180. številka. Ljubljana, četrtek 7. avgusta. VL leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. vaak dan, nVMioii punodo^Jkt in dneva p>> praanikih, te voda po posti za avstro-ogsrske dežele cu.'. im« u» x<>ia., 001 401" H -i m četrt leta 4 ffold, — Za Ljubljano breii pošiljanja QB do*! 7.1* c<»li> letu 13 ffOld., %m četrt leta 3 gola, 30 kr., za en musw i iroid. 10 kr. Ža pošiljanje na doui ao računa 10 kraje, »a moaoc, 30 kr. za čuirt leta. — Za tuje dežele za Oblo loto 20 jzoid.. M pol lota 10 jrold. — Z\ gospode učitelje na ljudskih šolab b za dijake velja znižana cena in oicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti projeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačnju od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. oe se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo ao rri- ali večkrat tiska. Vsakokrat M plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopis; so no vričajo. — Uredništvo j. julija pisal pastirski list duhovnikom in vernim, v katerem govori o direktnih volitvah za državni zbor. V tem pastirskem listu pristopi metropolit h programu nižjeavstrijskih katolikov, kateri program se metropolitu pripraven zdi, da utrdi splošni in osobni blagor. Nižjeav-Htrijski katoliški program je nasproti državno-pravnemu, centralističen in ustavoveren. Metropolit želi, da se izvolijo ostavoverni, pa tudi inteligentni poslanci, ki so nemškega jezika še iz prejšne šole zmožni ter v pravnih Btvareh izvedeni. Vnanje države. Srbski knez Milan se bode, kakor se čuje, v drugej polovici meseca avgusta na Dunaj podal. Ititsk* vladne novine objavljajo ukaz, da imajo dobiti oni, ki so se udeležili kivan-ske ekspedicije, srebrno medaljo z naslovom: „Za ekspedicijo v Kivo. 1873." Ruski listi poročajo, da se podade angleška vladarica prihodnjo zimo v Pe-trograd, da bode navzoča pri poroki svojega sina, vojvode Edinburškega, b carjevo hčerjo. — Iz K ive se je vrnil i drugi carski princ, ki se je udeležil srednjo-azijatske ekspedicije. — Kakor smo uže povedali, bodo se vsi vojaki, ki so se kivanske vojske udeležili, dekorirali s srebrnimi medaljami. Vojskini čas bode se računil pri odmerjenji penzije kot dvojni službeni Čas; tretji vmesec ekspedicije se bode štel za celo leto. Častniki, kateri so vse blago zgubili, ker so je morali poradi lagljejega pota popustiti ali sežgati, bodo sc povoljno odškodovali. Tudi vojaki dobodo denarne darove. „Golos" piše, da bode veliki knez Nikolaj Konstantinov!č, ki je zdaj na Dunaji, vodil drugo ekspedicijo v Kivo, ki pa bode popoluo znanstvena, ter bode šla ob A mu Darji do Afganistana, in če bo možno, do virov omenjene reke. Francoska je sklenila poslati na Španjsko obalo tri korvete, ter naročila sre dnjemorskemu brodovju naj bode pripravljeno na prvi poziv. — Thiers je dejal gospej Koechlinovej, ko mu je ta izročila krasno darilo in gospej iz Mulhausa: „Brezštevilni dokazi udanosti, ki jih prejemam od vseh 8tranij, ne kažejo nehvaležnosti do mene. Narodna skupščina je delala po svojem pravu. Ker je bila njej politika drugačna nego meni, prevzela je zopet dolžnosti, ki jih je bila meni naložila. Ne bilo bi prav, da bi se pri- nij brzdal. Hodi si razmišljenost, bodi-si pro dajanje pohlevnosti — prišla je Meta k mizi v zelenej, jutranje j obleki; napade jo tedaj z vojsko ter jo praša, zakaj sivo barvo tako ljubi, je-li to valjda