Posamezna številka 10 vinarjev.
.79.
V Limnionl, v četrtek, e. aprila 19IR.
Lelo M.
== Velja po pošti: s
Za oelo loto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2'20 za Kemčijo oeloletno • „ 29'-za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . . li 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1-80
~ Sobotna izdaja: s
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v r,a dva- ln večkrat . .23,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
■	Poslano: ■■
Enostolpna pctitvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vozni red
(ta- Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/ni. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne as sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi ullol št. 8. — Račun poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188.
IstrsM deželni siovor Rizzi odstopil. - Angleži in Francozi izgubili marca
u letal. - liemški državni kancler o novi Evropi.
„SMnsl9" «111 v MIL
Poročali smo že, kako enodušno je slovenski narod v Ameriki odklonil proti-avstrijske poizkuse ljudi, ki so osnovali to ligo. Kričanje raznih Sakserjev in Kebe-tov po »Glasu Naroda« in nekaterih drugih podkupljenih časopisih ni imelo uspeha. Če kedaj, se je zopet sedaj pokazalo, da našega naroda ne reprezentira par svobodomiselnih kričačev, ampak da je narod kot tak zvest stari slovenski poštenosti, ki mu veleva ohraniti tudi v daljni tujini zvesto srce za svojega starega cesarja,
Izdajalska »Slovenska« liga v Ameriki je sedaj tako razbita, da še delovati ne more. Sakserju to seve ni prav, ker je šel s tem tudi ves njegov vpliv pod klop. Zato je odprl svoj list tožbam nekega Mateja Kebeta, ki pravi, da je »skoro kriminalno«, da se nabrani denar »Slovenske« lige ne razdeli, in agitira, naj razni pododbori prično zopet delati po Ameriki za izda-jalstvo na stari domovini. Kebe navaja za prvo točko programa: »Podpreti naše narodne zastopnike v Londonu in Parizu«.
Najodločnejše moramo protestirati, da kak izgubljenec Kebetove vrste predstavlja nekaj falitnih, duševno prenapetih in izgubljenih elementov za »narodne zastopnike«. Če bi dobilo naše ljudstvo te zastopnike v svoje roke, bi jim dalo »zaslepiti« svoje stališče tako, kakor izdajalci njegovega starega programa zaslužijo. Tem ljudem naj bi torej Slovenci v Ameriki pošiljali svoje trdo prislužene krajcarje? Vse kar zastopa ententa je laž in krivica, vse drugo njeno govorjenje je ničeva fraza. Ali se ameriški Slovenci še spominjajo, na kak sramoten način so njeni podkupljenci hoteli jih zavesti na napačna pota, ali se še spominjajo, kako grdo so jih, da bi jih spravili v napačen tok, začetkom vojske nalagali, da je slovenska duhovščina v ljubljanski stolnici proglasila revolucijo in da je tekla po Ljubljani kri v potokih, kako še sedaj z lažmi o po laških letalcih porušenih ljubljanskih ulicah hočejo napravlja-ti zase razpoloženje. In za agente take stvari, ki se poizkuša vzdrževati le z najnižjimi in najbolj neumnimi lažmi in svojih žrtev s sleparijami išče, naj ameriški Slovenci darujejo? Ameriški Slovenci naj dajo svoj denar raje za tečno hrano svojim otrokom, za svoje slovenske šole in svoja društva, s tem bodo za zdrav obstoj svo-
jega naroda več storili, kakor pa če bi poslušali Sakserja in Kebeta in bi pošiljali lahkomišljenim ljudem, ki hočejo na račun drugih živeti brez poštenega dela, denar, da bi ga po Parizu in Londonu razmetali in zapravljali. Slovenski denar je tudi v Ameriki pretrdo zaslužen, da bi šel za take pustolovce.
Rojake v Ameriki pa še enkrat pozivamo, naj prekinejo vsako tudi najmanjšo zvezo s Sakserjem, ki ima take »denarne špekulacije« z Londonom in Parizom. Naši rojaki naj nič več niti krajcarja ne zaupajo Sakserju, da bi ga na katerikoli način, četudi s kako ameriško banko, pošiljal domov ali kamorkoli, ker vsako druženje s človekom, kateri je Avstrijo izdal in bil zato obsojen, je brezčastno in bi oni, katerim se dokaže kaka zveza s Sakserjem in njegovimi »podjetji«, pozneje lahko trpeli. Sakser res ni vreden, da bi radi njega bil umazan le eden naših rojakov in da bi se ne mogel vrniti v staro domovino. Sakser je s svojim izdajstvom obračunal s svojo domovino, vsak pošten Slovenec mora obračuniti s Sakserjem. Sakser, Kebe in taki neodgovorni ljudje naj puste naše ljudstvo pri miru — naše ljudstvo hoče boljše in poštenejše družbe.
Tudi Slovenci v Ameriki niso in ne bodo sledili zapeljivcem — pot našega naroda tudi v Ameriki mora biti: ohraniti trdno zvezo s svojo staro domovino, s svojimi ljubimi domačijami, katera bi, če bi šlo po londonskih in pariških načrtih, dobila Italijane za gospodarje. Naša vez z ameriškimi Slovenci mora biti vez ljubezni do domovine, ki se hoče in more srečno razvijati edino le v Avstriji, za katero v junaški borbi stoje sedaj sinovi vseh njenih narodov, da jo obranijo vseh sovražnikov in da iz krvi sinov vseh avstrijskih narodov vzraste mogočna, za vse avstrijske narode srečna in pravična država. Slovenec je bil Avstrijec, je sedaj v boju Avstrijec, in sicer ne eden izmed zadnjih Avstrijcev, in hoče Avstrijec ostati, pojoč pesem neomahljive, izkušene zvestobe:
Trdno dajmo se skleniti,
Sloga pravo moč rodi
Živi cesar, domovina,
Večna bodi Avstrija!
Pismo iz Kobarida.
Včg. dekan Kobariški, I. Peternel, piše nekemu duh. sobratu:
Kobarid, 29. febr. 1916.
Nekdo je pisal v laškem časopisju, da sem izdal dne 26. maja s pomočjo telefona za glavnim oltarjem v Kobaridu Avstrijcem laške postojanke. Ta dopis ni bil samo neresničen, ampak tudi nespameten; kajti iz Kobarida se kraj, kjer je bila omenjenega dne laška armada, prav nič ne vidi in zato nisem mogel premikanja niti izdati, tudi če bi bil imel na razpolago 100 telefonov. Zato me je vojaško (laško) poveljstvo pustilo popolnoma pri miru, četudi je tukaj poveljeval zelo strog general. — Zgorajšnjo napačno vest sem vzel malomarno na znanje. Bolelo me je le, ko sem slišal, da so radi tega v Italiji nedolžne duhovnike zaničevali. — Toda naj gledajo obrekovalci.
Moje gmotno stanje je »pasabel«. Dohodki so sicer manjši kot prej, in vse je dražje — toda živi se!
Najžalostnejše med žalostnim je moralno poglavje. Vojaštva polno, otroška vzgoja zanemarjena, očetov v veliko hišah ni doma, ženstvo vedno v nevarnosti. K sreči je ostalo tu še več dobrih družin, in mnogi vojaki so tudi še dobri. To je moja tolažba,
Pred 14 dnevi sem pisal Prevzvišene-mu v Zatičino.
Gg. Reja, Fon, Shejbal, Andryšek in Knavs so še na svojih mestih. G. Štolfa je v Candida-Kalin v Frigento, oba Prov. Avellino, Filipič v Diano Marina, Prov. Li-goria, Leben, Badia di Cava, Prov. Saler-no. Medveš v Ventotene, Prov. Napoli, Franke ml. v Firenci, Milanič in Gerbec v Fordongionus-Cagliari v Sardiniji, Božič Izajija v Ascoli. O njem se je govorilo, da je obolel na umu. Pisal mi je dvakrat, toda obakrat pri popolni zavesti. — Bogoslo-vec Berginc z Vršna se nahaja v Kredu št. 10 (pri Kobaridu), kjer je bil po okupaciji interniran.
Sedaj sem nekak dekan (Vicarius fo-raneus) za zasedene kraje od Plavi do Predela. Toda prestar sem in preslabega zdravja za to službo in želim, da bi me skoraj oprostili.
v glavnem slano soške armade.
Alice Schalek piše v »N. Fr. Presse«:
Na mestnem poveljstvu vprašam po častniku, kateremu sem priporočena in katerega naj prosim, da mi pripravi pot k avdienci. Žalibog — ravnokar je službeno odpotoval. Toda uradujoči stotnik mi pravi: »K naši Ekscelenci morete vsak čas priti.«
Potrkam na vrata in že mi stopi nasproti »On«, hitro in smehljaje. Kdor si ga predstavlja tako, kakor bo nekoč pozneje stal na granitnem podstavku, se zelo moti. Vojskovodja se mu ne pozna; če se smeje, je videti kakor otrok. Samo nos se ne podaja nepreočitemu obrazu; kljubovalno stoji med krotkimi očmi in ne dopusti, da bi nad dobrotnim pogledom morda pozabili, s kom govorimo.
Treba ni nobenega posredovanja. H generalu pl. Boroeviču more vsak sam priti in mu svobodno povedati, kaj želi. La če ga prosiš, da bi smel pisati o negovi armadi, tedaj se zasvetijo njegove oči, ravnokar še mile, tako žareče, da se moram skoro nasmehniti svojemu lastnemu strahu pred tem trenotkom.
»Ako mi obljubite, da ne boste ničesar pisali o voditeljih, potem vas naravnost prosim za to. O vsakem posameznem vojaku morete pisati. Iti morate k njim in videti. Saj kdor jih vidi, mora o njih pripovedovati. Tega se ne more zadostikrat storiti! Kar se godi tu ob Soči, je brez zgleda v zgodovini. Sočo drži posamezni mož. Kaj bi mogla moja volja, ako bi železno ne stal tu mož, priprosti mož brez imena. Pojdite tje k njemu in poglejte, kako stoji na straži.«
Izpred zopet osvojenega Przemysla, v katerega osvoboditelj ni mogel iti, se je hitro peljal na jug. Vojskovodja je Italijane koj prvi dan pravilno ocenil. »Pred tem sovražnikom se ne umaknemo niti za korak. Umiramo ob Soči, toda tamkaj ostanemo. Samo čez naša mrtva trupla more Gabriele nastopiti zmagoslavno pot v Trst.« In smeje se ob misli na d' Annun-zia, ki je postal pri soški armadi izredno popularen mož. Vsak ga imenuje po krstnem imenu kakor ljubega znanca, kajti njegovo sotrudništvo za sedanjo vojno se mu šteje v veliko zaslugo. »Srečo za Av-stro-Ogrsko« imenuje general pl. Boroevič italijansko vojno. »Sedaj smo končno rešeni more, prosta je pot za naš razvoj.«
"■K.
Spomini i Sešel mesecev nazaj.
Goriško, koncem marca 1916.
Topovi grme tudi nocoj kakor vsak večer.
Sam, tako zapuščeno — sam samevam v svojem kabinetu ob brleči sveči in mislim težke misli.
Topovi grme, granate švigajo nad ubogim mestom, ki se skriva tako plašno v temni plašč brezzvezdne noči, kakor da bi se hotelo skriti pred zahrbtnim sovražnikom, ki ga tako nečloveško obstreljuje že skoro deset mesecev.
Deset mescev.
Ravno danes je pretekel deseti mesec, kar se je pričelo to življenje tod ob naši Soči, v naši solnčni Gorici, po naših lepih goriških krajih.
Deset mescev te vojne dokazuje, da je Bog že kaznoval izdajstvo in da gorje, solze in vse neštete nedolžne žrtve ne ostanejo nemaščevane,
Topovi grmijo nocoj. Jaz pa mislim na-zai, ko bi ne bil niti od daleč slutil, da bom
po desetih mescih poslušal dan za dnevom, večer za večerom pesem topov tu v naši Gorici.
Nikdar ne pozabim onih dni po 20. maju lanskega leta, ko smo slutili vse to, kar ima priti nad našo Goriško deželo in ko si človek ni upal misliti in verjeti, da bo to res prišlo. Hudi so bili tisti dnevi negotovosti, ko je ležala kakor svinčena mora na nas vseh. Sosed je vpraševal soseda, prijatelj prijatelja — noben ni vedel ničesar in vendar so vedeli vsi, da visi nekaj v zraku in vsi so se zavedali, da bo nekega bližnjega dne padlo kakor gotova stvar na tla. Pa vseeno je bila le negotovost, samo govorice, domnevanja, ugibanja.
Približali so se binkoštni prazniki in in negotovost je postajala z vsako uro go-tovejša. Vsi so se zavedali, da je vprašanje samo nekaj ur, kdaj zaropotajo na naši meji puške in topovi. Vprašanje: kaj in kako bo, ali ostati ali bežati, kam in kdaj, je mučilo nas vse.
Prišla jc binkoštna sobota. Nisem vedel, kaj bi počel, bi li šel po svoji navadi z vlakom domov, ali bi ostal. In kdo ve, kako je doma, pri nas v Gorah. Kaj bo ž njimi, če pridejo Lahi in zasedejo vse.
Vstal sem tisti dan zgodaj, zgodaj. Začel sem brskati skupaj svojih par knjig.
spravil sem »svoje vse« v nahrbtnik, pa tekal po sobi gori in doli, šel na ulico, pa. nazaj. Vse polno misli, pa nobenega pravega sklepa.
Naletim na gospoda, ki sem imel nekaj zaupanja vanj. Potožim mu svoje skrbi, svoje dvome.
Pridem k znancu. Mislil sem, da bo gotovo dobro vedel marsikaj. »Izrabite čas, ure so drage. Od jutri naprej bo ustavljen ves promet — glejte, da se še nocoj vrnete. Srečen uspeh — na svidenje!«
Tekel sem v stanovanje. Vzel nahrb-nik, da bom imel vsaj tisto malo, kar imam, pri sebi in hitel na državni kolodvor.
