. Te dni je bil položen temeljni kamen za moderno poslopje brzojavne in telefonske centrale v Igalu pri Hereegnovem, odkoder bo vodil podmorski kabel iz smrseil-la. Centrala se gradi blizu železniške proge in morske obale in dograjena ho do konca oktobra. Z direktno brzojavno podnior-sko progo bo naša država zvezana s Franci. io in z vso zapadno Evropo ter Ameriko, Afriko in Azijo. Poslopje bo ritalo Francijo krog 1 milijona Din, kabel in njegovo Spll-š-čanje v morje pa okrog 286 milijonov zlatih frankov — Razpisana služba banovin»kejra cestarja. Banska uprava razpihuje t območ-ju ^reskrga cestnega odbora gmarjo pri JeLšah službeno m sto banovjnskiga cestarja in sicer na banovinski ce^ti II. reda št. 2S0 Sv. Jurij ~-kge povedali, kaj zahtevajo kmetje. Njihove zahteve gte-do za tem. da se odpravijo najprej «?ejm-t-ke pristojbine in potem "tržne pristojbine za kmetire. Sklicana bo še ena konferenca predstavnikov Gospodarske Sloge Ln Zveze mest. — Reševalna ekspedicija bratom ErjavŠko**, ki je odšla predvčerajšnjim v planine, da iložene usodo pogrešanih turistov, Vida Janše in Mladena MikMča iz Ljubljane, včeraj ni mogla preiskati terena med Kamniškim in Kokrškim sedlom. V gorah jo je namreč zajel silovirt vihar, ki je onemogočil vsako iskanje. Danec, ko «e je vreme zbolj^alo ekspedicija nadaljuje svoje delo — Harry Piel se producira v okolici Dubrovnika. Znani filmski igralec Harry Piel je včeraj nastopil na pečinah za Dubrovnikom v filmskem priboru, ko trčita akupaj dva avtomobila, ki se prevrneta in padeta v morje. Množica radovednežev je občudovala Harry Piela Avlomobila >ta se razbila na drobne kose, predno sta padla v morje. Snemanje tega prizora za film je trajalo vee ur* — Nov grob Včeraj y umrl v Ljubljani vpokojeni narednik Franc Plachota. Njegov sin Karel j«* vpokojeni gen "rab major Ln ž'vi v Grazni. Pokojni i« dosegal visoko starost S7 let in polež žalujočih svojcev zapuiča mnogo prijateljev, kj ga bodo teiko pogrešali. Pogreb bo jutri ob 17 iz hi£e žalosti Sv. Petra c?sta 68. Bo di mu lahka zemlja, t^žko prizadetim svojcem naSe iskreno sožalje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo hladno, boljše vreme. Včeraj je deževalo v Ljub jam ln Mariboru Najvišja temperatura je znašala v skrplju 35, v Sarajevu in Sphtu 1*4, v Beogradu 31. v Zagrebu 29. v Ljubljani 27, v Mariboru 25, v Rogaški Slatini 21 Davi Ji kazai barometer v Ljubljani 759, temperatura je zna-šala 13.4. I KINO IDEAL I (Jladvfc Suarthoul, John Bole s i v romantični opereti PESEM GAUČA 1 Danes ob 16., 19. in 21.15 uri. — Neurje s tt»č<». Včeraj je v razn h ; krnjih po deželi d.vjalo siln4» neurje, ziru- žer>o i viharji. Zapadni zrtvk, ki je prignal s seboj težke, črne oblake. Okrog 14.-30 se je jc*o bliskati, nato pa troskati in gnneii. Tc^ki ob'aki s-o se klipičili nad ljubljen* laern poljem in >ih je veter j^Snal proti jugovzhodu. Na Gorenjskem je vihar palo mil precej drevja, ziasti v hribih nad Bo. hHi'ern, dalje v Selški dolini, pa ludi v hrbih nad P<>1 j.ins»k<-> doiino ni C;rnem vrhu m drugod. V okolici Komnika je drvjeia nevUkU okros.; IS. in je pedeJe tudi U>ia< $1 bolj pa se je razdivjalo neitf]e v hrib h nad Logatcem in je fudi v dolini pUoUU nekaj ča^i sodra, kasneje pa tooa. /■irad: neviht so precej narasle vode- Zrak s»i je d;nes ponn:i občutno ohladil. — Obup 75 l< tm g:i starca. V ponedeljek popodne j- skotil pri Zagrebu v Savo 75 letni posestnik iz Sv. Ivana Z line Tomo Grd ć Za njim je skočil privatni urad. nik Franjo s>;inii jn ga potegni) iz vo. dr. Dovo!j dolgo sjm zavel, boi je bi bilo% da umrem, mu je dejal starec Potož:l mu je še, da ž. v ljenje zanj nima v č pomena, da je vsem v nadiego in da je sklenil umreti, — Dva samomora*. V OelJekU M im^lj v e^eni dne v u dva samomora Obesil se je šef pošte 5. Vakoslav Hub r in sicer zaradi v. likih poneverb pri proJaji znamk. Bajo je pone.