izraz ljubavi do sivih sester. Ona se mu zahvali za pozornost, ki jo daje njenej toaleti ter mu odgovori, da so jo vedno zvali „miško", da je rojena miška, da bo miška umrla, in da po tem tudi livrejo nosi. — Glejte, reče gospod d' Arci, vi mi razlagate veliko stvari. Vedno sem mislil , da ima dve biri čestiželjnikov, požiralci in glodalci ; prvi lovijo komade, drugi jih glodajo s počasnim grizljanjem. — S pridnostjo, gospod! deje mu ona malo nepotrpežljiva. — 01 deje gospod d' Arci, vaša česti-željnost je zelo hvalevredna, vi si pridobite vsako srce; od Lulu do mene nij osobe tukaj, ki bi vas ne čestila. — Njena tajnost je zelo priprosta, deje gospa Mauserre; ona pozablja sebe, da misli na druge. — Prav to sem hotel jaz reči, odgovori on prazneč kupico. (Dalje prihodnjič.) toieval. Srečen sem, da sem našel pokoj, ki mi je bil toliko potreben". Francoski poslaniki legitimistične frakcije hočejo porabljati počitnice narodne skupščine v to, da se udeležijo svetih procesij, na koje se pripravlja v različnih krajih dežele. Ljudstvo, posebno v vzhodnih provincijab demon struje za Thiersa in njegove zasluge. — Grof pariški in princ Tionville sta se odpeljala na Dunaj, da bi pohodila grofa Cham-borda. Pravijo, da ima biti ta pohod le čin dvorljivosti, in da se bodo politična pitanja le zelo nalahko omenjala. $panj*k$Jlmt „Epoca" piše, da Pru-siji socijalni red Španije nij malomarna stvar. Nemška fregata „Friedrich Kari" in angleška „Svviftsure" sta prisilili fregati uporniški „Victoria" in „Almansa", ki ste bombardo-vali odprto mesto Almeria, da sti se vrnili iz Malage v Cartageno, kjer ste se zastražili. Contrerae je na fregati Friedrich Kari". Valencija se bombarduje od treh stranij. Pri čakuje se pomoči iz Aragonije, da se bode napad začel. Prusija tirja baje 1 l/i Milijona za odvzetje „Vigilanta". Kastelar je v seji kortesov 5. avgusta stavil predlog, naj se do 1. sept. seje nehajo. Don Carlos je odšel v Duraugo. V Maurezi je streljal polk Cadix na svojega polkovnika. Nekatere kompanije tega in balijanskega polka so spodile svoje čast nike. V Sevilli so čestitali 3. avgusta an gleški, ruski in nemški konzul generalu Pavia zaradi vedenja vojne in varstva, ki so ga izkazale inostrancem. Vojaki so se polastili vseh pozicij do trdnjave Puntales. Meni sc, da se kadiški uporniki ne bodo mogli dolgo braniti. V Valencijo je vojna uže prodrla Granada se je podala. Andaluzija je Čisto pomirjena. Dopisi. Od Kapel pri Brežicah 4. avgusta [Izv. dop.] Da se nam Slovencem že od nedkaj krivica od stranij Nemcev in nem škutarjev godi, je že navadna reč, katero smo trpeti vajeni. Ali toliko krivic prenašati, kolikor nam jih nekateri profesorji srednjih šol činijo (pač bolj c. kr. vlada. Ur.) je že nezaslišano in nas dela sužnje. Imel sem priliko, „Jabresbericht" mariborske realke v roke dobiti. Pregledam ga ter zapazim, da je mej drugimi predmeti tudi francoski je zik v omenjeno realko vpeljan. Mislim si no, so pač učenci omenjene realke izvrstne glavice, da so se že dva deželna jezika, slovenskega in nemškega in drugih predpisanih ved že prisvojili, ter jim časa ostaje, katerega porabijo za učenje tujega, zunaj naše države se govorečega jezika. Prečitam dalje in — vidim, da je materini jezik učencev samo „pogojno" obligaten. Tedaj slovenski jezik na Slovenskem moj slovenskim ljudstvom kot prvi deželni jezik nij toliko