Vse polno ljudstva., čudno razburjenje. Poslavljanje, stiskanje rok, solze, tekanje sem in tja.
Natlačen vlak ljudstva je težko hropel ob Soči navzgor. Na vsaki postaji izstopanje, vstopanje. Povsod polno ljudi, pozdravljanje, poslavljanje.
Gledal sem zamišljen skozi okno. Bom li še lahko šel to pot nazaj. Kdo ve ... Ali bo še kdaj tako, da sc bom z veseljem vozaril po tej poti vsako soboto v krog svojih domačih. Kaj bo z našimi ubogimi kraji, z našimi ljudmi!?
Misel se je umikala misli. Gledal sem skozi okno, tu in tam je bilo videti sledo-
ve prekopov, jarkov — gotove znake vojne.
Pridem domov.
In zopet sem videl solze, jok. Kam čemo iti proč, bogve, če se bomo mogli vrniti. In tu pustiti vse, vse — ni mogoče.«
Prosil sem in prosil, jezil se in kregal, pa le nisem mogel nobenega pregovoriti.
»In če me tudi ubijejo, pa naj me, umr-jem vsaj doma ... Ne in nc — doma nc pustimo. Pa morda bo še čas pozneje, morda
ni talce sile---« In solzne oči so zrle v
me, da bi jim dal pomirjevalen odgovor.
Nisem mogel, nisem smel odnehati. Čemu sem sicer prišel gori.
Dopovedoval, prosil in kregal sem se naprej in naprej. Sam prepričan, da utegne le prerado postati še slabše, nego se je pričakovalo, sem govoril tembolj prepričevalno in sem slikal položaj še hujši, še slabši.
Uspeh je bil le delen. Vsi niso hoteli iti še tisti dan.
In ko jc bilo žc vse pripravljeno, da gre tisti večer vsaj sestra, ko smo mislili žc iti na kolodvor — jih ni bilo mogoče odtrgati narazen in ločiti. Solze in jok, da je šc mene oeklo in bolelo. Moral sem se
Umirajo ob Soči, toda drže jo. Mnogo čet je že bilo tamkaj, da se utrde v tem ognju. »Novince postavim najprej nekoliko bolj zadaj ter jih polagoma potiskam naprej. Kdor je prebil potem nekaj časa v najsprednejši fronti, je kakor hrast. Na tega se more zanesti. Ti se nauče tamkaj biti možje.«
Skoraj nevede mi je šla mimo duše misel, kako dobro bi bilo za nas vse — ko je že enkrat vojna —, ako bi morali vsi brez izjeme skozi to vzgojo — ki pravzaprav niti ni vzgoja. Ni se nam namreč treba ničesar učiti; kar je potrebno, je samo to, da končno spoznamo, kaj smo in kaj zmoremo. »Italijani imajo preobčutljive živce. In preveč kritike. Vere nimajo ne v vodstvo, ner v upravo ali vlado. In pred vsem ne verujejo v potrebnost njihove vojne. Bore se, ker se morajo. In tako stoje nasproti našim kakor brez mozga. Tudi pri nas ne želi nihče vojne radi vojne same. Toda vsak mož ima žilavo, zagrizeno, ne-izkorenljivo voljo: ,Tu ne pride skozi.' Tudi naši ljudje ljubijo svoje življenje, samo blaznik je blaznodrzen, hraber se more sploh samo tisti imenovati, ki se žrtvuje, čeprav mu je življenje drago. Toda rajši nego svoje življenje ima vsak mojih ljudi Sočo. Pojdite tjekaj in pišite, kar boste on-di videli,
»Cadorna gotovo ne more razumeti, zakaj ne pride skozi. Opišite naše vojake, naše častnike na fronti, da bo razumel. Ne, tajnosti ni. Vedno se moram smejati, kadar pomislim, da bi bil vsak italijanski list konfisciran, ko bi prinesel le desetin-ko tega, kar jaz vem o njih. Pišite o vsem, samo ne o voditeljih!«
To je ponovna prošnja. Vsak izmed naših velikih ljudi se obrne z njo na kronista. Na Nemškem ne poznajo te plahosti. Na Nemškem so bardi pravočasno na mestu, da slave junaka. Tam ne čakajo na vence potomcev, ker vedo, da ni samo mimik tisti, ki mu jih ne plete. Ni junaški čin, ki živi dalje v potomstvu, marveč vtis, ki ga napravi na sodobnike. Plodeč dalje rodi slavo, Hindenburg, Mackensen, Wed-dingen, -Mowe«, Emden« in Zeppelin . .. že sedaj odtegnjeni zgodovini, že sedaj so last legende, umetnosti, literature in skoraj bi mogli reči: industrije. Nemčija, modra. organizirana, dalekovidna in skrbna stvarja svojim sinovom istočasno zmago in slavo. Samo mi še vedno mislimo, da nam bodo drugi spletali lovor.
Drznem se vojskovodji tu povedati. Ot: pa z~aie z g.avo. 'Ob Soči ni imen, ni osebnost: Mož in subalterni častnik sta, t: : črri-.a Opevate Hoizendorfa. Vsi •tCET-i- >:oLkor :r. i—a Avstrija, naj to :r~..'.<h.tz: jicrc Ir :c bi še dolgo ne bilo :r>: '-a Severnega morja do Bagdada
: a:zi.\ ?a or. noče. Torej mi mirno oc	Var zahtevam.:
" : . a~. Nič o voditeljih nočem pi-
sat: ~.arveč tje ven pojdem, tjekaj, kjer stoj: — zl. frontni častnik, ki je brez imena. 7*aa ob tem možu, ob tej soški armadi smer. pač zarisati senco voditeljev, ka-
terih duh plava nad njo.
Še dr.:io vidim ored seboj vojskovod-io, ko me automobil pelie proti Gorici, Osamljen se m: zdi tudi ta veliki mož. In njegova duša vsa razdvojena. On, silni, zamisli, kar se tv odigrava, toda drugi izvršujejo. In kakor •■-A misleci tudi on ceni dejanje višje nego rr.isel. V njem je kakor zavist na poročnika, ki sme biti brezskrbno hraber. In sred: notri v vrvežu poročil, ko se uresničuje to. /ar on zamisli, se čuti ubožnega, ker ne more sodelovati, kakor bi rad.
Pogresone družine s Pr;morskeoa.
Iščem gospoda Valentina Vugu, zidarskega mojstra in veleposestnika. — Dalje
delati trdega, osornega, skoro s silo jih iztrgati narazen.
Težko je bilo slovo tisti večer na postaji. Kdo ve, kdaj in kje se vidimo, če nam neznane prihodnje ure zmešajo načrte in prekrižajo račune.
En vlak je šel proti kranjski strani, drugi me ie nesel nazaj proti Gorici.
S čudnimi občutki sem se peljal nazaj. Skrb, bodo li mogli ostali jutri ali po-jutrajšnjem še bežati in bodo li sploh hoteli držati dano mi obljubo in strah, da ne zvem v Gorici že kako neveselo novico, sta me celo vožnjo nemalo razburjala,
Na goriški postaji najdem živahno vrvenje. Kljub pozni uri polno ljudi, povsod nervozno gibanje in tekanje.
Prijatelj mi pride naproti. -.Kaj novega«, vprašam hlastno. »Nič, le to je novo, da imaš ti »ruksak« in da boš alarmiral vse Gorjane, če se boš z »ruksakom« vozaril iz Gorice.« Ne mnogo razpoložen za šele, sem bil vendar^vesel, da sem našel enega, ki jc vsaj ohranil hladno kri.
Potem smo sedeli pri treh kronah. Vsak je vedel kaj povedati, nobeden pa nič gotovega. Le moj prijatelj je zbijal šale in trdil, da so navsezadnje vse govorice le praznice in da vse skupaj ni vredno, da bi človek radi tega z manjšim veseljem užival svoje dobro pivo.
g. Franca Droč (po domače iz Kurinšcega); in kdor bi vedel za Lovrenca Rusjan, slu-živši pri trdnjavskem polku št. 5 v Pulju. Vsi trije so iz Kozane pri Gorici. Kdor bi vedel za katerega izmed teh, naj blagovoli sporočiti Karolini Reya, Waidhofen a. d. Ybbs, Wienerstral3e 12, N.-O.
Podpisani urad išče naslov veleč. g. dr. Tarlao iz Romansa v Furlaniji. Kdo ve povedati? Župni urad Sv. Ivan, Trst. — Iščem svojega brata Prinčič Ferdinanda, doma iz Cerovega iz Brd, po poklicu pek, pred vojsko z Lahi se je nahajal v Sistijani pri Trstu kot delavec v svoji obrti. Odkar se jc začela vojska z Lahi, ne vem nič za njega, ne vem ali se nahaja v vojaški službi ali ne; prosim sporočila na naslov: Prinčič Mihael, k. u. k. Kriegsspital Nr. 2, Ba-racke 39, Wien X., TriesterstraBe. — Aim-čič Frančiška, sedaj v begunskem taborišču v Bruck a. d. L., išče družino Gorjane Lucija iz Gorice, Via Stranig 24, pri kateri se je nahajal njen otrok Aimčič Anton, rojen 1907. — Prosim vljudno prizadete Ser-peničane, ako kdo ve kaj za gospoda Miha Murnik iz Serpenice, interniran s svojo družino v Italiji, naj sporoči na Marija Lo-ger, Dunaj VI, Kaserngasse 22, Milchge-schaft. — Prosi se, kdor bi kaj vedel, kje sc nahaja Jožef Gabrijelčič, po domače Pepo Vanov, iz Anhovega pri Kanalu, naj blagovoli sporočiti Josipini Gabrijelčič v Štjaku, p. Sežana, Primorje. Povedati mu ima, kar ji je pisala njegova hči Tinca, ki je bila zajeta in se sedaj nahaja v Italiji v Turinu. — Kdor bi kaj vedel, kje se nahajajo družine Krohne, A.ntih in Gabršček, naj blagovoli sopročiti na naslov: I, Kalt-nekar, Podbrdo ob Bači,
Vojoii pozdravi.
Srčne pozdrave pošilja Ivan Oražem iz Loškega potoka-Malilog vsem sorodnikom in prijateljem ter jim naznanja, da se nahaja v družbi Ign. Trpina od Zatičine in Alojzija Cimperman z Roba pri Vel. Laščah v podzemeljskem hotelu na ruski zemlji. Zdravi so vsi in se vsi dobro počutijo.
Z obale Jadranskega morja pošiljajo prisrčne pozdrave staršem, bratom in sestram ter vsem Slovencem in Slovenkam slovenski fantje: Flajnik Nikolaj, Lukanič Ivan, Kunič Peter, Žvab Mihael, Flajnik Karol, Lackner Franc, Muc Franc, Vese-lič Nikolaj, Kambič Alojzij, Plut Jožef — vsi iz Belokrajne. — Vojni telefonisti na jugozapadni fronti pošiljajo vsem znancem in prijateljem srčne pozdrave: Furlan Fr., Doušek Josip, Udovič Milan, Strk Franc, Gruden Josip, Novak Zvonimir. — Iz hladne Rusije iskren pozdrav našim prijateljem in dekletom: Celin Ivan, Kuteževo; Bajec Leopold, Col; Baloh Ivan, Idrija; Solarič, Gajšek, Gorišek, — Prijateljem iz Trsta in Brega, posebno pa milim Bržan-kam pošiljajo iz daljne Rusije mnogo pozdravov: Glavina Jožef, Abram Anton, Fr-luga Andrej, Andrejašič Andrej, Grmek Anton, Simonič O., Košuta Jožef in mnogi drugi. — S tirolske fronte pošiljamo srčne pozdrave vsem domačim in znancem: Ko-drič Alojzij, Brje-Rihemberk; Baje Ivan, Duple pri Vipavi; Može Ivan, Sanadole pri Senožečah; Šircelj Anton, Bač pri Kneža-ku; Avidoni iz Brd; Boštjančič Vincenc iz Istre.
Z besarabske fronte pošiljamo svojim ljubim domačim, prijateljem in znancem ter vsem Slovencem mnogo srčnih pozdra-: vov: Četovodja Jožef Šemrl, enoletni prostovoljec desetnik Franc Mikuž, Andrej Mikuž, Anton Mikuž, poddesetnik Franc Ferjančič, Franc šuligoj, Alojzij Kavčič, Franc Habe, Valentin Gostiša, Jožef Gam-pe, Anton Vončina, Franc Čuk, Jožef Tr-ček, Jakob .Šemrl, I. Vihtelič. — Prisrčne
Jaz tisto noč nisem nič kaj mirno spal.
Binkoštno nedeljo sem precej nervozno tekal po mestu. Edino, kar me je malo pomirilo, je bilo, ko sem zvedel, da vlaki še vedno vozijo.
Potem mi je prišla vest: »Italijanski kralj je odredil splošno mobilizacijo«, tako približno se je glasil brzojav, ki je pome-njal kruto gotovost, da je s tem kocka padla.
Okoli štirih popoldne mi pove znanec, da so Lahi že napovedali vojno.
Sedeli smo pri Fonu v Semeniški ulici. Vsi smo stali pod vtisom vojne napovedi in vse je mučila skrb, kaj bo nocoj, kaj jutri, ko začne pokati sem od meje. Saj se je splošno govorilo, da se bodo naši za začetek umaknili in pustili Lahe precej globoko notri. Tekom par dni bodo v Gorici, to so trdili resni ljudje in vse je tega s strahom pričakovalo.
Še moj prijatelj, ki nas je z raznimi do-vtipi na račun naše preplašenosti skušal spraviti v boljše razpoloženje, se mi ta dan ni zdel ravno ravnodušen.
Proti večeru ie postajalo celo mesto nekam nervozno. Redarji v spremstvu vojaških straž so patruljirali po ulicah, ljudi je bilo čim manje videti po cestah, vsak je hodil hitro, nestrpno, kakor da sc mu neznansko mudi nekam Tu in tam si sre-
pozdrave »Slovenčevim« čitateljem pošilja Anton Karara.
Gospodarski pregled.