-eril nad 60 000 Din. Skoraj istceasno jf pa skočil v vodnjak in utonil krgovec Franjo Bj^loarar. ki s\ je konćal živ:jenje v hipu dUigvai Zrn dmo-stl. — IT-'^ini pastorek ul>i} r.UTalnoea oči nuu Policijski strežnik v Doberljinu S*ojaa K. jt> hil znan 1 abjek. Bi! je trikrat oženjen in ese Iri iene zapustil eetrte žt*na Helena mu ie i-a pripeljala v saJUn «-ina iz prvega sakauU« Imele je tudi nekaj denarja, ki £u pa ni notela lati Btojanu, ker bi ga 1'ak zapi!. V ponedeljek je prišel pijan domovin v strahu pred njim je žena skotila v vodnjak, pa je slučajno prišel so*ed po vodo in jo rezil. Polom je zbežala v Novi, mož se je pa pripeljal za njo. Tam ee mu je priključil t"Metnl pastorek Vlado, ki ^a je pijani ovim napatlel- VideC*. da ga bo Ubil, je pograbi] dušek očimov l.ajonet in £a ni-e;adil pijanemu očimu v prsi. Ve? okrvavljen se je Stojan zgrudil, a razjarjeni paUtnrUk mu je zadal s;> pet cnirtnih ran. da je izdihnil, potem pa čc je sam javil orožnikom. __ iCMvefe >em na teui svetne V ponedeljek proti večeru je skočil pri Zagrebu v Savo brezposelni delavec G'uro ^"icaK. Bil ie juelaiiholik lo fanta*!. Trdil ie, da EnuH limono izumov, ki jih pa ni tnoge] patentira, ti. V poslovilnem pismu pravi. gia»e oe priznamo Beseda 50 par davek 3.- Dir. Najmanjši cnesek S Din BUKOVI ODPADKI suhi. kratko žagani, zopet na razpolago Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4. tel. 22-44 20d2 50 par eoltanje ^*urirant»* vezenje ^aves perila aionoiiramov ^umbnic V'ebka /.aiona perja a ^ 75 Din .Ju'iiana* faOSpOeVetlkl 12 PROD.\_M vse pohištvo, spalnici z balda-| hini, spamko steno, fotelje, t=a-!on. jedilnin z več tapec. stoli, 3rig. olin. slike, preproge, preobleke za radiatorje. V*=nk dan od 11. do 12. in od 17. do 19-pri Oolobovih na Tržaški cesti . vila > Na sta«. 2008 | FIAT AVTO 2-Sedeini, dobro ohranjen poceni prodam. Naslov: Turk, Ormož. 20O7 Seseda W) oar. da vele S- Din Najmanjši znesek g Din LAHKA LETNA OBLAČILA boret. kaša, li«ter in damske športne hlače v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri Pre. skerju. Sv. Petra cesta 14. 6. K. KLIŠEJE ENO VECBAtVNE JUCOORAMKA | SVPETBAMASIP^3 MakuSaturni papir proda "«*t»ava „Slovenskega Naroda*4, LJubljana, Kjaafljeva ulica štev. s Z nobenim drugim re> I klamnlro sredstvom ne morete doseći ensv-keg^i ueinka, Unkor • časopisnim oglasom, čislat delokrog |e neomejen. Časopis pride e enako nišo in govori dnevno deaettlaoletD čitatelje* Redno oglašanje t velikem dnevniku Je najuspešnejša Investicija. Id prinese koristi trgovca ln kupca. Iz Ljubljane —Ij Is stare ol|<*e nastaja moderna. V L,jub jani je mnogo starih ulic ki niso lepe in ne znamenite ter niti ne zaslužijo imena ulice. Ena taktoih je Oila Oc*lej IgTižka ulica, ki je ena naj oŠ jih ulic v L.tub'jani in ki zaradi tega nima niti v vsej doliinj hodnkov. Ob nji stoji konjski b ev, naaprori dramskega gledališča. S tak&nimi posebnostmi se nedvomno ne more ponašati katerakoli ulica »redi mesta. Ker zdaj stoji tik ob hl^vu moderna stanovanjska hl*a tn ker h'ev izotopa ia stavbne crte za nekaj metrov, ga bodo menda kmalu podrli, kar zlasti t?£ko čakajo sosedi, ki tožijo, da se v njem pMeti rede roji muh. V tej ulici zdaj zidajo še eno moderno stanovanjsko niso, na vogalu Gregorčičeve ulice, in bo ulica zaradi tega debda kmalu pravo mastno lice. Upamo 'ahko tudj. da je pot<-m ne bodo v.č pr^kopavaM tako pogosto, kakor so jo dos'ej- i— Davčnim zavezancem. Na mestnem magistrata, III. nadstropje, t*oba št. 48 je razgrnjen pregled pridol UhM za odmero davka Opozarjamo vse davčne zavezan1 -e da je v tej skupini pregled samo za naslednje obrti in poklice: 1.) ključavničarji. 2.) kleparji, ko'larjl. vodovodni intdalaterji, 3) kovači, mehaniki, 4) elektro-instalaterji, 5.) zidarski mojstri. 6> torl.arji, sadsarji, žčetarji, Lapetniki 7.) peki, 8.) »ia^ču-arj., medi?arji, 0.) me*arji. 10) dimnikarji, U.) boitni spnxalt, rarinski po*.redn»ki, 13,] razni: steklarji, bni?ilri otekla, iu;ia>evalei klavirjev^ izdoiovaki cementa, v ulkaniz^rii, izdelovalci harmonik, kamnoseki, delni>ke tiskarne, izdelovalci pogrebnih potrebščin, barvarii, dežaikarji, uasTevalci mrnua, na-gacsrvalci, izdelovalci luga in mila, li in-žpn:erji arhitekti, iroornetri. 14.) nolaiji, 15.) odvetniki. 16.) zdravniki, iT.) zobozdravniki, 18.) dentisti. Seda; j*1 torej raz-slauijeu preglpd samo za ke obrti in poklice in bo na vpogled od 20 do 27. t. m med uradnimi urami. Ontali davčni r.ivezanji pridejo na vrsto pozneje, kar bo pravočasno razglašeno. JKino Union, tel. 21-21 DANES PREMIERA ! Lepa. šarmantna Claudette Colbert v burki Poročila je . svojega šefa 5 Predstave ob 19.15 in 21.15 uri. —Ij Maša zadužnica za pok. avstr. kancelar- Jem dr. l*«»!llfuss se za nobene pred/pise, niti ne za svarilna i . .