vreden, da bi bil obligaten, mej tem, ko je tuji jezik kot obligatni vpeljan. — Katerege jezika pa bode večina mladine bolj potrebovala, slovenskega, nemškega ali francoskega? Koliko pa jih bode na Francosko slo kruh iskat in koliko na Slovensko ? Materinega jezika se tedaj le tisti uči, kateri hoče, in tacih se najde mej nemar-ljivo mladino dovolj, ker si privošči rada prostega časa. Kaj nam hoče tedaj tako ravnanje in preziranje našega jezika v srednjih šolah na slovenskih tleh za slovensko ljudstvo osnovano, izraziti ? — To nam je že res prenapeto. Da naši profesorji z našo mladino tako ravnajo, bi se ne bili nade jali. Iz take odgoje že lahko naprej sklepamo, da dobimo nepatriotične, neznačajne in narodnemu napredku nasprotne može, mesto di bi narodni napredek pospeševali in inteligencijo širili. Nemci nam hočejo nemščino ne samo v srednje, nego tudi že v ljudske šole vsiliti in oni pa z našim jezikom tako po mačehi ovo ravnajo, da ga še neobligatnega store, mesto, da bi služil kot učni jezik. Kaki ste vendar pedagogi? To je že preveliko zatiranje našega naroda. Ali profesorji omenjene realke našega jezika čisto zmožni nijste? Če že imate toliko veselja do učenja jezikov, naučite se še jezika, katerega ljudstvo govori na tistih tleh, na katerih si vi svoj kruh služite. Mariborska realka je na slovenskih tleh za slovenske otroke, če jo pa že nemška deca tudi obiskovati hote, mora se že tem naredbam podvreči, kakor se mora tudi slovenska deca, če gre v nemške šole na Nemško, se v nemškem jeziku po-dučevat. — Povejte mi, v katerem jeziku pa bodo iz nemških šol izpuščeni mladeniči z našim slovenskim kmetom občevali ? Za božjo voljo! Tolika krivica se nobenemu drugemu narodu ne godi. Kar se učenci slovenskega v ljudskih šolah nauče, pozabijo potem v srednjih šolah. Kaj tacega dragi profesorji ne bo-demo mogli več prenašati. Tega smo že siti. Razvijanje našega naroda v sedanjem oživljenem in za narodni napredek navdušenem času ovirati, bilo bi že smešno. Da naš narod pred 20 leti zatrli nijste, ga bodote sedaj toliko manj. Iz Vipavskega 4. avg. |Izv. dop.| V poslednjih Novic ah" oglasil se je na naše dopise — popolnem Zelen štil — nekdo s komentarom, — katerimu se na prvi hip spozna, da je izlezel iz peresa „gospoda". Pred vsem bo se „gospod" potrudili glavo naše „narodne inteligencije" sešteti, in glej čudeža! našteli so jih — tri ali štiri. Te številke nijso sicer izrazili, pa kakor hitro pravijo da pri seštevanji že od prstov ene maziljene roke še nekoliko praznih ostane, bo pod tem „nekoliko" še mazinec zastopiti, kateri željno čaka, da bi se še skoro tudi nanj firma kakega „gospoda penzijonista" obesila. Torej vsi drugi Vipavci ali prav za prav tržani, kateri si v dolžnost štejemo se narodne imenovati, smo vam neinteligentni V — Kaj bo, požrimo tudi to, ali vendar z opazko, da Vas gospod za odločno mero v tej zadevi nikdar priznavali nij smo in tudi ne bodemo. Ha! Smešno! Dalje kaj pa v celi naši dolini, — in o tej smo mi vedno govorili, ne samo o „trgu" samem — kaj tudi v tej ne najdete nobenega inteligentne-ža? — Za božje ime kaj vam je vendar v glavo palo, vse druge naše „gospode" iz računa izpustiti? lep poklon ste jim učinili; ako bi bil jaz v njihovih kožah, na nobeno pojedino godovdanov bi Vas ne povabil, tako bi vas kaznoval. Vidite, vidite; kakor je iz vsega tega Vašega računa razvidno, ste