Vojni stroški in vojna posojila.
V Kodanju se je ustanovila družba za proračunanje socialnih posledic vojne in izdaja poročila o vseh finančnih Ln gospodarskih vprašanjih, ki so v zvezi z vojno. Prvo poročilo se peča z vojnimi stroški in njihovim kritjem, kar najboljše pokaže sledeča tabela; računana v milijonih mark:
Vojni stroški Vojna posojila
dveb let dolga kratka skupnj
Belgija..........240	249	—	240
Belg. kontribucija	1370	—	—	—
Bolgarija ....	600	200	340	440
NemCija..........46000	24700	2000	26700
Angleška .....	50700	20760	7600	28350
Francoska ....	32000	12100	11900	24000
Italija............8900	1700	2350	4050
Rusija ......	43600	6500	14200	20700
Srbija ......	1120	-	800	800
Turčija..........1680	—	660	660
Vsi vojni stroški bi tedaj, izvzeto Avstrijo, znašali za dve leti okoli 200 milijard mark (40 milijard kron po kurzu pred vojno). Ti stroški so v dveh tretinah pokriti s fundiranimi, z enot retino pa v visečih kreditih. Zadnje nemško posojilo v znesku 10'6 miljard še ni vpoštevano. Avstro-Ogr-ska je doslej izdala za okoli 13 miljard vojnega posojila, ki pokrije pretežni del vojnih stroškov. Posojila pa so morale iskati tudi nevtralne države: Danska 134, Grška 147, Holandska 833, Norveška 84, Rumunija 240, Švedska 183 in Švica 146 milijonov mark za pokritje vojnih stroškov.
Zvišane poštne pristojbine, Nemčija bo svoje poštne pristojbine zvišala in ker vlada med nemškimi in avstrijskimi tarifi recipročno razmerje, bomo tudi pri nas dobili višje pristojbine. Društvo poštnih prometnih in telefonskih interesentov je prosilo trgovinskega ministra, da naj se v Avstriji pridrži dosedanjo poštnino za krajevni promet in za trgovska pisma; tudi že itak visokih telefonskih pristojbin naj se ne zvišuje. Trgovinski minister je glede telefona obljubil upoštevati izražene želje, glede ostalih stvari pa smo odvisni od Nemčije.
Moravski deželni proračun za 1. 1916. izkazuje 45,210.000 K dohodkov in 56,210 tisoč K stroškov, tedaj znaša primanjkljaj 9,259.700 K proti 20,259.000 K 1. 1915.
vojske z Rasi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 5. aprila. (K. u.) Uradno. Položaj je povsod neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 2. aprila. Uradno: Ob ob-mostju Uexkiill so se vršili brezpomembni boji. Pri Novosjolskih (15 km južno od mesteca Krevo) smo razstrelili dve mini. Severno od kolodvora Baranoviči smo odbili nemške napade in prisilili sovražnika, da se je vrnil v svoje jarke. Sovražno letalo je metalo bombe na kolodvor Zadvor-je ob železnici Minsk-Baranoviči. Južno od 01yke je napadel sovražnik neko od nas zasedeno višino, pa je bil odbit. Umaknil se je v neredu in s znatnimi izgubami. Ob zgornji in srednji Stripi smo razkropili nekaj sovražnih oddelkov in ugrabili ujetnike. Povodenj traja dalje,
Petrograd, 3. aprila. Uradno: Po pol-drugournem težkem in lahkem artilerijskem ognju so Nemci napadli obmostje Uexkiill, pa so bili odbiti. Pri Dvinsku in južno od tam streljanje. Sovražna artiljerija razvija živahno delovanje v več odsekih čet generala Everta. Tekom včerajš-
čal patruljo, ki je vodila s seboj kakega prononsiranega laškega kričača, morda regnicola. Ljudje, ki niso imeli popolnoma čiste vesti, se ta večer ni videvalo nikjer, vsi so bili nekam izginili. Redarji pa so hodili okrog, gledali po kavarnah, gostilnah, trkali na stanovanjska vrata in raznim ljudem, ki so bili včasih proti Slovencem veliki kričači in junaki, so trepetale nemirne hlačice.
Zjutraj ob zori sem zrl iz svojega okna proti Steverjanu, proti Brdam. Ne vem, je li bilo res, ali se mi samo dozdevalo, da je počil strel iz topa nekje tam daleč.
Napravil se je lep pomladni dan — binkoštni ponedeljek. Vse tiho, mrtvaško tiho. Nobenega glasu zvonov od nikjer, le koraki vojaških straž so odmevali po ulici.
Ni me držalo v sobi. Hitel sem na prazno, mrtvo ulico.
Prvi dan vojske.
Ali ostati ali iti. Širile so se vesti, da v kratkem času zna sovražnik prodreti do mesta, v mesto. Vse je bilo zbegano, neodločeno.
Povedalo se mi je, da gre popoldne evakucijski vlak, potem bo menda ustavljen promet. Kdor ostane, ostane, kdor gre, gre,
Odločil sem se hitro: pojdem.
In potem smo šli,
njega napada severno od kolodvora Baranoviči je sovražnik uporabljal eksplozivne krogle. Pri Lahovičah je 2. t, m. močan nemški poizvedovalni oddelek prekoračil Ščaro in napadel naše straže. Nemški napad je bil odbit. V več odsekih fronte, prav tako severno in južno od Polesja živahno delovanje sovražnih letalcev. Povodenj traja dalje.
Z BESARABSKEGA BOJIŠČA.
Krakov, »Nowa Reforma«« poroča po črnoviških listih: Zadnje dni meseca marca so pričeli Rusi zopet napadati naše postojanke in so jih močno obstreljevali. Razvil se je topniški boj, ki je dosegel svoj višek 28. marca. Rusi so razstrelili nek podkop, a razstrelba se jim ni posrečila. Napadalce je sprejel živahen ogenj strojnic. Avstrijsko topništvo je obstreljevalo sovražnika in vrzel, nastalo po razstrelbi, katero so zasedli Rusi, ki so imeli velike izgube. Naše čete so izvedle protinapad in zasedle vse svoje prejšnje postojanke. Kmalu ni bilo več nobenega Rusa v bližini naših postojank. Dognalo se je tudi, da se nahajajo na ruski strani angleški letalci.
RUSKE ŽELEZNICE V JUŽNI BESARABIJI.
Bukarešt, 5. aprila. Železniška proga Reni-Izmail je skoro končana, Rusi so pričeli z zgradbo nove proge, ki naj veže Bol-grad z vasjo Čairtak.
Buli Da Z3M.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. aprila. (K. u.) Veliki glavni stan:
Topniški boji v Argonih in v ozemlju Moze se nadaljujejo z nezmanjšano ljutost-jo. Položaj je neizpremenjen. Na levem bregu Moze smo preprečili, da Francozi niso mogli zopet zasesti mlina severovzhodno od Haucourta. Pri utrdbi Douaumont so se tudi danes zrušili ponovni protinapadi sovražnika pred našimi črtami južnozahod-no od utrdbe in pred našimi postojankami v severnem delu gozda Cailette, Na lot-rinški in alzaški bojni črti so izvedle naše čete srečno več podjetij s patruljami.
Uspehi zračnih bojev na zahodni bojni črti mesca marca: Nemške izgube: V zračnem boju 7 letal, sestreljena z zemlje 3, pogrešana 4 letala. Skupno 14 letal.
Francoske in angleške izgube:
V zračnem boju 38 letal, sestreljena z zemlje 4 letala, neprostovoljno sta se izkrcali v sredi naših črt 2 letali, skupno 44 letal. 25 teh letal je v naših rokah. Padec ostalih 19 se je z gotovostjo opazoval.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 3. aprila, ob 3. uri popoldne. Ponoči je vrgel neki Zeppelinovec osem bomb na Diinkirchen. Škoda je neznatna. Ubita sta dva civilista, štirje so ranjeni. Zahodno od Moze se trajno obstreljujeta vasi Haucourt in Esnes. Drugega boja tam ni. Ugodno za nas so izpadli boji pri Dou-aumontu in pri Vaux. V gozdu Gallette smo pridobili tla, Naše črte se opirajo na desno stran močvirja pri Vaux, razprostirajo se nato skozi gozd Gailette, katerega severni del drži zasedenega sovražnik in se pridružijo našim postojankam južno od vasi Douaumont. Potrjuje se, da so napadali Nemci včeraj na 3 km bojni črti Valom, ki so sledili eden drugemu, so sledili mali napadalni oddelki. Naše topništvo ln pehota je zadala sovražnim vrstam velike izgube. Na Lotrinškem je povzročilo naše topništvo več požarov,
Pariz, 3, aprila ob 11, uri zvečer: Med Soissonsom in Reimsom smo osredotočili ogenj na nemške naprave severno od gozda Buttey in na grič Sapigneul, V Argo-
Bilo je živo tisto popoldne na kolodvoru. Vse črno ljudi, da sem mislil, da n« dobim prostora.
Ko je bilo treba vstopiti v vozove, iti* posloviti se bogve za koliko časa, je bilo težko slovo. Marsikdo zadnji hip ni vedel, kaj bi storil. Težko se je bilo odtrgati tako naenkrat, tako na negotovo od drage Gorice.
Okoli 5. ure je bilo — 24. maja — ko se je pričel pomikati tisti nepozabni begunski vlak iz goriške postaje in je potem dospel šele 26. maja ob 1. uri popol-noči v Ljubljano.
Tiste čudne vožnje ne pozabim nikdar!
Danes je deset mesecev. Topovi grme in Lahi so ravno tam, kjer so bili pred desetimi mesci. Tedaj smo se bali, da bodo v nekaj urah v Gorici, danes po desetih mescih se morajo oni bati, da bodo morali v kratkem času pustiti Gorico iz svojega vidika! Mi smo pa še danes vedno tu v naši Gorici in ne mislimo več na beg!
Bog kaznuj Italijo! Tako sem v srcu proklinjal laške izdajalce pred desetimi mesci. In Bog jih po pravici kaznuje že dolgih deset mescev in nocoj grme naši topovi proti laškim vrstam pc^m maščevanja: kazen izdajalcem!
nih obstreljujejo naše baterije ljuto zahodni kos gozda Avocourt. V zrak je■ zletelo neko skladišče streliva. Južno od Moze so Nemci koncem dne ljuto napadali med Haucourt in Bethincourt naše postojanke na južnem bregu potoka Forges, katere smo izpraznili ponoči na 1. april in se umaknili na ta breg, česar sovražnik ni zapazil. Ljut ogenj iz naših novih postojank in ogenj na krilo pri Bethincourtu je presenetil sovražnika in mu je zadal močne izgube, ne da bi se bil razvil boj. Danes sc je vnelo precej ljuto obstreljevanje pri <;0zdu Bourrus. Nobenih podjetij pehote.
Vzhodno od Moze so se z uspehom razvili naši protinapadi. Tekom dne smo vrgli sovražnika do severnega roba gozda Gailctte, severno od mlakuže Vaux. L zadnjim protinapadom, ki je bil posebno živahen, smo zopet zasedli zahodni del vasi Vaux, ki smo ga prej izpraznili. INa VVoevre ljuto delovanje topništva v odge-ku Moulainville.
Da vrnemo po Zeppelinu izvedeno obstreljevanje Diinkirchna zadnjo noč, je metalo 31 letal zaveznikov težke granate na sovražna taborišča Klyem, Eesen, lerrest in Houthust. Ponoči na 3. t. m. je obstreljevalo neko naše bojno brodovje kolodvor Conflans. Tekom dne je bilo vec eračnih bojev pri Verdunu. Naši letalci so sestrelili štiri nemška letala, druge smo zapodili ali jih prisilili, da so se morali umakniti.
Angleško uradno poročilo.
London, 3. aprila. Uradno: Včeraj je neko naše letalo v bližini Lensa sestrelilo nek nemški aparat. Drugo letalo je prepodilo pet nemških letal, potem ko se je z dvema spustilo v boj.
Danes zjutraj smo pri Samt-Lloi napadli neko vdrtino, katero so Nemci držali od 30. marca, jo zasedli in potisnili naše črte preko nje. Ugrabili smo 84 ujetnikov, vštevši 4 častnike. Artiljerija je na obeh straneh zelo delovala.
K položaju ob MozL
Položaj na zapadnem bregu Moze kaže taktično posebno zanimiv razvoj zalo, ker se sedaj po več predorih, ki so sledili tekom malo dni drug drugemu in pustili vrzel v svojih bojnih območjih, dana možnost krajevne taktične obkolitve. V tem nemškem postopanju se spozna smotrna zveza taktičnih bojnih oblik predora in obkolitve. V žilavi borbi pridobiva predor izhodne točke za »izpraznjevalno« ali »taktično dopolnjevalno obkolitev«. Če se
{»resojati obe bojni deli po razmerju k ce-okupni fronti, sta se seveda le dela velikega frontalnega boja. Ob takem postopanju prihaja delo srednjega in spodnjega vodstva ter sposobnost čete zelo do veljave. Oba ta dva činitelja utegneta igrati v celokupnem nemškem strategičnem rakuni veliko vlogo.
Pri Verdunu.
»Le Gaulois« izvaja:
ie
Berlin. »Le Gaulois« izvaja: Prezreti ne sme, da se nahaja še več nemških
divizij, ki se še niso udeležile bojev pri iVerdunu. Letalci javljajo, da je tam zelo veliko težkih baterij. — Marcel Hutin izvaja v »Echo dc Pariš«; Najbrže v nekaterih dneh izpopolne Nemci svoje uspehe pri Haucourt in da se prično boji v Ar-gonih.
Curih. Neki vojaški strokovnjak sodi, Ja nemškega napredovanja ni mogoče ustaviti. Nemci zelo čuvajo ljudi, zato počasi napredujejo. Skrajno težke so izgube Francozov. Verdunski poveljnik zahteva vedno ojačenj.