___ui— .i___iuM^«^>»MBMBiigMa»ia»w ■ l■■: inamenja. Zai'o so tudi karamboli in nesreče na dnevnem redu. S pravcato naslado odpirajo razp.injače. da zasmrade cee to v čim večji dolfcni. Se hujše pa postaja njihovo diivjanje pc^ioči. Prezira; a? vse predpise psnsu z motorji, pokajo z razplinjači, da se hiše kar tresejo, odpirajo in zapirajo luči, da motijo pešce in voznike, nato pa s peklensko naglico izginjajo v dalji- Tuke. mu početju nekaterih in to naglašamo, nekaterih vozačev, saj baš ti poo^krbe, da so j osovraženi vsi tudi najdostojnejši, je tre. ba napraviti energičen konec in jim, če vcokra.t kršijo predpise, odvzeti vozila, rd_ noino jim prepovedati njiih up>rabo. —Ij Vlom v gostilno. V ponedeljek ponoči ]♦» vlomil neznan zlikovac v Kajfei^v but-fot na Ma^srvkovj ceeiti. V lokalu *i je privoščil noka; jedače in pijace, v glavnem pa je iskal den?.r in res našel v predalu 850 l>in. Ciostrlničar je oškodovan za okrog i>» Din. —Ij Tatvina pisalnega stroja. Te dni ponoči se je splazil neznan lopov s pomočjo ponarejenega ključa v pisarno carinskega l>o-aVtatalka \ojteha Vardiana ob \illiarji'\i cesti. Tat je odnesel iz pisarne o(X)0 Dia vreden pitsalni stroj inamke »Imperial dalje karirast suknjič^ rjavo aktovko in se več drugih stvari, nakar je zapustil pisarno po isti poti. V okolici carinarnice se sploh dan za dnem klatijo sumljivi tipi. —Ij Tihotapci io prodajalci >aharina. \ Msi* njem ča«u so varnostni otajanj --pet snsaltul več žensk, ki se havijo ^ tihotapstvom, odnosno s prodajanjem saharina. Saharin dj-bivijo od neznanih ljudi, ga navadno pfueej drago plačajo, nato pa ^a seve &e drji;^ na drobno razprodaiajo. Policijski orajantao saharin zaplenili, naknadno se je pa ugotovilo, da je v njem vUl nH vrednih prime-i ženske ro bde aretirane in jih čaka huda kazr»n, ki znaša navadno do 1 me^foa zapora, polftr dinamo BUaul do 10.000 Ml —Ij Vid vaših oči si obvarujete |e z op. tično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P Zajcu, izpraian optik. Stari trg 9. Ljubljana Samomor trgovskega . potnika Celje, 2*2. julija \Yeraj popoldne je vratar v hotelu Ev ropi v Olju tflpfonično obvestil policijsko stražnico, da leži v sobi It M mrtev -b-Iet-ni trgovski potnik Jakob Kropej iz Tivole pri HoČah. V hotel je takoj odšla komisija, ki je ugotovila, da «i je mladenič končal življenje. Ležal je na divanu s prestreljeno glavo ter držal samokres v krčevito stisnjeni desnici. Kroglo si je pognal naravnost v desno sence in if» bil nai'.rž pri priči mrtev. Kakor je ugotovil zdravnik, je K rope j 7-vrsil samomor najbrž že v ponedeljek ponoči. V holelu ie itaUOUU] že od 1"». t. m. in je bil očividno brez vsakih sredstev. V UJU" govi beležnici so naMi zapiske, v katerih pravi nesrečni mladenič, da ga JU uniči alkohol. Truplo mladega samomori ha so r.a odredbo komisije prepeljali v mrtvašnico celjske bolnice. Zasačeni vlomilec Ljub:jami, 22. juKje. Zgodaj zjutraj je stražnik opazil na Krekovem trgu dva neznanca, ki sta odhajala izpred Lafike. Odšla sta vsak v drugo smer. kakor da se ne poznata, očividno, da bi ne zbudila pozornosti moža postave-Stražnik jima pa ni zaupal. atauSj ker se mu je dozdevalo, du je malo popreje čul iz traffke ropot. Neznanca še nista bila daleč, ko je stražnik prihitel do barake in opazil, da so vra'a odprti in da je v trafiki vse razmetano. Brž je sflcDOU1 k gasilcem v Mestni d< »u po Isoia in jo ubral za enim. Dohi'el ga ;e že na tromostju. Neznanec, ki je nos 1 v roki natlačeno ak!ov_ ko, se mu j-e sicer skušaj umaknili hi se skriti, pa se mu to ni posrečilo. Stražnik ga je aretral in odvedoi na stražnico, kjer so takoj spoznali v njem že znanega prijatelja tujega blaga, bivšega šoferja Adolfa Trelca. Trelc se je skušal pri zaslišanju na vse načine izvijati, a mu seve izmišljeni nagovori niso pomagali- Iz- dajal ga j« plen, ki ga je nom\ v aktovki in sicer tjobaoni izdelki, v vrednrl in skočil n« dvorišče. Na svo «. nemalo presenečenje pa je sibtfičol pre^i previsokim zidom, kjer so ga p° krarkem lovu spet prijeli stražniki. Vtaknli s*> g i v varnejšo četico, kjer tudi okna ne bo dosegel. Pri svojih vlomilskih poslih »na I^olfe sploh smolo. Nedavno, ko je vi'»od v klet v '»Dajdamu« so lm m i ;>ri udu in ga v'akn'.li v za nor, v kajtUfUan je r»r«»«.»