Vi prvi kateremu se sme očitati da ne mislite „pedanj pred nos". Pa mislite že kakor hočete, ali tega svesti si bodite, da ravno Vipavski družbinski kot, in doktorji brez diplome in z diplomi*, in gospodki ki znajo sedaj občne navadne fraze „liberalen" „svo-boden", „kaj bo far" itd. izrekovati; da ravno ti bodo tisti, kateri Vam bodo se pred ko ste si Vi to doraišljevati v stanu, Vaše visoke rogove potolkli. Takrat se boste prepričali kako nemirno lahko Vipava postane, veseli boste ako Vam bode mogoče iznebiti se, ter ne več nazaj priti v dolino „kvater- neu inteligence. Vi se drznete o zaupanji in uplivu pri volitvah govoriti ter trditi, da tisti, kateri so se drznili v Postojni brez najmanjše vednosti ljudstva občini Vipavo in Slap v narodnopolitičnih zadevah zastopati, gotovo nikakega zaupanja in upljiva imeli ne bodo? Na to vam skratka zavrnemo, da velikanski npljiv bodo ravno v Postojni pri zboru navzoči gospodje pri volitvah razvijali, samo da bi hoteli svoji nalogi zvesti ostati kar pa bodo. Oni nijso v Postojni občini Vipavo in Slap zastopali, ampak zastopali so sami sebe in — našo slovensko idejo, od katere niti za las ne odstopimo, in robijajte, bobnajte, „ trobite" in delajte kar hočete in kolikor hočete. Ako nij zdaj po Vašem mnenji o „svobodomiselni burji vipavski" ne sledu ne tiru, da, bo pa tem več o „svobodomiselnem viharji", katerega ravno vi nčrni gospodje" prouzrokujete. Ve-deremo, kdo se zastonj peha, Vi ali vaši najnovejši „homines novi". Luka! prehitel si se. Pustimo vso daljno polemiko o postonj-skem shodu, ter spregovorimo le še par besedic o našem „Jurji" , katerega ravno obdelani dopisnik, in pa oni enake baze, kateri pod naslovom „Izpod Nanosa" pisari, tako gorko umeta. Za vse tisto, kar je gospod „ Jurij" za naš narod že t i stik rat storil, ko mi še ..hlač nosili" nijsmo, hvaležna mu je in bode cela domovina, ali ravno to je vrag, da mi drugi, kateri zdaj hlače nosimo, in naj bode tudi, da smo jih ravno nositi začeli, — od vsa-cega naših zastopnikov, naših poslancev odločno in po pravici terjamo, da zdaj dela. Ako bi slonel naš deželni zbor na samih tacih stebrih, kakoršen je „Jurij", gospoda, bodite prepričani, da bi se bil že zgrudil. Burk res da nikakih v deželnem zboru uganjal nij — to pa najbržje tudi nobeden drugi ne — ali tudi druzega nijsmo o njem nič slišali, kakor da je revno pri glasovanji ostajal, ter si sicer s svinčnikom muhe odganjal. Kaj, na tisto se opirate, kar je 6, grudna 1H72. leta o deželni vino- in sadje-rejski šoli na Slapu zinil? — Kaj mar ne veste, da je bila to prva beseda, katero je za omenjeno Vipavi čez vse potrebno šolo v dobrem smislu spregovoril; med tem ko je bil pred njeni odločni nasprotnik le zaradi tega, ker nij ideja njegovi glavi izki-pela? Kaj ne veste, da je še celo to, kar je v kaj revni besedi za slapsko šolo govoril, le na prošnjo in vabilo očeta" storil proti lastni volji? Vsa druga svoja dela cenite tudi previsoko. Kaj ne veste, da ima marsikdo tisto bolezen, kateri se nemški „Bauvvuth" pravi? In ravno naš „Jurij" je eden tistih bolnikov: seveda ne more pri njem bolezen tako končati, kakor pri veliki večini družili bolnikov, kateri pa iz lastnega žepa trosijo. Kar se sezidanja šole tiče, molčimo, vsa hvala. Ali ne tako glede zvonika v Logu. Tisti denar, kateri se je za to delo izbera-čil in potrosil, obrnil bi se lahko ua