Berlin. Glede na pariške poizkuse zmanjšati uspehe Nemcev pri Verdunu izvaja »Journal des Debats«; Napori generala Petaina zadržati Nemce niso nikjer uspeli. Tudi drugi vojaški kritiki sodijo kljub Joffrejevim pomirjevalnim izjavam da se drže Nemci strogo svojega načrta pred vsem zavarovati svojo najskrajnejšo črto Douaumont—Woevre in hitro izkori stiti dosežene uspehe na levem bregu Mo ze. Strokovnjaški kritiki upajo le še na višino 304, o kateri pa Joffre trdovratno molči.
Vse hiše v Verdunu poškodovane.
Geni. »Matin« poroča: V Verdunu ni izvzemši katedralke, nobene nepoškodo vane hiše.
Gozd Cailette
Geni. Vojaški kritiki pišejo o gozdu Cailette, ki so ga poizkušali že v nedeljo Francozi trdovratno držati: V gozdu se na hajajo kot v predpostojanki težke bateri je, ki jih Nemci še niso popolnoma prisi lili utihniti. Ko se jim to posreči, dobi šele utrdba Douaumont svojo popolno vred nost. Pridobljeno ozemlje med Haucourt in Bethincourt lahko resno otiroža višino 304.
Zračni napad na Diinkirchen.
Genf. Francoski lastniki ladij so fleda vno pritožili radi velikih transportni iezav v francoskih pristaniščih in so opozarjali na Diinkirchen, kjer je nakopičenega veliko blaga, posebno takega, ki lahko gori. V Parizu je zalo povzročil veliko skrb napad Zeppeiinovccv na Diinkirchen.
Cenzura je prepovedala poročati o podrobnostih.
Angleške izgube.
Rotterdam, 5. aprila. Po angleški sestavi znašajo angleške izgube na mrtvih in ranjenih marca meseca 939 častnikov in 16.908 mož, števila za januar in februar znašajo 1111 častnikov in 17.822 mož. Izgube mornarice se cenijo na 15 častnikov in 208 mož. Izgube angleških bojnih sil od začetka vojske do 9. januarja 1917, torej že 17 mesecev, znašajo 24.122 častnikov in 525.345 mož, tako da dobimo do 1. aprila približno 600.000 mož skupnih izgub.
. Vojne proti neviralcem.
Izjava holandske vlade.
Haag, 4. aprila. (Kor. ur.) Uradno se razglaša, da vlada ne prevzame nobene odgovornosti za poročila, ki niso izrecno označena kot uradna.
Angleško - holandska pogajanja. Geni, 4. aprila. »Journal« pravi, da je čisto mogoče, da bo Holandska začela di-plomatične korake proti kršitvi londonske pomorske deklaracije in iz tega se najlažje razloži njene priprave.
Berlin, 5. aprila. »Berliner Tagblatt« poroča iz Haaga; Glede gospodarskih za-itev Angleške se vrše, kakor se zatrjuje, pogajanja med Anglijo in Holandsko. Zadnja je predvsem zahtevala, da Angleška odjenja glede člena 19. londonske deklaracije.
Nameravan napad na nemško luilo, Amsterdam. V »Stemmen de Tyd« izvaja prejšnji nizozemski minister Colin: Nizozemska mora s trajnim ojačenjem svoje vojske Nemčijo prepričati, da Nizozemska ni le voljna, marveč tudi sposobna zabraniti vsako ofenzivo na nemško krilo. To stane sicer veliko denarja, a Nizozemska se mora bolj ozirati na to, kar mislijo tisti, ki se vojskujejo, kakor nase. Dolžni smo, da se obrnemo proti vzhodu, če tudi se nam to ne zdi potrebno.
Rotterdam. Glede na angleški dementi načrtov proti Nizozemski se naglaša, da je nizozemska vlada natančno poučena, da niso sklenili na pariškem posvetu ultimata Nizozemski radi trgovinske blokade nemške meje in tudi ne, da bi zahtevali čez Nizozemsko prost prehod, pač pa potrebo operacij velikega sloga proti belgijski obali, da se razbremeni Verdun in da so smatrali za upravičeno, če prekoračijo nizozemsko ozemlje.
Vojna proti nevtralcem. Bern, 5. aprila. »Berner Intelligenz-Blatt« piše pod naslovom: »Ostrejša vojna proti nevtralcem«: Nevtralcem dajo posledice pariške konference precej misliti. Angleška je odpravila 19. člen londonske deklaracije in s tem je končala pravno stanje na morju in izročila nevtralce čisto vsaki samovolji vojujočih. Posebno za Holandsko in severne države je to občuten udarec za temelj njihovega obstoja. S to izjavo si Angleška in Francija pridržita pravico, da samoohranitev teh držav napravita popolnoma odvisno od svojih lastnih sklepov in samovolje. Tako je odpravljen tudi vsak videz mednarodnega pravnega stanja in spoštovanja pred tujo samostojnostjo. Stanje nezakonitosti, ki že dolgo obstoji v praksi, se sedaj tudi v obliki javno prizna. Najbrže ne bo treba dolgo čakati, da se oglasijo skandinavske države. Tudi je pričakovati, da se Amerika postavi na temelj mednarodnega prava, katerega ne sme eden poljubno kršiti v korist več drugih. Če bi vojna še dolgo trajala, nastane za vse nevtralce pereče vprašanje, ali hočejo prostovoljno trpeti to dolgo odvisnost in pri tem izpodkopati svoj lasten obstoj, odporno moč in samostojnost.
volje in strogo odklanja samo one skupine, ki se nedvoumno ne izjavijo za to državo. V nekem oziru pa ima program družbe nekaj posebnega na sebi, je namreč program posebnih slojev duševno vodilnega Dunaja. Ti sloji, ki imajo nalogo po visokih šolah učiti mladeniče, povsod organizirati delavne može, voditi tehniko v vseh smereh, vladi in javnosti svetovati pri vsakem važnem delu, so vsled razvoja skoro izključeni iz državnega zbora in zalo nimajo pri odločevanju najvažnejših javnih inleresov neposredno skoro nobene besede. Toda, kakor se bo pri vseh posameznih delih za obnovitev Avstrije vpraševalo za svet, tako hočejo biti udeleženi tudi pri odločevanju v skupnih zadevah, ki so izročene javnim zastopom in pri tem odločevanju bodo tudi udeleženi, kajti v teh časih, ko nikogar ne moremo pogrešati, tudi sodelovanja teh slojev najmanj ne bomo mogli pogrešati. V začetku našega ustavnega življenja so bili ti sloji voditelji Dunaja in Avstrije na poti ustave, sedaj bodo zopet poklicani k obsežnemu delu, ki je potrebno za gospodarsko in politično novo zgradbo države. Parlament in vlada moreta biti le ledaj močna, če ju močna napravi zdravo javno mnenje, kajti hiranje javnega mnenja povsod razdira kakor one bolezni v krvi, ki se lotijo vseh organov telesa. Krepka vlada, kakor jo sedaj rabi Avstrija, ni v nasprotju z uslavo, če jo nosi krepka sapa ljudskega mišljenja. V tem smislu poziva Avstrijska politična družba sloje, katere zastopa, da se organizi rajo za izvrševanje svoje politične clolž nosti.«
se
Avstrijsko politična družbo.
Na Dunaju so akademični in gospodarski inteligenti ustanovili »Avstrijsko politično družbo«. Dekan juridične fakultete dvorni svetnik baron Wieser, je razvil sledeče misli:
»Ime družbe čisto nedvoumno pove njen program. Dvigniti se hoče nad strankarsko razrvanost, ki je prišla nad nas radi narodnih bojev, Zmedenost v naših političnih razmerah jc pri sovražnikih rodila vero, da je treba le rahlega sunka in država sc sesuje. Prišlo je drugače. Narodi, katerih sino\i so neomajni kot naše gore izvršili svojo vojaško dolžnost, so se izkazali kol zvesti državni narodi. V miru ne bomo izgubili spoznanja vojne, da jc država najvišja ljudska potrebščina, narodi se bodo izkazali kot zveste državne stran kc. Avstrijskih Nemcev v tem, kar so v vojni storili za državo, ne prekosi noben drug narod. V avstrijskem Nemcu je nem štvo in avstrijslvo združeno nerazdružlji-vo; kakor mu jc nemščina materni jezik tako mu je Avstrija domovina, zemlja njegovih očetov od prazačetkov avstrijske zgodovine, Avstrija mu je dežela, v kateri sc čuti domovinsko združen z vsemi na rodnimi plemeni, ki so dobre avstrijske
Govor mesa Mmm i« v nemškem zim.
Berlin, 5. aprila. (Kor. ur.) Državni zbor je pričel drugo branje o proračunu državnega kanclerja in zunanjega urada. Predno se je pričela seja, je bila že prenapolnjena dvorana in galerije. Ko se prične reševati dnevni red, prične govoriti
državni kancler Bethmann-HolJweg.
Z veliko napetostjo sledi zbornica kanclerjevim izvajanjem. Večkrat prekine njegov govor viharno odobravanje. Na več medklicev poslanca Liebknechta odgovarja zbornica z ogorčenimi protikiici. Ko kancler konča, mu živahno pritrjujejo in ploskajo v dvorani in na galerijah. Njegova izvajanja so napravila globok vtis.
Vojaški uspehi osrednjih velesil. S krušnim žitom Nemčija dobro preskrbljena.
Bethmann Hollweg je podal predvsem sliko o vojaških uspehih osrednjih velesil od zadnjega njegovega govora pred četrt letom in se je pečal nato z brezuspešnimi nadami sovražnikov na izstradanje Nemčije. Soglasno sc naznanja, da je ozi-mina dobra. Četudi spada lanska žetev med najslabejše, Nemčija prestopi z izdatnimi prehranki svojega krušnega žita v novo žitno leto.
Glede
na vprašanje miru
izvaja državni kancler:
Ko sem izjavil 9. septembra, da smo pripravljeni govoriti o miru, sem rekel, da o enaki pripravljenosti pri naših sovražnikih ne morem videti nikjer kakega sledu. Kako prav sem sodil, je dokazalo vse, kar se je zgodilo medtem, vse, kar smo slišali iz ust sovražnih voditeljev držav. Govori v Londonu, v Parizu, v Petrogradu in v Rimu so si tako podobni, da se mi ni potrebno ž njimi natančnejše pečati. Lc
eno besedo na naslov angleškega ministrskega predsednika Asquitha,
Na njegove osebne napade sicer ne odgovarjam (Pritrjevanje.), ker se mi nc zde dostojna osebna natolcevanja tudi med vojsko, a stvarno mu hočem kratko odgovarjati, Gospod Asquith smatra za predpogoj vseh mirovnih pogajanj popolno in končno uničenje vojaške moči Prusije. Istočasno je pa rekel v svojem govoru, da pogreša v mojem govoru mirovnih ponudeb Nemčije. (Veselost.) O mirovnih ponudbah razpravljati, ki se stavijo z druge strani, je pripravljena vsaka stranka. Vzemimo enkrat slučaj, da predlagam gospodu Asquithu, naj sc usede z menoj za mizo, da prouči možnosti miru, gospod Asquith pa prične s svojim neobhodno potrebnim popolnim uničenjem vojaške moči Prusije; razgovor bi se končal, še predno bi se pričel. (Res je! Veselost.) Na take mirovne pogoje nam ostane le en sam odgovor z našim mečem! (Živahno pritrjevanje.) Hočejo li naši sovražniki, da se nadaljuje morija ljudi in opustošenje Evrope: njih zadene krivda! Mi zastavljamo svojega moža, naša roka bo izvajala vedno krepkejše udarce. (Živahno pritrjevanje.) Mir se mora poroditi zdaj na livadah krvi in solza, iz grobov milijonov.
Zagotoviti se mora bodočnost.
Ne sme se pripetiti drugič, da nastopi Rusija s svojimi voji na nezavarovani meji
vzhodne in zahodne Prusije! (Živahno pritrjevanje.) S francoskim denarjem ne bo še enkrat priredila deželo ob Visli za vpadna vrata v nezavarovano Nemčijo. ^Živahno pritrjevanje.) Ravnotako naj nihče ne misli na to, da dežele na zahodu, v katerih se je prelivala kri našega naroda, izročimo brez popolne varnosti za našo bodočnost, Ustvariti si hočemo vsa jamstva za to, da nc postane Belgija francosko-angleška vazalna država, utrjena trdnjava v vojaškem in v gospodarskem oziru proti Nemčiji.
Rusija pioti Nemcem.
Ruska vlada se je trudila od začetka vojske sem z vsemi silami, da oropa in preganja Nemce nemške in ruske državljane. Naša pravica in naša dolžnost nam velevata, da zahtevamo od ruske vlade, da popravi vso krivico proti človeški pravičnosti in da se odpre pot iz ruskega hlapčevstva našim preganjanim in zatiranim rojakom.
Nova Evropa mirnega dela,
Evropa, ki nastane iz te najstrašnejše krize vseh kriz, v mnogih ozirih ne bo več podobna stari Evropi; marveč postane Evropa mirnega dela, Mir, ki konča to vojsko, mora biti trajen. Ne sme se nahajati v njem kal novih vojska, marveč obsegati mora kal končnega mirnega reda evropskih zadev. (Pri trjevanje.)
Vedno tesnejši stik z zavezniki.
V dolgem skupnem boju smo vedno tesnejše zrasli skup z našimi zavezniki, Zvestemu vojskinemu tovarištvu mora in bo sledilo složno skupno mirovno delo h gospodarskemu in kulturnemu dobrobitu vedno tesnejše zvezanih narodov, (Živahno pritrjevanje.)
O bodočnosti Nemčije
jc izvajal državni kancler:
Vodilne sile, ki so ustvarile pred vojsko koalicijo, zvezo, proti nam, stremljenje po osvojenju, veselje do revanše (maščevanja) in ljubosumnost nasproti gospodarskemu tekmecu na svetovnem trgu, so ostale med vojsko kljub vsem porazom mogočne pri sovražnih vladah. Nemčija ni nikdar hlepela po zemlji. Nobenemu narodu nismo grozili, da nameravamo uničiti njegovo narodno bistvo.