-dH crlih 6 mesecev- SOKOL — Olimpijski vrsti - č!an! in član ee —- priredita pred svojim odhodom v B r-lin, v soboto dne 1. avgusta ob I ?lf* ur, ( ' 27 ) na letnem teJovadižču Ljub j aru-»k c gra Sokola v Tivoliju, javni teJovadeii nastop, na katerega se članstvo soko skjh dništfv jn prijatelje sokolstva v naprej opozarja. Zemljevid škofjeloškega pogorja £kofa Lunsk -1- lUUJl Marljiva sstofjejlotsVa podrisinics SPD je izdala zemljevid IkofjeloSke i območja, ki bodo po nj?m radi segli n** 1« planinci marveč vs\ ki imajo opravka v našem okraju. Zemljevid je j/dclan v merilu 1:75.000 in vpt>števa predvsem iz-l rstno grebensko tehniko tako, d i se od. celote nič ne izgubi. Posebnost karte je. da ima zaznamovanih cek* doljjo vrsto plir nskih pt»tov tn steza, smučanem ps b > posebno ustrežena s smučišči, %\ so rudi zarisana. Po-*ebno vrednost dajejo karti označbe avto postaj in taksijev, nadalie kopališč, letovišč, vodovodov, električne aasavctljave, pošte*, oskrbovanih in ne-otskrbovanh koč, studenenle i« vsega onega, kar ima rad turist, športnik aH letoviščar takoj pri roki. Na zemljevidu so začrtane tudi meie. One f/postave komaj opazljivo. ker sjf je namenoma hotela ohraniti enotnost podanega sveta. Onke so lahko čitljive, čiste. Pač pa zvene nekateri imena nekam tuje. Morda bo baš ta zemljevid doprinesel k razč-iščenju vseh deljenih na/iranj ni pol ju i m e n&»\ o v j a. Veliko je bilo dela, Se več žrtev, toda zemljevid, ki smo z njim laMo /.adovo'j-ni, zdaj 4marno. Moramo Ca toplo pripon. čiti, saj je cena (Din 6.—) preračunana zgolj na kritje visokih stroškov ne pa, da bi imela podružnica, ki ji na uspehu Iskreno česfc'tamo. s karto kak dobiček. ------Saaaesjuei— Z optimizmom je zdravil ljudi Pred desetimi leti je umrl v francoskem mestu Nancv zdravnik Krnile ('one, ki »e je proslavil s tem da je zdravil ljudi z optimizmom. Namestu zdravil je rabil svoj znameniti izrek: »Hočem ozdraviti«. Prvotno je bil zdravnik v svojem rojstnem mestu Trovesu, pozneje je pa opustil običajno zdravniško prakso in začel zdraviti z optimizmom. Bolniki so morali izgovarjati ta izrek zjutraj in zvečer zatisnjenih oči in osredotočene volje. To je bil univerzalni recept /a vse bolezni v službi avtosugestije. Concjevi učenci in pristaši so ustanovili z učiteljem novo šolo. V svoji ogromni ordinaciji je sprejel Cone do 80 bolnikov naenkrat. Vsem je dal zavezati oči, potem so pa morali za njim ponavljati izrek. Po potrebi je Cone še kaj dostavil, (čeprav je dosegel zelo lepe uspehe, ga je sprejela oficijelna veda zelo hladno in odklonilno. Njegovo glavno delo >»Samoobvladanjc z avtosugestijo« je šlo po vsem svetu in z njim je Cone še bolj zaslovel. Za vedno nas je zapustil nas nadvse dragi očka. start r^U« brat, svak, stric in tast, gospod FRANC PLACHOTA J NAREDNIK X POKOJU v atarosti 87 let, previden s tolažili av. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 23. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra c. 58, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 22. VII. 1936. ŽALUJOČI SIN KARL PLACHOTA, peneral-major v pokoju, GKAZ, FANCI MAUSER roj. PLACHOTA, hči, VVENCEL PLACHOTA, brat,^ " ter ostalo sorodstvo. NAEODNA\ TISKARNA .......MlMMinni'i IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA , LEPO IN OKUSNO Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. sreda. 55. Julija L936. Stev. »65 Dom moderne umetnosti in umetniki brez doma Na parceli nasproti^Trubčtriey£ga,jparHa,JIMII»^ravai0 zgraditi umetnostno razstavno palačo Ljubljana, 22. julija. Ljubljana se mora že od njcjja dni boriti za vsako pridobitev: nič ji ni navršeno. Njene kulturne ustanove mi revne in se razvijajo zelo počasi. Vendar se pri tem moramo zavedati, da organičnega ra/voja ne moremo pospe-iti umetno, s samim usta navijanjem ustanov, ne da bi bili za nje ustvarjeni vsi pogoji. Res se je kulturni razvoj v nekaterih panogah ustavil, ker nismo imeli ustanov, čeprav smo bili že zdavnaj za nje zreli, za kar nam lahko služi kot primer univer/a. in zaradi tega naši inteligenca ni bila povsem na>a in je še zdaj velik del misli nem »ko, ko hoče govoriti slovensko. Najdemo pa lahko tudi primere, da bi nam ustanovitev nekaterih kulturnih zavodov ne koristila, ec bi ne bila organično zvezana s stopnjo našega kulturnega razvoja. Tako n. pr. ne more nihče reči, da je treba najprej sezidati muzej za umetnost in šele potem začeti ustvarjati umetnine zanj. In zdaj je v resnici na dnevnem redu Ridanje nekakšnega doma moderne umetnosti, ki bi zahtevalo nekaj milijonov dinarjev stroškov. Morda je marsikdo v prvem trenutku navdušen za idejo, češ, kako velika pridobitev bi bil dom moderne umetnosti za Ljubljano in naše kulturno življenje sploh. Razveselil se je, ko je zvedel, da ni za zidanje nobenih gmotnih zaprek. Blagro-val je mecene, ki so pripravljeni žrtvovati toliko za kulturne namene in morda je videl v tem eno izredno važnih kulturnih dejanj. Nedavno so se začeli širiti glasovi, da bodo že letos položili temelje za dom moderne