boljše, postavimo za ustanovitev okrajne bolnišnice ali kaj cnacega. Na ponos zvouika v Logu , bodite prepričani, da nič nc držimo, že celo zarad tega ne, ker je po besedah za stop ni h mož „arhitektonični špektakel". Zdaj pridemo še le na pravo mesto, na novi farovž. Kaj prašate Vi dopisnik, ako smo mi za to umetnost, za to graščino denar sku- paj spravili? — Da! mi smo ga skupaj spravili in sicer takrat, ko Vas v naši dolini še bilo nij. Vedite, da je bil ravno novi farovž tisti silni napad „Jurjeve" bolezni, kateri je nas tržane 19000 lepih goldinarjev več stal kakor je treba bilo, in kakor smo v stanu bili potrositi. Vi seveda nijste nav-zočni pri dotičnih obravnavah — ako ravno se starim prištevate — pri katerih se je blagi ranjki „oberrichter" M. Dolenec kaj možato za to potezal, da bi se velika hiša zraven cerkve — zdaj llrovatinova — za farovž kupila. Ona bi namenu popolnem ustrezala. Ona bi pa tudi namestu 40.000 le 21.000 gld. stala. Ne, njegova nij obveljala, kajti zaradi te opozicije si je revež tako sovraštvo — vse umetno storjeno — mašče-valno-želnost na glavo nakopal, da je propadel, pa ne le to, sovraštvo je seglo šc celo tako daleč, da je vsled tega več tisoč gld. lastnega premoženja — izgubil. Novi farovž se zdaj kakor kakšna graščina nad trgom dviga, spominjajo nas na lepi dolg, v katerega nas je trmoglavnost enega samega Človeka spravila, spomin jaje nas pa tudi na nemoralne škandale, kateri so se v njem godili, in zarad katerih jc vera pri nas toliko trpela, da bi veliko bolje bilo, da bi se nikdar ne sezidal. Da stvarjenje taborja le ,,Jurju" pripisujete, jc kar naravnost rečeno bedastost, kdo ne ve, da je še vsakega taborja ustanovitev več delavnih glav in rok zahtevala, in ne pa ene same osobe? Toliko Vara ,,gospodom" za denes z odkritim priznanjem, da ostanemo pri izjavi: „Juri" nc bo nikdar več naš deželni poslanec, naše geslo je in bode vedno: „Vse za narod, napredek in svobodo". Domače stvarf. — („Novice"), ki so sinoči izšle, so zopet prav humoristične. — (Naši klerikalci so čudni patroni). Prijatelj nam piše: „S1. Gospodar" očita dr. Ploju, da si je kot odvetnik nekoliko premoženja uaredil; „Glasu se norčuje iz dr. Lavriča, da si nij nič pri odvetništvu nabral in mu dr. Tonklija protistavlja v izgled, češ, kako si ta advokat, vodja goriških klerikalcev z odvetniškim poslom denar kuje. „Očka" Souvan pa spet v „Novi-cah", kakor kmečki bahač v irhastih hlačah, s štebalami čez kolena in s turnčkasto lulo v ustih, na žep udarijo, da šmarni tolarji in plesnjive petice zažvenketajo in vprašajo potem „štimano" dr. Zamika: No revše, potrkaj ti enkrat na svoj žep, če ti bo tako žvcnkljal kakor pri meni, primanih a! — lies, človek ne ve, ali bi hodil bos in raz capan kakor sv. Krišpin, ali pa nališpan kakor perzijanski Sah, da bi bil bolj vreden te „brumne" in bogaboječe -druščine. — (V Ljubljani) je li> doktorjev zdravilstva civilnega stanu, 17 vojaških doktorjev, 9 civilnih ranocelnikov, tedaj ze vsem 45 zdravnikov. Lepo število in vendar se bojimo kolere. — (Društvo k r a n j 8 k i h zdravnikov) jc pri občnem zboru 2. avgusta izvolilo gg. mcdicinalncga svetovalca dr. Stokla in prof. Valcnta kot zastopnika društva pri zboru avstrijskih zdravnikov, kateri bode sredi meseca septembra. — (L. Golja) je dobil mesto avsUul-tanta na Kranjskem. — (V ljubljanski čitalnici) razkazuje denes in jutri ob dveh popoldne in ob sedmih zvečer gospod Nikola Arsenovič krasne svoje slike jugoslovanskih nošenj in narodnih oblek, katere je naslikal potovajoč po vseh jugoslovanskih krajih in jih misli na Dunaji v posebnih zvezkih izdati. Ker je imel g. Arsenovi C v svojem patrijotiČnem delu velike žrtve, priporočamo ga izdatni podpori tukajšnjih Slovencev. — !