Močna, svobodna bodočnost.
Bethmann Holhveg jc končal:
Ne prešinja nas nobena druga misel, kakor ta:
Pomagajmo in podpirajmo najboljše naše vojake, ki zunaj za domovino tvegajo svoje življenje; vodi jih edina volja, en duh. Nas, naše otroke in vnuke naj privede v močno, prosto bodočnost!
Ko je še govoril poslanec Elberl (soc< demokrat), sc odgodi razprava na jutri.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. aprila. (K. u.) Uradno:
Položaj je povsod neizremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba1, pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Bferlin, 5. aprila. (Kor. urad.) Veliki glavni stan:
Nič novega.
Vrhovno vojno vodstvo.
Srbija samostojno carinsko ozemlje.
Dunaj. (Kor. ur.) Armadno višje po« veljstvo izda 10. t. m, odlok, ki uvaja carinski red in carinski tarif, vsled česar tvori Srbija posebno carinsko ozemlje. Dalje se prepove izvoz in prevoz skozi Srbije vsega tistega blaga, ki je prepovedano v monarhiji.
Kužne bolezni na Krfu.
Atene. Grška je uvedla petdnevno kvaranteno vseli potnikov, ki pridejo s Krfa.
XXX
Aretacije v Sofiji.
Bukarešt, 4. aprila. Listi poročajo iz Sofije: Veliko pozornost vzbuja aretacija Gcnadijeva, njegovih sorodnikov Halačeva in sina, kakor tudi štirih članov Genadi-jevc stranke. Halačev in sin sta obtožena, da sta pred vojsko prodajala Angležem pšenico, a Genadijev radi sokrivde pri atentatu v občinski kazini. Vsak čas se pričakuje tudi aretacija Maiinova.
Bolgarska šola v Nišu.
Sofija, 4. aprila. Včeraj je bila v Ništ otvorjena prva bolgarska šola, katera nos4 ime meniha Paisia, širitelja bolgarskega preporoda. Šola se nahaja v poslopju, ka terega jc leta 1864. bolgarska občina v Ni šu, prej predno so osvojili Srbi Niš (leta 1878.), sezidala. Šola sc je otvorila ob navzočnosti vojnega nadzornika generali. Kutinčeva in kraljevega komisarja Čapra-šikova. Učitelji, kateri so bili pri vojaki!, v tamošnji garniziji, so bili imenovani za učitelje na tej bolgarski šoli.
Stališče grške vlade.
Spletke generala Sarraila.
»Kolnische Zeit.« prinaša zopet daljši opis položaja na Grškem. Pravi, da je solunski poveljnik general Sarrail dobro izkoristil čas. Nemoteno je lahko delal in s svojo lastno hvalo, da je dober graditelj trdnjav, je skušal tudi vplivati na grško javno mnenje v smislu entente. Pravi jim, da osrednji sili in Bolgarska Soluna ne bodo napadle, sicer pa so njegove čete tako velike, da je njegova zmaga gotova in zato za Grke najboljše, da stopijo na stran entente. Računa tudi na grške simpatije za francoske in angleške osvoboditelje in na njihovo mržnjo proti Bolgarom in Turkom. Tudi svoj obisk pri kralju Konstantinu je izrabil v ta namen. Ententini diplomati so zelo zadovoljni z njegovim delom in tudi sami se trudijo neumorno, da Grško ujamejo v ententino mrežo, pri čemur jim zelo pomaga Venizelosovo časopisje. Zadnje čase se največ pečajo z možnostjo, da z gotovostjo, da Rumunija pojde z entento, Venizelosova -Patris* trdi, da je sporazum entente z Rumunijo že dosežen na temelju posebnega dogovora z Rusijo, ki bo Rumuniji odstopila >Besarabijo med kraji Karges, Kabara?i in Reni, Rumunija pa se odreče svojim zahtevam na Ismail in Kiš-kov, ako se ji brezpogojno priznajo njene zahteve glede Sedmograške. Sarrail je kralju predložil ententine sklepe giede zahtev Rumunije, da se imajo poslati v Solun nova ojačenja in kralj je v to privolil. Sarrail je prepričan, da Nemčija in Bolgarija radi pomanjkanja čet ne bosla napadli Soluna, pač pa bo sam najdaljc v 10 dneh začel ofenzivo, nakar se Rumunija pridruži ententi.
Značilno je, da je grška vlada svoje stališče pred kratkim jasno označila v Gu-narisovem glasilu Neon Asti«: 1. Na Grškem ni nikdar nihče mislil delati proti interesom in stremljenju onih držav, kater-.m se ima Grška zahvaliti za svojo neodvisnost. 2. Ako bi bili grški interesi ogroženi, bo Grška odločno posegla v boj. 3. Nedotakljivost grškega ozemlja je zajamčena čisto neodvisno od izida operacij obeh vojnih skupin.
Grška kiiče učitelje pod orožje.
Berlin, 4. aprila. >B. Z. am Mittag« poroča iz Aten: Vojni minister je poklical vse profesorje letnikov 1884 do 1916, kateri so bili doslej oproščeni, tekom 24 ur pod orožje.
XXX
Rumunija dobrohotno nevtralna na obe strani.
Sofija, 4. aprila. Urednik »Utra« je imel razgovor z rumunskim diplomatom, ki se je izrazil o vodilnih smereh rumunske politike tako-le: Ker nobena vojnih skupin ne ogroža ruraunskih interesov, zato bo rumunska vlada slejlcoprej dobrohotno nevtralna proti obema skupinama. Rumunija nima agresivnih namenov proti Bolgariji in želi ostati ž njo v prijateljski zvezi. Če bi nadaljni dogodki prisilili Rumunijo, da nastopi, bi se to zgodilo samo na kakem glavnem evropskem bojišču. V Bu-kareštu pa smatrajo akcijo proti Bolgariji za izključeno, ker Rumunija ne zahteva bolgarske zemlje.
Belorasl.
Ob severni ruskopoljski jezikovni meji Jo Poljaki pomešani med Litvini in Belo-rusi. Rusija je ti dve narodnosti rada izrabljala proti Poljakom, a prave narodne samostojnosti jim ni hotela priznati. Zlasti je nastopala proti beloruskemu narečju. Velik del Belorusov je bil več stoletij tesno zvezan s poljsko kulturo; še sedaj je med Belorv.si zelo razširjeno znanje poljskega jezika, ki ga smatrajo za »gosposki« jezik. Še važneje je to, da je znaten del Belorusov katoliške vere latinskega obreda. Katoliški Belorusi rabijo pri dopolnilni službi božji poljski jezik in tudi doma molijo v poljskem jeziku. Nemška vojaška uprava je .v zasedenih pokrajinah dovolila rabo beloruskega narečja. V Vilni je začel izha-iati beloruski časopis »Homan , pisan v beloruskem narečju z latinsko abecedo, ki jo Belorusi sploh rabijo v svoji skromni beloruski književnosti.
Primorske oovlce.
K Materi božji svetogorski! Goriške delavske organizacije so prirejale vsako leto tretjo ne"Beljo po Veliki noči slovesno procesijo na Sv, Goro. Letos to ne bo mogoče. Poskrbelo pa se je, da se ta lepa navada tudi letos ne pretrže popolnoma. Zato se bo obhajala tretjo nedeljo po Veliki noči primerna slovesnost v ljubljanski frančiškanski cerkvi, kjer je sedaj razpostavljena podoba M. B, svetogorske. Letošnjo slovesnost bo povečala navzočnost Nj. ekscelence kneza-nadškofa dr. Frančiška Sedeja, ki je obljubil, da ho inip] ta dan v frančiškanski cerkvi pontifikalno mašo. Pred pontifikalno mašo bo primeren govor. Vse naše molitve tistega dne bodo za srečen konec vojske in za srečno
vrnitev naših razkropljenih rojakov v domačijo. O tem bomo v listih šc poročali.
Odstop istrskega deželnega glavarja. Dunaj, 6, aprila, (K. u.) »Wiener Ztg.« poroča; Cesar je s sklepom z dne 3. aprila deželnega glavarja mejne grofije Istre dr. Ljudevita Rizzi na njegovo prošnjo odpustil iz urada in dovolil, naj se istemu naznani za njegovo službovanje Najvišje pri-zrnanje.
Za slovenske napise v Gorici. »Slo-venčevo« poročilo z dne 20. t. m. je vzbudilo v goriškem mestu veliko zanimanja. Sedaj je čas, da dobimo v Gorici tudi slovenske ulične napise. Ali naj se svetijo slavna imena naših kraških, vipavskih in brdskih vasi po goriških ulicah res samo v italijanskem jeziku? Kaj imena Sabotin, Dornberg, Kalvarija, Sv. Mihael res ne zaslužijo, da bi bila v goriškem mestu pravilno slovensko napisana? Saj so vse to vendar pristno slovenski kraji in tudi Gorica je vsaj toliko slovenska kakor italijanska, posebno če sc upošteva okolica, ki je v vsakem oziru najtesnejše zvezana z Gorico, brez katere bi Gorica obstati ne mogla, Soloh je naša skromna misel ta, da smo si Slovenci končno zaslužili pravico do enakopravnosti na svojih lastnih tleh.
Umrl je v Gorici v noči med 31. marcem in 1. aprilom v hotelu Union vpokojeni SOletni general Peter K i 1 i č. Pokojnik je bil rodom Hrvat, iz častniške družine. Udeležil se je vojske proti Italiji že leta 1859. Že dolgo vrsto let je vsako leto prezimil v Gorici, ki ji je tudi letos kljub vojski ostal zvest gost. Ravno 1. aprila bi bil imel oditi od tod, pa ga je nekaj ur pred odhodom Bog pozval drugam na lepše letovišče. Nenadoma ga je v spalnici zadela kap. Pokopali so v nedeljo zvečer na Šcmpcierskem pokopališču, kakor je menda sam določil za slučaj, da ga dohiti smrt tu v Gorici. Bil je prijazen, preprost starček, med Goričani zelo priljubljen. Sedaj ga je dohitela lahka smrt j v najljubšem mu mestu, sredi gromenja topov, in zaslužni veteran bo našel svoj počitek v prijaznem od Lahov obstreljeva-nem Šempetru. R. I. P.
Otrok utonil. V Dornbergu je utonil v nedeljo, dne 2. aprila, v neki mlaki | otrok, p. d. Pilav.
—	»Hrvatski List«, ki izhaja v Pulju kot dnevnik, poroča, da ima samo 340 pla-čujočih naročnikov. Tiska se ga v 1800 izvodih. Precej ga gre v zameno, zastonj ali je pa nerazprodan. Lisi ima mesečno nad 1000 K primanjkljaja,
S spodnjega Krasa, 2. aprila. Dopis v »S. N.« o nekem duhovniku, ki je bil ponesrečen, ne odgovarja resnici! škoda, objavljati dogodke brez prepričanja!
—	Smrtna kosa msri begunci. V Vav-ti vasi na Dolenjskem je umrla 5. aprila Ana Furlan, mati cerkovnika župne cerkve v Pevmi pri Gorici. Stara ie bila 77 let. V Vavti vasi je bila pri svoji družini ves čas vojne z Italijo. N. v m. p.!
Otroci na fronti. Nikdo ni bolj vesel vrvenja in življenja, ki vlada tik fronte kot otroci. Otroci hočejo že po naravi vsak hip nekaj novega in se hitro naveličajo starega. Sedanje razmere jim nudijo lepo priliko, da napasejo svojo radovednost in ukaželjnost. Tu vojaki v vseh mogočih uniformah iz celega sveta in vseh jezikov, tam vozovi z vsem različnim blagom, zopet železnice, au-tomobili, zrakoplovi, kanoni, puške, granate, bombe in zopet konji veliki in mali; vse to so rr-či, ki močno zanimajo naše otroke in močno razburjajo njihovo nedolžno domišljijo. In če se še pomisli, da večinoma očetov ni doma, tedaj se spozna, kako težavo imajo stariši in vzgojitelji, da jih obvarujejo pred dušnimi in telesnimi nesrečami. Več slučajev je že bilo, ko so otroci svojo radovednost in neubogljivost plačali z življenjem. Da govorijo naši otroci že vse jezike, ni nobeno čudo, saj jih slišijo vsaki dan. In oni ne delajo razlike med Nemci in Mažari, Poljaki in Rusini, Čehi in Slovaki, Rumuni in Italijani,, Srbi in Hrvati. Pri »selciranju« rabijo pem-ški jezik. In takrat, mora stati vsak »hab tak« kakor zid. Če ne razumejo, tedaj pozdravijo vsakega z »nem tu-dom bodisi Mažar, Poljak, Čeh, Rusin ali Slovak. Ko pa srečajo Hrvate, tedaj morajo vsakega po vrsti nagovoriti: brate, kamo ideš?« Zanimivo je, da so sc jim Hrvati tako prikupili.
Iz Volinije na Ruskem, Tu na najskrajnejši bojni črti je šc preccj mirno. Zima jc bila v Vollnju zelo mila, 16. marca smo že slišali kosa peti. — 14. februarja je zadela ruska krogla naseda tovariša dclavca-in-fanterista Franca Pangos, doma iz Brji pri Konnu. Bil jc priden delavec in dober kristjan. N. v m. p.!
Kandidatkinjc IV. tečaja priv. ženske učiteljske »kole u Pazinu priredjuju u pro-slavu prve mature u subotu S. travnja o. g. u dvorani Narodnog Doma« konccrat s predstavom. Polovina čislog prihoda ide u korist udova i siročadi palih islarskih junaka a polovina u korist pripomočne zaklade ženske učiteljske škole. — Početak tačno u 8. sati. — Ulazne cijene: I. red
3 K, II. red 2 K, III. red 1 K. Stajanje (samo na galeriji) 60 fil.
Pisma v Italijo. Curiški poizvedovalni urad za pogrešancc opozarja, naj se v pismih govori le o družinskih razmerah in opusti vsak stavek, ki bi se utegnil zdeti cenzuri dvoumen. V Italijo namenjena pisma naj se denejo v zavitek brez podloge, na zavitek naj se napiše natančen naslov prejemnika; ta zavitek naj se položi v drug zavitek, ki naj se naslovi na gori navedeni curiški urad (Zurcher Bureau ftir Aufsuchung Vermisster); temu drugemu zavitku je priložiti »Coupon reponse«.