umetnosti odnosno za moderno umetnostno razstavno palačo, ki bi naj stala na parceli nasproti Trubarjevega parka. Parcela je baje že določena za to, čeprav so nameravali najprej na nji zidati etnografski muzej, pozneje pa oficirski dom. in sicer je banovinska. Prešla bi v last Oficirskega doma, če bi dom začeli zidati v določenem roku. Zdaj je pa sklenjeno, da bodo na nji sezidali razstavno palačo, ki bi jo naj prevzela banovina v vzdrževanje in upravo. Na prvi pogled lepa zamisel ne more naleteti nikjer na odpor, zlasti še, ker bi naj bilo poslopje sezidano z /a>ebnimi sredstvi, toda če gre za ustanovitev kulturne ustanove, ki bi naj služila splošnosti, zadeva ni več zasebna, ne glede na to, kdo jo zida. S čim predvsem zagovarjajo zidanje razstavne palače za moderna umetniška dela? Naglašajo. da Jakopičev paviljon ne more več slu/iti svojemu namenu in da v njem sploh ne morejo prirejati večjih razstav. JTb-ugih dvoran pa tudi nimamo za umetnostne razstave in razen tega naj bi bila ta razstavna palača nekakšna galerija moderne umetnosti. Zagovorniki in ustanovitelji narodne galerije moderne umetnosti tudi trde, da v Ljubljani ne moremo prirejati slikarskih razstav večjega obsega kakor v Beogradu ter ne moremo povabiti razstavljat umetnikov velikega sveta. Vendar vsi ti ra/logi niso dovolj prepričevalni, da bi nas lahko prepričali, da je nujno potrebno vložiti v zidanje reprezentativne palače milijonsko vsoto denarja, ko bi razvoju naše umetnosti in našim umetnikom lahko bolj učinkovito pomagali drugače in ko smo jim prav za prav dolžni pomagati, če jim lahko. Kdor pozna žalostne razmere, ki ti-šce naše umrtnike k tlom, ne more razumeti, zakaj bi nam bila potrebna reprezentanca, ko si mnogi umetniki ne morejo kupiti ni najpotrebnejšega materijala za svoje delo in ko so večkrat lačni kakor siti. Naši mladi umetniki ne morejo študirati v inozemstvu, ne morejo izpopolnjevati svojega znanja na potovanjih s proučevanjem velikih umetnostnih vzorov v svetovnih umetnostnih centrih. Ne morejo niti kupovati strokovnih knjig in umetnostnih zbornikov. Nimajo ateljejev. Ne morejo i/dajati svoje revije. Ne prejemajo štipendij in nihče ne financira njiho%ih razstav. Nihče ne zagovarja njihovih pravic tam, kjer se odloča o usodi vseh. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da životarijo kulturne ustanove /aradi gmotne stiske. Ni denarja za Narodno galerijo in menda ga ni niti za popravilo Jakopičevega paviljona, pač pa imajo nekaj milijonov za zidanje reprezentativne razstavne palače, ki bo nosila menda ponosno ime »Dom slovenske moderne umetnosti«. Slovenski umetniki nimajo niti svojega klubskega prostora, nimajo svojega doma. kjer bi lahko dobili vsaj streho, človeka primerne sobe. Mnogi se baš zaradi tega izgubljajo v kavarniškem dimu, kjer sku- šajo pozabiti na svojo bedo in nesmotrenost svojega početja, nesmiselnost naporov, da bi opravili velike naloge svojega kulturnega poslanstva. Ni tako tragično, da inozemski umetniki ne morejo prirejati razstav v Ljubljani, pač pa je žalostno, da ne morejo naši umetniki razstavljati niti doma Čeprav bi kdo mislil, da bodo baš umetniki najbolj pozdravili zidanje moderne razstavne palače, so vendar največji nasprotniki tega bahaštva, ki ne more s svojim sijajem zakriti naše revščine in ki ne more pomagati naši moderni umetnosti niti korak naprej, dokler bo v pravem pomenu besede grad v oblakih in se naši umetniki ne bodo smeli niti ozreti na njo. Ne bomo se niti spuščali v vprašanje, ali se bo zaradi tega naša Narodna galerija cepila tako, da ji bodo pustili samo zgodovinski del, dočim bi naj moderna dela prevzela nova razstavna palača. Prav tako tudi ne bomo vpraševali, kako naj banovina vzdržuje še eno ustanovo, ko ne more niti dosedanjih. Hočemo opozoriti samo na značilen kontrast med življenjem in zida- njem razstavne palače; opozoriti je treba na nesoglasje, da so naši umetniki brez strehe in da bo bahaška palača moderne umetnosti prav za prav brez umetnin. Imeli bomo reprezentativno palačo, dočim v nji ne bomo mogli razstavljati reprezentativnih umeniških del, dokler bodo naši umetniki životarili brez koščka kruha, dokler ne bodo ustvarjeni osnovni pogoji za razvoj naše umetnosti. 