Dnevne novice.
-h Glavai pobočnik cesarjev grof Paar je že nekaj dni bolan.
-f- Glavni zbor katoliškega šolskega društva. Korespondenca »Austria« poroča: Na občnem zboru Katoliškega šolskega društva 2. aprila je izjavil društveni pred-! sednik kanonik dr. Kraus, da ceni število j društvenih članov nad 115.000. Glavni taj-! nik dr. Hinner je prečital veliko pozdravnih pisem, pisali so med drugim: nadvojvo-dinji Marija Terezija in Marija Valerija, nadvojvoda Friderik in Franc Salvator, ministrski predsednik grof Stiirgkh in več ministrov, namestnik baron pl, Bleyleben, župan dr. Wei3kirchner in drugi. Kardinal knezonadškof dr. Piffl, ki se vsled romanja v Marijino Celje ni mogel udeležiti zbora, izvaja v svojem opravičevalnem pismu: Nova Avstrija, ki se kuje v vročini svetovne vojske, potrebuje mladine, ki je vzgojena v ljubezni do Boga in do domovine. Zvečer je bilo slavnostno zborovanje. Pomožni škof dr. Pfluger je podelil apostolski blagoslov; zborovalci so zapeli narodne himne vseh štirih zveznih držav.
»Gospodarska Zveza« v Ljubljani bode prejela koruzo za seme, za pridobivanje takozvane »zelene krme« (Griin-futter). Da se zamore določiti množina, katera sc bode pri nas rabila, sc prosi vse one posestnike, ki nameravajo posejati to koruzo, da takoj sporoče množino, katero rabijo za setev, »Gospodarski Zvezi« v Ljubljani. Naročilu je priložiti predpisano potrdilo županstva,
—	Iz ruskega ujetništva smo dobili danes dopisnico: Kranjski fantje v ruskem vojnem ujetništvu pri kuhanju kranjskih žgancev v Troickem pri Taškentu, Turke-stan, Rusija: Ivan Košir, enoletni prostovoljec, Spodnja Šiška; f Josip Hauptmann, tovarnar, Ljubljana - Glince, umrl 20. februarja 1916; Mirko Tratnik, hotel Tratnik, Ljubljana; Frido Lcnard, Kranj - Mokronog; Romo Treo, Ljubljana
—	Koča S, P. D, na Vršiču je le nekoliko poškodovana, kar sc bo z lahkoto popravilo. Prvotno se je govorilo, da je plaz kočo popolnoma porušil in odnesel. Plaz je prišel od nasprotne strani čez sedlo gori ro koče, vendar je bolj deloval nanjo zračili pritisek, kakor plaz,
Po Sporno društvo za slovenske vi-; sokay-::'ce ima svoj redni občni zbor v sobo dne 8. aprila, ob osmih zvečer v klubov; sobi hotela Steyerhof, Gleisdorfer-straBc 2,
—	Črne koze so se pojavile v Zagrebu,
Upravni svet c. k. priar. avstr. kreditnega zaveda za trgovino in obrt je
sklenil v seji dne 30. marca, da se je pri dne 12. maja vršeeem se rednem občnem zboru predloga izplačilo dividonde za leto 1915 v znesku 32 kron za cleinico, dalje, da so določi 1,000.000 kron izrednemu rezervnemu zakladu, 1,000.000 kron rezervnemu zakladu za stavbe in da se prenese znesek 1,278.000 kron na račun izgube in dobička za tekoče leto. Vspehi lcomcrcijalnih poslov so vpošte-vani v letnem zaključku, v kolikor so so ti po.sli do 31. decembra 1915 popolno razvili.
—	»Tobačni delavec«, glasilo slov. članov strokovne zveze tobač. delavk in delavcev avstrijskih, ki izhaja mesečno na Dunaju, jc bil p os varjen ocl c. kr. policijskega ravnateljstva na Dunaju zaradi nepostavne in hujskajoče pisave.
—	Razpuščena italijanska društva. Iz Zadra se poroča, da je vlada razpustila italijansko društvo »Juventus Jadertina« v Zad ru in »Socicta del Bersaglio« v Splitu.
—	S pošte. Poštna praktikanta dr, Rudolf Palčič in Miroslav Matjašič sta imenovana za poštna konceptna praktikanta pri poštnem ravnateljstvu v Trstu. Poštar Albert Češko je imenovan za nad-poštarja v Dolenjem Logatcu, poštni eks-pedijent Ivan Majhen je imenovan za poštarja v Travniku, poštni oficijant Valentin Simonič jc imenovan za poštarja v Trnovem na Notranjskem, poštna ekspe-dijentka Marija Mučič za poštarico v Bor-štu nri Trstu. V začasni pokoj jc šla Marija Boncon.
—- Naši ujetniki iz Sibirije v evropski Rusiji. Dunajska centrala Rdečega križa je I dobila brzojavno obvestilo, da so večji del naših delazmožnih ujetnikov iz Sibirije poslali v evropsko Rusijo za kmečko in dru-1 žo delo. Položaj je s tem zboljšan, ker so
na bolj zdravem zraku in imajo večjo prostost kakor v taboriščih. S posredovanjem švedskega Rdečega križa se je posrečilo vse potrebne sibirske vojne ujetnike pravočasno oskrbeti z obleko, perilom in čevlji, Na delo gredo dobro napravljeni.
—	Vojnopoštni zavitki. Vsled odloka c. kr, trgovinskega ministrstva z dne 28. marca 1916, št. 9592-P je od sedaj naprej ustavljen sprejem zasebnih vojnopoštnih zavitkov za vojnopoštne urade št. 25, 31, 58, 59, 67, 77, 80, 90, 96, 97, 107, 108, 130, 143, 154, 155, 158, 160, 201, 232, 504, 506.
—	Umrli vojaki. V celjski bolnici sta umrla: vojak 87, pešpolka Franc Sajovec in vojak 17, pešpolka Anton Bradesko.
—	Grozen samoumor v Zadru. Iz Zadra se poroča: Tukaj je izvršil grozen samoumor neki bogati lastnik rudnikov so-litra v Dolu na Braču. Vtaknil si je v usta cigareto, napolnjeno z dinamitom in jo za-žgal. Dinamit mu je glavo popolnoma raz-nesel.
—	Ulico nadvojvode Evgena v Mariboru je sklenil mariborski občinski svet imenovati dosedanjo takoimenovano »Meščansko ulico«,
—	Bogoslovci — poljedelski dopust, Kakor javlja »Čech«, so dobili olomuški bogoslovci prvega do tretjega letnika trimesečni dopust, da lahko pomagajo domačim pri spomladanskem delu na polju,
—	Padla častnika. Padel je stotnik 7. lov. bat, Effenberger Henrik in poročnik 8, pionirskega bataljona Domanig Andrej.
—	Oljke bodo letos bogato obrodile v Dalmaciji, kakor poročajo tamošnji časopisi.
Aspirantje za vojno mornarico. V c.
in kr. vojno mornarico bo v letu 1916 sprejetih približno 70 mornariških aspirantov. Določeni so v to, da postanejo mornariški kadeti in če prestanejo izkušnjo za mornariške častnike, po številu prostih mest, mornariški častniki. Lastnoročno pisane, s kolekom za eno krono kolekovane prošnje za sprejem kot mornariški aspirant je vložiti najkasneje do 1. avgusta t. 1, pri vojnem ministrstvu mornariška sekcija (od gojencev vojaških zavodov službenim potom). Na zakasnelo vložene prošnje se ne bo oziralo v nobenem slučaju. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa c. in kr, vojnega ministrstva, mornariška sekcija, ki jc na vpogled pri mestnem magistratu v Ljubljani, pri c. kr. okrajnih glavarstvih in pri ravnateljstvu pomožnih uradov deželne vlade.
—	Dividende, Dunajska banka »Mer-cur« ima čistega dobička 5,169.734 K; di-videnda 7%. Alninska montanska družba ima 19,385.385 K čistega dobička in deli 5% dividendo in 16% si;perdivklendo, tedaj skupaj 21%.
Iz seznama izgub št. 393. P.ezervist Erlah Alojzij, črnovoj. maršbaon št. 14, Šmihel-Štopiče, 1819, ujet; finančni stražnik Fajdiga Hugon, Trst, ujet v Alessan-driji v Italiji; inf. Funkel Franc, črnovoj. maršbaon št. 14, Celje, 1.873, ujet; finančni stražnik Gaspari Ivan, Trst, ujet v Ales-sandriji v Italiji; inf, Jaki Jakob, 6, stot., Ptuj, 1831 (t 7.—13. febr. 1916); inf. Jako-lič Martin, 47. pp., polk. štab (f 15. jan. 1917); lovec Kerštjan Ivan, črnovoj. maršbaon št, 29, Rateče 1877, ujet; patr, vodja Kocjan Ivan, črnovoj, maršbaon št. 29, Črnomelj, ranjen in ujet v Srbiji; rez. Laznik Josip, črnovoj. maršbaon št. 14, 1, stot,, Celje, 1873, ujet; rez, Mozetič Jožef, črnovoj, maršbaon št. 29, Ročinj, ujet; inf, Mur-šič Matija, 26. črnovoj. pp., 10. stot., Ptuj (-1-6. febr. 1916); inf. Ozorevc Karel, črnovoj. maršbaon št. 14, 3. stot., Brežice, 1876, ujet; trobentač Perklič Alojzij, črnovoj. marbaon št. 14, 3. stot., Konjice, ujet; fin. stražnik Skodnik Amadej, Trst, ujet v Italiji; lovec Sfiligoj Josip Franc, 8. lovski bat., Dolenje, 1886, ujet; rez. Stern Franc, 87. pp., Ptuj, 1882, (f 6. nov. 1914); lovec Žurga Jurij, 8. lov. bat,, Logatec, ujet; inf. Žvab Anton, črnovoj. maršbaon št, 14, Bled, 1879, ujet; poddesetnik Drobež Josip, 11, stot., 27. dom. p., Dolsko, 1886 (t 11.—20. febr. 1916).
Volsks z nalilo.
Liki vojni min« oflslopiL
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. aprila. (K. u.) Uradno:
Položaj je povsod neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml,
Mir na Sronti pri Gorici.
Torek, dne 4. aprila.
Po zadnjih hudih bojih v sredo in četrtek prejšnjega tedna, ko so vrgli Italijani v boj vse svoje sile in je italijanska artiljerija streljala kakor besna, vlada na fronti pri Gorici mir. V zadnjih ljutih bojih se je borila z izredno hrabrostjo in zaničevanjem smrti junaška dalmatinska pehota. Gorica je bila v teh bojih naravnost zavita v oblake ne le granatnih in šrapnel skih izstrelkov ampak tudi puškinih kro-gelj. Posebno so deževale krogle laških strojnic in pušk iz Grojne na Placuto. —; Zelo zanimivo ie deistvo, da ubirajo Lahi
svoje posete z aeroplani proti Ljubljani in postojni čez Kras in se ogibajo Vipavske doline. Vreme je na Goriškem solnčno in pozno pomladansko. Vipavska dolina in tam za laškimi topovi naša Brda vsa v cvetju in celo Kalvarija se skuša iznebiti svojih ožganih, rjavih lis in se na posameznih mestih odeva z zelenjem. Človek bi kmalu za hip pozabil, da je vojska, krvava vojska.
Laški bataljon beneških Slovencev.
»Reichspost« prinaša iz švicarske meje: »Secolo« poroča o bataljonu, ki je sestavljen iz malega števila italijanskih Slovencev, ki štejejo okoli 40.000 duš. Kar se strogo zakriva, tu so odkrite približne italijanske izgube. Že cel mesec se bije bataljon pod Doljem in drži svojo postojanko vkljub ognju topov, katerega koncentrira nanje sovražnik iz utrdb pri Sv. Mariji in Sv. Luciji, iz Dolja, Zatolmina in višine 488. Napor je bil strahovit. Nikdar niso smeli počivati, neprestano v blatu in vodi, utrujenost je ljudi marsikdaj zmagala v tem močvirju in marsikak častnik je spal na tleh, na katerega je curljala voda. Najhra-brejši med hrabrimi je bil vojaški kaplan; v boju je bil vedno v prvi vrsti, da je navzlic nevarnosti opravljal svojo službo in rešil že več nego enega ranjenca, katerega je na lastnih ramah odnesel iz boja, Ko-nečno je bataljon izmenjal svojo postojanko in se je boril na Slemenu in Radiceropu (?) in povsod sejal svoje mrliče. In koliko mrtvih? Več kakor tisoč mož je šlo v boj, pa često je moral izpolniti svoje vrzeli in danes šteje že nad 3000 mož izven boja...
Namen dosežen.
Lugano, 4. aprila. Italijansko časopisje izredno proslavlja uničenje treh (?) avstrijskih letal pri Jakinu, mora pa priznati, da so Avstrijci s povzročeno škodo na ljudeh in materijalu v Jakinu vsekako dosegli svoj pravi namen.
Zadnji avstrijski letalski napad na zgornjo Italijo.
Rim, 3. aprila. (Štefani.) Nove podrobnosti o avstrijskem letalskem napadu 27. marca dopuščajo natančen opis poleta. Cilj poleta so bila naša zvezna pota za fronto in posebno mostovi. Poleg tega so želeli obstreljevati naša najbolj izpostavljena mesta. Skupina šestih letalcev, ki je letela v smeri proti mostu čez Adižo, se je kratek čas mudila nad Verono in vrgla 18 bomb. Poškodovanih je bilo nekaj hiš, dru-I ge škode ni. Druga skupina šestih letalcev ( je letela nad mostovi čez Piavo in Meduso 1 in je vrgla na most čez Priulo 50, na Porde-none pa 4 bombe. Dve letali sta bili pri tem zadeti. Eno se je spustilo na tla pri Susegani, drugo pa pri Vittorio, Povzročene je le malo škode. Tretja skupina petih letal je letela proti Taljamentu. Letalci so mogli samo pri mostu čez Delizio dve bombe vreči, ki nista napravili nobene škode. Končno je letelo brodovje 12 pomorskih letal proti železniškemu mostu ob črti Ma-estro - Portogruaro. — Vsled uspešnega obrambnega ognja se je moral sovražnik omejiti na to, da je metal bombe, ki niso napravile nobene škode.
Francoska letala na italijanskem bojišču.
IBern, 5. aprila. (Kor. ur.) »Berner In-telligenz-Blatt« poroča iz rimskih krogov, ki so v stiku z vlado: Na pariškem posvetu so sklenili med drugim, da pošljejo mnogo francoskih letal na italijansko bojno črto, da omogočijo Italiji akcijo proti utrjenim avstrijskim krajem. Italija pošlje v protiuslugo delavce v francoske tvornice. Iz Lugana sc poroča, da zdaj v severni Italiji v velikem obsegu premikajo čete.
»Velika italijanska ofenziva« odgodena na maj?
Curih, 5. aprila. Italijanski listi pišejo: Italija ne bo ugodila zahtevi zaveznikov, da bi pričela takoj ofenzivo proti Avstriji, kajti za največji del italijanske fronte pride šele maja možnost velike ofenzive, ki lahko privede do zaželjene končne zmage italijanskega orožja.
Berlin za Gorico.
Berlin, 5. aprila. Pod predsedstvom višjega župana Wermutha se je v magistratni dvorani vršilo ustanovno zborovanje pomožnega društva Berlin, ki prevzame botrinstvo za Gorico in več ogrskih karpatskih krajev, Dvorano je dičila oljnata slika Gorice od dunajskega slikarja Hofmanna, katero so poslali z Dunaja kot darilo. Višji župan Wermuth je sporočil, da o na Dunaju zbrali že 100.000 kron za dve vzhodnopruski mesti. Tudi za Gorico ; »o zbrane že znatne svote. Župan Wer-muthje goriškemu deželnemu odboru na Dunaju brzojavno sporočil ustanovitev pomožnega društva, nakar je došla sledeča brzojavka: »Nj. ekscelenci višjemu županu Wermuthu, Berlin. Veselo iznenaden vsled poročila Vaše ekscelence o upapolni Ustanovitvi zveznega pomožnega društva
Gorico in karpatske kraje se v imenu deželnega odbora in goriškega prebivalstva najtoplejše zahvaljujem vsem velikodušno sodelujočim osebnostim. V svoji stari lepoti zopet vstala Gorica naj bo večen spomenik bratske zveze naših slavnih

monarhij ln požrtvovalnosti naših narodov. Deželni glavar dr. Faidutti.«
Zakaj Italija ne napove vojne Nemčiji.
Bolonjski »Resto del Carlino« prinaša značilen članek, zakaj Italija ne napove' vojne Nemčiji. Prvič Italija ne išče nepo-i trebnih zapletljajev, in sicer bi bil ves spor tudi samo platoničen, ker obe državi nimata skupne meje. Vojna napoved Nemčiji pa bi najbrže povzročila tudi doma težave, kajti nikakor si ne smemo skrivati, da bi pri mnogih Italijanih, ki vojno sploh odklanjajo, ta želja znova zagorela, V Italiji se tudi zavedajo, da je med obema državama, ki sta skoro istočasno dosegli svoje edinstvo, mnogo dotikalnih točk in mnogo italijanskih politikov se boji, da bi konec nemške enote spravil tudi Italijo v nevarnost, in da bi nato Rusija dobila nevarno premoč, Italija si tudi ne želi, da propade Avstrija, nasprotno ji je dosti bolj ljubo, da se po vojni okrepi, kakor pa da se ustanovi jugoslovanska država, ki bi dobila poželjenje po laški zemlji in bi Italiji delala nove težave.
Italijanski vojni minister odstopil.
Lugano, 5, aprila. Kakor se poroča iz Rima, je kralj sprejel demisijo vojnega ministra Zuppelija, katero je vložil pred delj časom. Za novega vojnega ministra je imenoval kralj generalnega poročnika Paolo Marone,
Veliki plazovi v Italiji.
Milan, 5. aprila, (K. u.) »Secolo« poroča o treh večjih snežnih plazovih; en je bil pri Cedegoio ob jezeru Arno, kateri je zasul vojašnico in pokopal okoli 140 vojakov, od katerih so 4 težko ranjene od-kopali, drugi je zasul vodni prekop Ada-mello pri Isola Cevedosse, podrl nekaj hiš in hlevov, pod katerimi ruševinami so pokopani ljudje in živina. Tretii je uničil del ceste Aquis-Savona in podrl pota in hiše.
Ascjuith pri papežu.
Lugano, 5. aprila. Rimski dopisnik »Secola« odreka Asquithovemu obisku političen pomen, vendar hoče vedeti, da je Asouith skušal sv. očeta pregovoriti, da bi vplival na irsko duhovščino, ki je napram angleški vojni mlačna in brezbrižna. Končno je Asquith razlagal, zakaj je Anglija morala v vojno. Papež pa je samo kratko odgovoril in poudaril svoje mirovno poslanstvo in izrazil upanje, da bodo nanovo začete vezi med Vatikanom in Angleško trajne. Zahvalil se je tudi za olajšave, ki jih je Anglija dovolila katoliškim duhovnikom pri dušnem pastirstvu na bojišču. O politiki in zlasti o miru se ni govorilo.
Asguith na italijanskem bojišču.
Lugano, 5. aprila. (Kor. ur.) Asquith je obiskal s kraljem karnijsko bojno črto in odsek ob spodnji Soči. Zastopniku »Secola« je izjavil Asquith, da se je naučil ceniti skoraj nepremagljive težave, s katerimi se morajo boriti Italijani, a ojačeno je njegovo zaupanje, da je zdaj zagotovljena zmaga.
Italijanski ministrski svet
je zboroval 4. t. m. popoldne. Salandra in Sonnino sta poročala o pariškem posvetu in o rimskem Asquithovem obisku. Sklepali so tudi glede na državni zbor in senat, ki se snideta zopet v četrtek.
Vojni kruh v Italiji.
Lugano. V Italiji se sme od 3. i. mcs. dalje peci pšenični kruh le, če se mu primeša 15 odstotkov otrobov.
Prebiranja v Italiji,
Rim, 5, aprila, (Kor, ur.) Uradni list javlja: Nepotrjeni rojstnih letnikov 1882 do 1885 kakor tudi letnik 1895 se še enkrat preberejo. Sposobne bodo takoj uvrstili. Rekrute letnika 1897 prebero tekom leta, one prve kategorije uvrste takoj.
Italija v Jadranskem morju.
Italijanski vojaški časopis »La Prepa-razione« piše:
Kakor je dobrodošla Italijanom pomoč zaveznikov v spodnji Adriji, je vendar potrebno kaj več. Kajti po srečno izvršeni rešitvi srbskih in črnogorskih čet stopa sedaj pomoč zaveznikov v spodnji Adriji v ozadje. Vozel vprašanja leži v zgornji Adriji. Da se osvojita Trst in Reka, bi bilo treba preje napasti avstrijsko brodov-je;v to svrho naj bi se združile razpoložljive francoske in angleške brfldovne moči z italijansko pomorsko silo. Mnogi italijanski listi proglašajo sedaj dan na dan za našo dolžnost, da gremo s svojimi četami zaveznikom na pomoč na njihovih frontah. Nihče pa ne stavi protizahteve, da bi nudila nam Italijanom zavezniška brodovja svojo pomoč za dosego naših jadranskih ciljev. Naj se ne pozabi, da se je odločila Italija za vojno radi Adrije. Trident je vseboval že Parecchio. Če bi ostalo po vojni — pa naj bo konec tak ali tak — avstrijsko brodovje v Adriji nezlomljivo, potem bi se bili vojevali zaman.
Italijani v Libiji.
Ni več nobenega dvoma, da so Senu-siji in drugi uporniki izrinili Italijane skoraj iz celega libijskeoa ozemlja. O dogodkih v tej koloniji vlada že več mesecev ni
podala javnosti nobenega poročila in preprečujejo se vsi poizkusi listov, da bi razpravljali o tej stvari. Kljub temu pa Italijani zvedo resnico po ovinkih. Londonska poročila o zopetni osvojitvi postojanke Sidi Barani, ki se nahaja na meji med Egiptom in Cirenaiko, o prodiranju Senu-sijev do Tobruka, o izpraznitvi tripolitan-skega primorskega kraja Zuara in o zase-denju Soluma, da se prepreči nadaljno prodiranje Senusijev iz Cirenaike proti Egiptu, se medsebojno dopolnujejo in po-dajejo sliko o popolnem skrčenju italijanskega gospostva v Libiji.
Italijanski protest proti Grkom.
Lugano, 5. aprila. (Kor. ur.) Iz Aten se poroča laškim listom: Kakor poročata lista »Patris« in »Embros« je italijanski poslanik protestiral pri ministrskem predsedniku Skuludisu zaradi organiziranja grških band v sever. Epiru. Skuludis je odgovoril, da se te bamde niso organizirale na grških tleh, in je poslanika opozoril na delovanje albanskih band na grški meji.
Razno poročilo.
Nova ruska ofenziva meseca maja.
»Times« poročajo iz Peterburga, da nameravajo Rusi meseca maja pričeti z novo ofenzivo proti Avstriji in Nemčiji. Ustvariti hočejo nove armade pod vodstvom Kuropatkina, Ivanova in Eversa, ki bodo znatno močnejše kot dosedanje.
Vatikan bo posredoval v zadevi podmorskih čolnov.
Curih, 5. aprila. »Neue Ziiricher Ztg.« poroča iz Milana: Izvemo iz dobrega vira, da bosta Vatikan in španski kralj storila prijateljsko akcijo pri Angleški in Nemčiji radi podmorskih čolnov. (Čakajmo! Op. u.)
Amerika in podmorska vojna.
Frankobrod, 5. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča iz New Yorka: Ponedeljkovi jutranji listi podmorske vojne niti ne omenjajo. Zdi se, da je kriza končana.
O zračnem napadu na Škotsko.
London, 5. aprila. (Kor. ur.) Neko poročilo lista »Times« o zračnem napadu na Škotsko se glasi: Prvo opozorilo je dospelo ob 9. uri zvečer; vse luči so se ugasnile in ustavil promet na železniških progah. 10 minut pred 12. uro smo slišali z morja prvo detonacijo. Zažigalna bomba je užgala neko poslopje. Ogenj je Nemcem odkril pokrajino in bombe so padale brzo druga za drugo. Nekaj važnih poslopij bi bilo kmalu zadetih. Ob y2i. uri je napad končal. Vtis je bil ta, da so bili okraji najmanj trikrat v krogu obleteni.
Asquith v Parizu.
Pariz, 5, aprila. (Kor. ur.) Angleški premierni minister Asquith je opoldne dospel iz Rima semkaj.
Škof Ortynski umrl.
Krakov. »Kuryer Codzienny« poroča: V Filadelfiji je umrl grškokatoliški rusin-ski škof Ortynski; rojen v Lvovu. Rajnik je bil prvi grškokatoliški škof v Ameriki,
Prebivalstvo Vilne.
Varšava. V glavnem mestu Livonije, Vilni, izvedeno ljudsko štetje je podalo sledeče številke: Poljakov 68.687, judov 59.112, Litavcev 3676, Belorusov 2046, Rusov 2001, Nemcev 1047, drugih 211. Skupno: 136.880. Pred vojsko je štelo mesto okroglo 200.000 ljudi, a Rusi so odvedli s silo veliko Vilnčanov, posebno Poljakov.
Berlinski vseučiliščni profesor Liszt o položaju.
Dunaj, 4. aprila. Iz Stockholma: »Svenska Dagbladet« objavlja izjave berlinskega vseučiliščnega prof. Liszta o položaju. Liszt je prišel v Stockholm predavat, a vlada mu ni dovolila predavanja, O vzrokih vojske je izjavil profesor sotrud-niku lista »Svenska Dagbladet«, da je najgloblji razlog svetovne vojske angleško-nemško nasprotstvo; neposreden pa na ukaz angleške vlade odrejena mobilizacija ruskih sil. Na vprašanje, če socialistično militarizmu sovražno gibanje vznemirja, je odgovoril prof. Liszt, da pretežna večina socialnih demokratov ne bo izdala domovine, Haase in Kautsky nimata večjega vpliva, Liebknecht pa predstavlja patalo-gičen tip, ker so vse njegove izjave bolestnega značaja. Na vprašanje, v katerem stadiju se nahaja zdaj poljsko vprašanje, je odgovoril prof. Liszt: Želim, da o tem popolnoma molčim. Interes Nemcev je danes manj osredotočen na to zadevo, kakor na tesnejši stik z Bolgarijo, z balkanskimi državami in s Turčijo, s temi izrecno poljedelskimi deželami, kjer dobi naša industrija velik trg.
Dlaz se izkrcal v južni Mehiki.
Washington, 3. aprila. (K. u.) Po došlih vesteh v državnem departementu se je izkrcal Feliks Diaz z revolucionarnim moštvom, ki je precej močno, v južni Mehiki.