1'metnost ustvarjajo umetniki in ne razstavne palače, ki tudi ne morejo ustvariti umetnikov, če umetnost pojmujemo tako, da ima prednost golo, mrtvo zidovje pred živim človekom. In četudi bi v novi palači lahko vsaj prirejali razstave inozemske umetnosti, kakršnih doslej nismo mogli v Jakopičevem paviljonu, bi nihče ne smel trditi, da je pametno trošiti denar za njo, ko je toliko drugm potreb. Nova palača pa ne more služiti niti temu namenu, saj Ljubljana ne bo nikdar zmogla stroškov za prirejanje tako velikih razstav. Pomislimo samo. da je bila zadnja razstava francoske umetnosti v Beogradu zavarovana za 120.000 Din in da v Ljubljani lahko zberemo na vstopnini samo nekaj tisoč dinarjev ali pa še toliko ne. Mislimo, da je razprava o tem potrebna in da bi ne smeli molčati zlasti oni. ki odločajo o naših umetnostnih zadevah, čeprav — ali baš zaradi tega — je zadeva v zasebnih rokah, kajti zahtevati smemo, da se denar za kulturne namene porabi umno ter smotreno ne glede na to, kdo ga daje. Kako je nastalo ime tank? Odgovor na to vprašanje najdemo v „Matinu" z dne 25* novembra I9I6 Tajik kot posoda za tekočino zlasti na ladjah se je pojavil v neim&čini že letaH84. Beseda je bila vzeta iz angleščine. Angleška beseda tank se je pa pojavila ž© 1*00 *et pr^j rn je indijrke*^ izvora. Tankh pomeni v giizeratekero in radžp-piitan#;kem narečju v severni srednji Indiji cisterna, po^-oda za vodo. Okolnost je. da je iz Tn-dijo prevzeta bps<=oa tank podobna srednje-anjrleškemu stantc -- nosovi a 7 a vodo (iz latinskega stajmius — stoječa vnda, italijanski stanko, španski f>stanque. franonski etaner. portugalski, tanane - riHnik in se-vrda tudi stagnacija) morda ni bila brez vpliva na udoma«-enje indijske besede tankh — cisterna. Med svetovno vojno se je pojavila beseda tank kot naziv oklopneora in oboroženega motorne^ voza. ki so £a rabili najprej Angleži. Oa bi preimsal vsako oviro na terenu, se vn/ ni premikal na kolesih, temver na takozvanih jjnacmif ■■ (mlet pil lars). Prvi je prišel na niseJ takejra Kojne-jra vaša nadporočnik Gitntiher Burstvn av- fttroogrekega leteinlšnegi polka leta 1^12. Njegov modH je shranjen zdaj v tehnološkem muzeju na Puna ju. Toda šele v tretji jeseni svetovne vojne se je ta misel v zavezniški armadi uresničila. Od uvedbe tankov v septembru 1°df> kroži legenda o nekem Mr. Tanku, po katerem naj bi bil dobil ta bojni voz ime. Včasih sp tudi sliši o izumitelju, ki je podaril prvo polovico svojca krstnejra imena Tancret novemu mo-rilnemu orožju, največ pa eitamo o Tlio-masu Tanku Kurallu. disp-mentu tehniške tvrdke v Nordfolku. Ime. Tank naj bi bilo prav u prav dekliško ime njejrove matere, pozneje mi ga pa z.ač>li tako klicati prijatelji. Tn ta inžonj^r Hurall naj bi bil izumil tank Angleški viri pa pripisujejo to zaslugo polkovniku S\vintonu. Točen odgovor na to vprašanje, kako je nastalo ime tank. pa najdemo v pariškem >Matirnic z dne 25. novembra 19tfi. Iz strahu pred vohunstvom so Anpl^ži ta izum pred uporabo na bojišču skrbno skrivali. V tovarnaihi, kjer so izdelovali posamezne dele, so govorili, da spadajo k tankom — prenosnim Hsternam. ki jih je treba poslati angleškim Če-tam v Palestini in Arabiji. Tn to markirajoče ime se je obdržalo, ko po bili končno iz posameznih delov spravljeni tanki in ko so poleti 1916 poslali prvih st-o tankov v osrro-mmh ledenih zabojih v Franoijo. Tudi mM vojaškimi poveljniki se je £r>vori]o o tankih in ker ima iargon vseih .armad rad kratke besede, jp o-'šlo to ime splošno v rabo. Govorilo pp je o tankih moškega spola, če je šlo za težko oboro rene vozove in o tankih ženskega spola. če je slo za lažje vozove. Po?neje ^o nastali novi na7ivi kakor supertank, tankodrom. antitank itd. Prikrivanje naprav in torej tudi vezba nje mo£t.\*a nam pove. zakaj so nazivali an grleški vojaki posadko tanka hush hush-rrowd fmi hi rekli pst-pst-tolpa). Tvraz hmsh hush so sjrer rafali v anffleski armadi kot označbo za tajmo službo. Vse skrivne priprave so pa nazivali Angleži hush-hush-parties. Tad] v ofieielni francoščini se je udomačilo im«3 tank. Ofinelno poročilo o bitki z dne 5, septembra lfUfi rabi sicer ime tortne — želva, toda to ime se ni udomačilo. Pole^ ofioielnejra rhar d'assaut (napadalnega vosa), pri Čemer so razločevali med lažjimi | obar> d'areompajrement (spremljevalni vozo vi) in težjimi ena rs de trupuire (vozovi za proboj\ rabi tudi v francoščini ljudstvo besedo tank. Prvotno je vladala v tem pogledu slovnična nejasnost. Angleži so rabili izraz tank v smislu posode za vodo moške jra spola, v smislu bojnetra voza pa ženskega spola. V francoščini se je pa prvotnd izraz la tank kmalu umaknil moški obliki. Popadki pravijo Francozi tankeure. V žargonu francoskih vojakov se pravi tanku tudi zine. Ta zaničljiva beseda naj bi bila antieufenizem jekla in v strelskih jajrkih je služila tudi za označbo streliva in strojnice Angleški in francoski vojaki so si pa izmislili še en izraz za tank in sicer mint-cream ali creme de menthe. Ta šaljivi izraz je nastal iz misli, da je kakor žganje pred napadom tudi tank sredstvo, ki naj bi vojake navdalo s pogumom. Pod njegovim spremstvom in pod njepovo zaščito je pe noti napad olajšan kakor je bil ola>san vsaj v glavah na varnem sedečih Štabnih oficirjev vojakom, ki so jih namenoma napojili z žganjem ali rumom, da so se Se bolj besno klali. Kraljica nočnega Pariza umrla Mile Dehriefre je bila igraJka. Proda, vila se je zlasti na španskih odrih in ko* 18-letno dekle je ijrrala prvič v Pariz«, Utrujena je sredi šopkov lee;la v s^oji sobi in se prehudila šele dnigi dan, ko je plašil ▼ njeno sobo razburjen mož. — Vstanite! — je zaklical in potegnil iz žepa meter, kakrft neU V celicah Sing £ingA je bilo fte nedavno 3fi obsojencev, med njimi dve žejnski. /daj jih je pa samo še ??. ker so štiri r> usmrtili. Električni stol Na elektriftni uto! no mnnrJi ttirje m**oV^ nin. ki po 10. junija \9R4 v nHri karwwi v Rrooklvnu ustrelili ni<* rmdecra ajviiofofa poMa. IT&anre>ni iv> bili 221etni rf*+ R-o Fenbe-.rjr. 2f!1et,m Cha-rle* Kropo-wttz. 9S1e<*»ii Franck Rusno in STTVtni Vincant dV Mart.ino. Zakaj tismrvAjn v Ameriki tndi mJade iJo-rlinee? Menda azto. ker smatrajo tam mla denirvi že zeodaj za odraslega moža, ki tu« gvojo pame»t in ki se mora zavodati tndi pvoje odgovornoeti. Abesinski cesar v Franciji Levičarsko nemerjeni svetovni tisk. fce je vodno t v*o vncunr* zav^e-mal ^a aJv^intit^ p-a ^e^arja in tudi po pora.ru Abe*mije mu je oet.al rvee sirskemu r*&*rjn ni dovolila ostati neJta-j dni v FranAiji. Med svojim kratkim hriTa njem v Pnrrtri j© h*fl Hailr i^ela^P" nepn jetno preneneecn nad hladnwrt aprej^rnom. Nehote (i© je spomnil, kako navvinseno fc*. je siprejol Pariz, ko je bil ^-e ra* Taffan. ahe*sin«ki prestolonaslednik To je omeoil s«vojim spremljevalcem, ki »o nrn p* od rr^ivorili: >Vas srovor v Ženevi vam je za pravil simpatije Frarnoozov, ki nimajo radi. če. jih kdo tako odkrito napad«**. AbesiniKki cptfmr se je m hip zamiMi. potem pa je- de jal: »Morda so moj j^ovot slabo prevAdJu morda bi bil moral govoriti v franeošftini in potem bi mi bilo morda dovoljeno ostati nokaj časa v Franciji, čeprav nam o incoc nito.« In res go bile z-amAn vse prošnje a.be*in-Bke^a cesarja., naj mii dovolijo vsaj kratko bivanje v Franciji. Francosko zunanje mi nistrstvo teh prošenj sploh ni hotolo upo-števa-ti. AbepirLske^a c^=«Arja je to £-]oh/vko užalilo in molće je nadaljeval srvojo pot v Ivondon. Z A KOSCA MED SEBOJ Žena strupeno: Danes je obletnica najine poroke. Zdi se mi, da si že čisto pozabil na to. Mož: Pozabil? Tega ne moreš zahtevati od mene. Pozabiti na to ne morem, pač sem ti pa že odpustil. Andrć Theuriet: 43 Nevarna lepotica Roman t- iMorda je to drzna misel. — je zamrmralo pobožno dekle sve.ohhnsko. Kaj niste opazr-i v n.egovi sobi belega volnenega kostuma z rdečimi pentl.ami? V— Seveda sem za. opazila. — je pri-trdiltf Terezija hladno. — Kai vas to ni nič presenetilo? — Ne. Tu se med karnevalom vsi preoblačijo in nedvomno si je Jakob iz-pos-od'1 to obleko za zabavo, na katero nas namerava odpeljati. Sicer pa tudi. če bi b?l z Lechautrom na redu ti, kaj bi bilo hudega na tem? — Vse presoiate lahko, — ie menila Krstina. — Jaz sem pa vedno slišala, da so maske rade prav^ Sodoma. — Pomirite se. Jakob se tam ni pokvaril. — Jakob Je tudi čtovek. ie vzdihnila svetohlinka. — in vsi liud:e lahko podleže^ izkušnjavi. Končno pa. če mu brezmejno zaupate, tem bolje. — Da. dragra moja. zaupam v zvesto bubezen svoiesra moža. Prepričana sem. da se za to obleko ne . skriva nobena tatna in da nam Jakob pojasni vse. čim vstane. Ta čas je Jakob vstopil in Kritina, ki ie b la baš izpraznila kovčeg, je odnašala n egovo vsebino v sobo svoje matere. Gredoč v salon je umetnik po-misll: Če omeni kostum, \\ odsjovorm: No da. bil sem na redu ti, kaj pa je hudega na tem? Ko sta ostala sama, fc jel Terezijo spraševali, kako je potovala. Terezija mu ie z veseljem povodila, potem ga ie pa sama vprašala, kako je preživel dneve njene odsotnosti in kaj ga ;e napotilo, da je kapi kostum, ki jo ie nanj opozorila Kristina. Malo ie manikalo. da ni zardela od sramu, da Za mora sama vpraševati o tem in izdat; svr-Q skrivne misli. Toda slikar je mc-čal o poglavju o kuti z rdečimi pentljami. Ničesar