Naročaue „Slovenca"!
k
LiuUijanske novice.
lj Umrl je danes oče odvetnika dr, Dinko Puca in časnikarja Fr, Puca g. Fr. P u c, c. kr. okrajni sluga, v 71. letu starosti po daljši, zelo mučni bolezni. Pogreb se vrši jutri popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti Študentovska ulica 13. N. v m. p.l
lj »Straža ob Soči«. Promenadni koncert v Zvezdi zadnjo nedeljo, ki ga je proizvajala neka tu bivajoča vojaška godba, je nudil bogat vspored. Med drugim je godba igrala prvič v Ljubljani koračnico »Straža ob Soči«. Besedilo je zložil v Ljubljani dobroznani stotnik g. Milan Matič, uglasbil pa jo je vojaški kapelnik g. Zitta.
lj Coklarji v Ljubljani. Kakor izvemo iz dobrega vira, se v Ljubljani snuje družba bosonogih coklarjev. Ljubljansko občinstvo bo imelo priliko na tiho nedeljo poslušati njihovo ropotanje po ljubljanskem tlaku proti Šmarni gori.
lj Pozor! Trgovci, obrtniki in sploh vse prizadete stranke se opozarjajo, da je rok dolžnosti naznanila za vreče do 10. t. m. Stranke dobe tozadevne tiskovine brezplačno pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, izpolnjene je pa poslati naravnost centrali za volno na Dunaju.
lj Sladkorne prejemnice. Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da se bodo sladkorne prejemnice pri obrtnem oddelku mestnega magistrata izdajale vsako prvo in vsako tretjo sredo v mesecu od 10, do 12. ure dopoldne, torej za mesec april le še d n e 19. t. m.
lj Gospod Hinko Simonich, ki nastopi v dobrodelnem koncertu Glasbene Matice v soboto prvič v Ljubljani, je hrvatski umetnik goslar s Sušaka pri Reki. On je izredno dobrodelno in plemenito delujoč častitljiv mož, ki je daroval s svojimi koncerti že nad 38.000 kron v dobrodelne namene! Izobrazil se je popolnoma v glasbeni umetnosti, v svoji skromnosti želi biti imenovan »diletant«, ne moremo mu pa v tem ustreči, ker so vse ocene o njegovih koncertnih nastopih pri H r -v a t i h , Ogrihin Lahih tako resne in odlično lepe, da ga povsod pozdravljajo kot resnega izbornega umetnika. Koncertira pa povsodi in vselej brez vsakega honorarja popolnoma brezplačno le v idealne plemenite dobrodelne namene. Iskreno pozdravljen tudi pri Slovencih v Ljubljani!
lj Umrli so v Ljubljani: Neža Ažman, bolniška devica, 53 let. — Angela Grudina, zasebnica, 46 let. — Emerik Haček, pešec.
lj Vrnitev praznih vreč. Mestna apro-vizacija opozarja vse stranke, ki še niso vrnile praznih krompirjevih vreč, da jih za gotovo vrnejo v ponedeljek, dne 10. aprila v skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti, in sicer od 8. do 11. dopoldne ter od 2. do 5. popoldne.
Razne novice.
—	Bolgarske ljudske knjižnice. Iz Sofije se poroča, da je ustanovilo naučno ministrstvo v raznih krajih zasedene Srbije nad 200 ljudskih knjižnic,
Osemrazredna mohamedanska srednja šola v Sarajevu. Iz Sarajeva nam poročajo, da je bila tamkaj otvorjena 1. aprila osemrazredna mohamedanska srednja šola, prva svoje vrste v monarhiji,
—	Tri solnca. »Horackč Listy« poročajo: Minulo nedeljo med 4. in 5. uro popoldne je bilo videti na nebu na straneh zapadajočega solnca še dve drugi solnci, s kosi širokega kroga, v čegar središču je bilo pravo solnce. Pojav je trajal do solnč-nega zapada in je imel mnogo občudovalcev, ki so si ga različno razlagali in ga spravljali v zvezo s sedanjimi svetovnimi dogodki. V resnici pa nimajo take in enake prikazni na nebu prav nobene zveze z dogodki na bojiščih.
Doneča pisava. Fournier d'Albe je iznašel svoječasno stroj, ki ga je nazval »Optofon«. Ta stroj naj bi slepcu omogočil čitanje navadno tiskane knjige ali podobnega. In sicer je zamogel slepec potom nekili gotovih celic in telefona, da je lahko razločeval s pomočjo posluha svetlobo od temote. Sedaj pa poročajo iz Amerike, da je profesor E. C. Brovvn na univerzi v Iowi jako izpopolnil Fournier d'Albov »Optofon«. Nasprotno od iznajditelja iipotrebljuje Brown posamezne kristale ornih celic, katere se mu je posrečilo, da jih je pridobil na že omenjeni univerzi. Stroj je jako kompliciran, njegov princip pa je v glavnem ta, da razloček, ki je med tiskanim in netiskanim, to je med črnim in belim, kateri pojav je v vsaki tiskani vrsti, sc prenese potom posebnega za to urejenega stroja v uho, kjer nastane gotov glas. Brown trdi, da se slepci v kratkem času privadijo temu, da razločujejo posamezne glasove. Poizkusi so dokazali, da so od 30 slepcev vsi z lahkoto razločevali po dva ali trikratni poskušnji gotove črko. Po temeljiti vaji so slišali že čisto natančno cele
besede. Pri teh vajah je upotrebljeval 3 mm debele črke. Črka W je dajala n. pr. glasove enake sledečemu: mi-do-mi-do-mi, črka A pa kakor do-mi-do. Srednje nadarjen človek bi se v dveh mesecih čisto lahko naučil čitanje potoni tega stroja. Za oslepele vojake bo ta iznajdba pravcati dar božji.
Vpliv vojske na ljudsko gibanje kažejo jasno — kakor piše »Den« — številke iz češkobudejeviške župnije: V minolem letu 1915. je bilo v rečeni župniji krščenih 892 otrok, od katerih jih je bilo 135 nemške, 757 pa češke narodnosti. Zakonskih je bilo 776 otrok, nezakonskih pa 116. S poznejšo poroko je bilo legitimiranih samo sedem otrok. Od novega leta 1916 pa do poslednjega časa se je rodilo 141 otrok, in sicer 15 nemške in 126 češke narodnosti, 114 zakonskih ter 27 nezakonskih, h katerim se ni še noben oče oglasil. V poslednjih letih se je povprečno rodilo 1200 do 1400 otrok, nezakonskih je bilo razmeroma polovico manj kakor jih je dandanes. Porok je bilo 1. 1912. vsega vkup 445, 1. 1913. je padlo njih število na 301, 1. 1914. jih je bilo 346, a 1. 1915. je bilo samo 242 parov pred oltarjem, in še ti so bili tujci, ki so bili poročeni v rečeni župniji samo zato, ker ženin-vojak ni dobil dovoljenja, da bi ga mogli oddati v kraj svoje neveste. Letos (1916) je b'lo 59 porok, a zvečine vojaških in tujih. V mnogih župnijah na kmetih ni bilo v zadnjih dveh letih — nobene poroke.
(Jreflilev prcmelu z oUdaCenlm sladkorjem.
Deželna vlada razglaša: §§ 2. in 3. t. u. ukaza z dne 8. marca 1916. 1., dež. zak. št. 13, o ureditvi prometa i obdačenim sladkorjem, se izpreminjata •'n naj se glasita tako:
V	zmislu drugega odstavka § 2. ministrskega ukaza z dne 4. marca 1916. L, drž. zak. št 61, se določa sladkorni delež za štiritedensko prodajno dobo za naslednje občine, ozir. kraje na V/4 kg za vsako osebo, in sicer:
mestna občina Ljubljana; mestna občina Kočevje v istoimenskem političnem okraju;
tržna občina Tržič v političnem okraju Kranj;	.
občine D. M. v Polju m Vic, dalje kraj 7rfornja Šiška istoimenske občine in kraji Moste, Selo in Udmat občine Moste, vse v političnem okraju Ljubljana-okolica;
občina Zagorje v političnem okraju Litija;
mestna občina Idrija v političnem
okraju Logatec;
občine Jesenice, Dovje, Bela peč, Kropa in Kamna gorica v političnem okraju
Radovljica;
občina Domžale v političnem okraju
Kamnik.
V	vseh drugih delih dežele znaša štiritedenski sladkorni delež 1 kg za vsako
osebo.
Izkaznice za sladkor se izdajo urad-,io, veljajo za eno osebo in za dobo štirih tednov, ki je označena na izkaznici. — Izkaznice, za sladkor se glase v občinah in krajih, ki so v § 2 imenoma navedeni, na 1 in četrt kilograma sladkorja in imajo 10 odrezkov no osminko kilograma; v drugih delih dežele se glase izkaznice za sladkor na 1 kilogram sladkorja in imajo 8 odrezkov po osminko kilograma sladkorja. — Izkaznice za sladkor veljajo samo za Kranjsko, so pa v tem upravnem ozemlju prenosne. — Ta ukaz dobi moč dne 16. aprila 1916. 1.
C. kr. deželni predsednik: Baron Schvvarz s. r.
Trdovratno se vzdržuje govorica,
da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji oglas »Sre6-kovnega zastopstva« v Ljubljani.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, >.-Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Ako naročite
_ in to nemudoma storite,
2569
1 srečko avstrijskega Rdečega križa 1 srečko ogrskega Rdečega križa " 1 srečko budimpeštanske bazilika 1 dobitnl list 3"m ioml|. srečk Iz 1.1880
1 dobitni Ust 4"m oflr.hip. sreftk Iz I.18B4
Mesečni obrok za vseh pet srečk ozir. dobltnih listov samo 5 kron
Dober, trezen
tudi starejša oseba, dobi proti dobri plači takoj delo v vevški papirnici. - Želi se osebne predstave s spričevali.	855
event. ena meblovana soba s 3 posteljami in kuhinjo v kaki vili v bližini Ljubljane
se Išče
Naslov pove uprava lista pod št, 880. —
Učenec
iz boljše hiše, s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme za modno trgovine. Ponudbe na
»Poštni predal 92, Ljubljana.«
862
Vnovčevalnica za živino v Ljubljani,
Dunajska cesta 29, pritličje.
Prodaja: Kranjske klobase, salame, braun-švaigarce, ter vsakovrstno sveže meso po zmernih cenah.
Knpuje: Klavno živino, plemenske vole, breje krave, krave s teleti, breje svinje, jalove svinje, ki so še sposobne za pleme, jescnce, plemenske prasce, ovce, koze, kozličke in belgijske zajce.
Ponudbe in naročila naj se izroča pismeno ali pa ustmeno med uradnimi urami (od 8 do 12 in do 2 do 6) na zgorajšni naslov.
Sprefme sc takoj "Tpi .v
za bolnico milosrd. sestara v Zemunu.
Znati mora oskrbovati konje, dobro voziti, orati in opravljati druge hišne posle. Plača obstoji v stanovanju dobri hrani in mesečno 30 kron. Kdor želi dobiti to mesto, naj se obrne takoj na upravo te bolnice. Prednost imajo taki, ki se lahko izkažejo s priporočilom svojega župnika, da so pridni in krščanskega življenja.
Kupi se dobro ohanjenr ženski
šivalni stroj
Ponudbe na: Anton Resman, gostilničar Savica pošla Sv. Janez ob Boh. jezera.
2332
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde koža,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Balsam. jamstvenim pismom K 1-—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschan (Kassa) L, poštni predal 12/82 Ogrsko
Cinasto starino
sklede, žlice i. t. d. kupuje po ugodnih cenah
ALOJZIJ FURLAN
Vipava 259 Kranjsko.
Sartlleva moka
PT brez vsakih kart!
Samo pri meni se dobi fina šartljeva moka, znamka
Samo en zavitek rabite za en šartelj, brez da bi potrebovali kaj sladkorja, kvasa ali drugih	mm
reči. — En zavitek stane samo K 1
Po pošti se pošilja samo po povzetju in najmanj 3 zavitke.
Ce se pošlje denar naprej, se
ovoj ne zaračuna. Pojasnila o
vporabi se prilože. - Naročite
obratno pri razpošiljalnici šartljeve moke
znamka „HAS1N"
Ivan Urek, Ljubljana
691	Mestni trg 13, Pod Traučo,
(prej v Borovljah na Koroškem).
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	2472
Fran Szanlner
tipecialist za ortopedlčna in anatomična obuvala
Ljubljana, Selenburgova ul. 4.
Kupim več
kateri so pripravni za okrogel les voziti, za težo 2000—3000 kg, tudi več še v dobrem stanju naha-
jajočih se konjskih oprem........Ponudbe;
--Ljubljana — Poštni predal 151.---
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubllenl, dobri oče, stari oče, brat in stric, gospod
MATIJA PEZDIR
posestnik v Ljubljani
dni§ 5. aprila ob 11. uri dopoldne, po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstv1 za umirajoče boguvdano v Šmarju preminul.
Truplo se prepelje v petek, dn<5 7. t. m. iz Smaria v Ljubljano in se bo vršil sprevod ob 4. un popoldne od Karlovskega mosta na pokopališče k Sv. Križu, kjer se polože zemski ostanki v lastnem grobu k večnemu počitku.	.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi pri sv. Jakobu v Ljubljani.
LJUBLJANA. ŠMARJE, 5. aprila 1916.
Žani, Aleksander, Matija v Ameriki, Tobija Pezdir, sinovi. Marica Jane roj. Pezdir, hčerka. — Franc Jane, zet. - Marjan, Božena, vnuka
pristen z Izole, ne izpod 80botiljk po K 2 40 franko embalaža Trst.
ki ima resno voljo in veselje do te stroke, sprejme IVAN PENGOV, podobar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 20.
877	____
Vojaščine prost
874
-12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 830.000 kroti'
.J	Igralno pravico do dobitkov
UCBKSnSe ene turške srečke v znesku do
4000 frankov popolnoma zastonj 1
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
Izdaia konzorcii »Slovenca«.
monter
elektr. stroke se sprejme takoj. Oni, ki ima prakso pri obratu Diesel-motorja, ima pred nost. Ponudba z navedbo plače na:
Elektrarna Kogovšek, Idrija
pristen z Izole, ne izpod 50 botiljk po K 3-20 franko embalaža Trst.
Pošilja se po povzetju Emilio Vascotto, Izola, Istra.
Vsako množino
dobavlja točno
1 tudi cele vagone proti takojšnjemu plačilu in zastavku za sode
veletrgovina pive
Hlojzij Hmbres
Celovec, SalmstraBe št. 7.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Gdeavorui urednik.: Jolel Goslinčar, državni poslanec,