ne omenja, je pomislil, tn zarto mend:i tudi ni ničesar opazila. Na.;bol,"e bo. 6e sploh n česar ne izve.' Niti z besed'co rr fine* n:l večerne zabave in na vse načine si >e prizadeval omejiti pogovor samo na to, kar se je tikalo Terezije aH negove mart ere. Pogovor se je vsak čas zataknil, nastajali so mučni presledki m molk. Jakob se je bal, da bi utegnilo priti do neprijetnih vprašanj ali narrrigavan1'. ki bi utegnila napeljati pogovor na kočli-ve zadeve. Iz njegovih besed ie dihaJ prsiljen. neprijeten hlad ki si g3 Terezija ni znala razlagati. Mladi ženi ie bilo hudo. da njen mož tako trdovratno mol- či o skrivnostnem kostumu in bolelo jo je, da tako hladno govori z njo, čeprav ;e bila odsotna tri dni. Pa tudi Jakob je bil ves nemiren in »nervozen. Med prisiljenim pogovorom je mislil na svoi sestanek in zasnova*! je načrt, kako bi se mogel ob določeni uri izmuzniti. V svok> žalost je spoznal, da bo sam težko našel izhod in zato je skleni! oditi k Lechautru. da bi mu pomagal iz zadrege on. Zanaša'l se ie na veselost starega prijatelja, misleč, da bo pregnal hlad in poživil dolgočasni pogovor na niesrovem domu. Zavedal se je. da bo moral napeti vse sile. da se ne izda in da se bo moral domeniti z njim, kako bi se mogel z niegovo pomoč:o na večer izmuzniti. — Zapustiti te moram za pičlo uro, — je dejal Terezji. — Lechai*tra obvestim o vasem prihodu in ga povabim na zajtrk. — Ali stanuje daleč? — je vprašala Terezija. — Preoei daleč ... Baron Herder ga je gostoljubno sprejel na svojo jahto in do pristanišča ie dobre pol ure. Na svidenje, Rezika! Naroč4 kuharici, nai poskrbi za obed; pošt:em ti ostrige in ko bo zvonilo poldne, privedem našega priia-telja. Toda usoda Jakobu ni bifo naklonjena. Komai se je postovi! od dam. ie nekdo pozvonil m v predsobi se je začul ' veseli Lechautrov glas. — Kaj, dame so že prišle? — je vzkliknil stari slikar navdušeno. — Prihajam torej kakor na povabilo. Ali smem vstopiti?-----je vprašal in pomolil smeje gtfavo skozi priprta vrata salona. Skočil je k Tereziji m o prijel za roko. — Dobro jutro, Terezija! Objemiva se! Pozdravljen, fant! Si dobro spal?... Kako se pa kaj počuti mati? — Zelo dobro. — ie odgovorila Tere-riia. Odgrnila fc zaveso z vrat sosedne sobe ter pokazala na nk> in na Kristino. Človek bi ne verjel, da ie imela za seb;.' dvaindvajset ur vožnje. Samo počesala se je in si osvežila obraz z mrzlo vodo. pa ie bila že zopet čila kakor škranček. Na rbrazu se ti je poznalo, kako srečna je. da zopet vid' svojega sina ori dobrem zdravju in od samega veselic ie porabila na utruienost. — Dober dan. gospod Lechautre. — je dejala. — Zelo me veseri, da vas vidim ru pri Jakobu. Vendar sem pa jezna na vas. da ste ga včerai tako dolgo zadržali, da nam danes ni mogel pr?t; nap^v Kam ste ga pa zapet.teli, ?ar>e!iivcc? — Vse vam povem pri zattrku, >,ospa Moretova. — je odjpovoril Lechautre sme:e — Kar sam sem se povabil. — Baš sem hotel od^tf po vas. ko ste vstopili. — je dejal Jakob rn odložil pa-Hoo in klobuk. Prežal ie na ugodno prili- ko, da bi mogel dati Lechautru znamenje, naj bo prevden kar se da. Toda obenem je opazil, da ga Terezija in Kn-srina ves čas opažu-eta. Zato se mu ie zdelo najpametnee počakati in skrivati svok> zadrego. Sicer ie pa upal. da bo fahko med zajtrkom Lechautra ooozoril na nevarnost. Nesreča je pa hotela, da se je obrnilo vse drugače, kakor ie pričakoval. Ko je odšla Tereziia pogledat v kuhinjo :n jedilnico, sta smatrali mati m Kristina za svoy> dolžnost ostati pri gostu. Zlasti Krisr.nra sj ie prizadevala obrnrti nase Lechautrovo pozornost. Zde!o se je. da e uganila, kai namerava Jakob in da M skriva i veseH. da mu ho mogla prekrižati račune. Nrti za hip *e ni hotela odstran;ri. dokkr se ni vrnila Terezija, češ, da je zajtrk pripravlien. V Jakobu e kar vrelo od nestrpnosti in jeze. Napeti }e moral vse sile, da ;e kazal vesel in zadovoljen r>braz, toda gube na čelu. nemiren pogled in prsi1n*n nasmeh so pričale o n;egovi razburjenosti Terezija ie znala dobro Stati iz potez svoiega moža in prisiljena veselost -je ni mogla preslepiti. Iz nemirnega Jakobovega pogleda in njegovih razbur ienih kretenj ie spoznala, da ii nekaj prikriva. V nežnem instinktu ljubeče in 1 ubosumne žene. stražeče kar ji je najdražje, je se poostrila svojo bistrovid-nost, dvomi so se kupičiTi v njenih mi-sKh in žaJost v njenem srca. Urejuj« Jo«lp Zupsneic. — Za »Narodno Utkamo« rran Jemtek. — Sa upravo In tniermtnJ del Hata Oton Gbrnrtof. — VM ▼ L$aUjuxL