(Vranska narodna čitalnica) napravi 18. t. m. kakor vsako leto — besedo v slavo roJBtvenega dne pre-svitlega c e s a r j a, tombolo in ples. — Ker je to dan, katerega se vsak lojalen Avstrijancc raduje, vabi odbor narodne čitalnice uljudno vse rodoljube, kakor tudi druge lojalne državljane bližnje in daljne k tej vzajemni svečanosti, da bo s tem sijajnejša. Odbor. — (Iz Maribora) je prestavljen prof. Standfest v Gradec. — (C i ga nje) so zadnji petek zvečer v neki hiši na Viči pri Ljubljani ukrali .'JO gld. denarja in odšli proti Kamniku. — (Iz Novega mesta) se nam piše 3. avg.: Včeraj je bila tukaj ploha, poškodovala sicer nič nij, a tudi ne bi veliko poškodovati imela, ker je toča 1!>. o. m. VBe pokončala, kar jc raslo na 500 oralov. A strela je ubila konja pred kosamo : mož na vozu je nekaj pretresa dobil, ali zakopan v prst, je zopet ozdravil. Pravijo, da je šaljiva žena njegova baje rekla: Skoda, konj je še le 3 leta star, dedec pa 60. Razne vesti. * (Kolera) se je pokazala že na Hrvatskem v vaseh Krapje in Drenovbok na Savi. V prvi vasi je umrlo 2. t. m. deset ljudi. * (S t i r i o 8 o b e utonile.) Zvečer 3. avgusta se poda v Trstu sedem osob v ladijo, ki je imela prostora komaj za tri; zraven tega pa je bila ta družbica tudi precej vesela. Peljala se je z jadri, a blizu svetilnika se začne zaradi hudega vetra barka zibati. Čuvaj na svetilniku poroči kapi-tanatu luke takoj o žugajočej nevarnosti; pošlje se nemudoma več brodnikov na pomoč s pogubo borečim se sedmerim oso-bam. A predno pridejo brodniki do zibajoče se ladije, se ta obrne, da padejo v morje ljudje, ki so si toliko zabave obetali. Tri rešijo piloti, štirje utonijo. Lno truplo so dobili kmalu iz vode, o drugih treh nij duha ni sluha. * (Orjaška trta.) Na dvoru neke špaujske hiše se nahaja gotovo največja vinska trta, kar jih je na svetu. Deblo te trte, ki se jo posadila pred 48 leti, ima pri tleh v okrožji nad 15'. Osem čevljev od tal se začno mladike, ki se vodoravnih špalir-jih prijemajo. Grozdja ima vsako leto 100 do 120 centov; 2 do 6 funtov teški grozdi uže nijso nič posebnega. Trta raste na holmčku, in se jej nikdar nij gnojilo. Neka druga trta, ki ne raste daleč od nje, in se jc posadila pred 15 leti, bode valjva še večja, in ima tudi iinejši sad! * (Soproga za dva poliča vina.) V Vaslu je sedel pretečeni teden v gostilni berač, ter se veselil pri kupi vina, koje je plačal s priheračenimi novci. Namah sc pomnoži druščina z nckojimi črnimi sinovi iz puste, ki so tudi iskali krepila za se in za svoje soproge. Berač počne kmalu govoriti z nekim ciganom, ter mu povdarja, da hi mu njegov položaj ne bil tako tužen, da bi le ljubeznjivn soprogo imel. liesede beračeve cigana tako ganejo, da mu ponudi svojo soprogo, da-li mu plača dva poliča vina. „La-gljejc žene ne morem dobiti", dejc prosjak, pokliče krčmar ja, ki takoj natoči doto, in kup je bil narejen. Ciganka se ne brani, nego pomaga piti doto, ter odide potem l veselini novim soprogom. J»o«ltino. Kmalu bodo jeli ljudje vprašati: ,.Kaj delu ljubljanski Sokol?" T.Ali že spi, ali bode še le zaspal ?u V tako važnih časih kakor so sedaj, pa se društvo, katero ima dosti upljiva pri kmetskem ljudstvu, je skoro vseh izletov odpovedalo. V prejšnjih časih napravljalo je društvo po deset do dvanajst izletov v letu, a letos smo že v mesecu avgustu, pa še niti enega pravega nijsmo imeli. Akoravno so vladne zapreke proti društvu, vendar bi se lchko napravljali izleti saj tako, kakor se je pri zadnjem občnem zboru sklenilo. Končno apeliramo na slavni odbor „Sokola", da naj pazi, da ne zaspi sčasoma celo društvo, temveč naj skrbi, de bode kmalu kak izlet, da se ne bode sem ter tje slišalo govoriti, da so nam ncmškutarji kakor tudi vlada toliko časa nagajali , da so društvo spravili na propad — Da pa imajo udje „Sokolovoga društva", ako plačujejo v blagajnice, tudi radi kako veselo uro, to je razumno samo po sebi. Več Sokolovcev. T ujet. f>. in avgust a. Evropa: I.aubeohcimcr, Cubolič Is Karlovca. — Mauar, (.'oiiighi, liolinuti, Koiuan iz Trsta. — Šušnjar iz Zagreba. — Nussa, Abraham z gospo iz Kopenhagena. — Unruskovio iz Nov. Sada. — LUic-nian iz Kamnika. Pri KlefantD t W. Leitenau. Staflcr, dr. Suti, Mucliberger, Kuvaseg z gospo, Kalistur. Vaduo, Gor« jup iz Trata. — Rozman iz (Jottrba. — Tavčar iz Doba. — Miheti iz Gorice. — Doležal iz Tesnovice. — pl. Knežavič iz Pole. — Kopel, Kazali, dr. Jenko, Šulc iz Dunaja. — Marsy iz Stutgarta. — Kaduke z go»po iz Hcrolina. — Kosmač, Budnar iz sv. Gore. — Zagor. Mali iz Medvod. — lrgl^z gospo iz Tr-bovlj. — Pried iz Pelprimnov. — Smid iz Pulja. Prt Mttllćit Smid, Primer, L&ng iz Dunaja. — Cir. Bramlies z družino iz Maribora. — Gr. Jan-kovič iz Slavonije. — Praakovič gr. iz Naaič. — P. Lud, Strmin iz Kaniže. — Siillieiin z gospo iz (01 gnane. — Tone s hišno iz Cividale. — Princ iz rrankobroda, Pri /Hinonl: Klsuor, Vncaro z gospo it Udine. — Bučar iz Noviga mesta. — Pader iz Postojni-. — Krobiči'r iz Benetk. — pl. Hiliuajar z gospo in hčerjo iz Zagreba. — Knefel iz Sopronja v Ljubljani 6. avgusta t. 1. Pšenica o" gl. tK) kr.; — rež 4 gl. 30 kr.; — ječmen 3 gld. — kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. to kr.: — prosri 3 gl. 40 kr.; — koruza 3 gl. so kr.; — krompir 2 gl. 20 kr.; — fižol 5 gl. — kr. — masla funt — gl. 60 kr.; — mast — gl. 38 kr.; — speh frišon — gl. 32 kr., — apoh povojen — gl. 4'J kr.; — jajce po 2 - „ kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 2b kr.; — teletine funt 30 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent — gl. 80 kr.; — slame cent — gl. '.'0 kr.; — drva trda 6 gld. 80 kr.; — mehka 5 gld. 20 kr. Dunajska bor čl-, (j avgusta (Izvirno telegrafi6:u> poročilo.) Enotni drž. doig v bankovcih . S8 gld. Enotni drž. dolg v srebru . . 72 „ 1S«0 drž. posojilo.....101 , Akcijo narodne banke 976 , Kreditno akcijo...... 227 „ London ........111 „ Napol.......... a „ (J. k. cekini....... — „ Srebro.........107 . 20 80 25 30 8i H roj 302. Razpis. Na šest razredni ljudski šoli v !*<■■.i i ste izprazneni dve učitelj ičini službi s plačo 480 gld. Prva učiteljica dobiva še 00 gld. letne doklade. Prosilke naj svoja pravilno obložena prosila predpisanim potem pošljejo do 12. septembra 1873 krajnemu šolskemu svetu v P tuj i. Krajno šolsko svdovalstvo v Ptuj i, l. avgusta 1873. (203—2) Trttiitv^ttor. Mizarski pomagači. V loi ai niei podnic < l*art|iioH*»n-Fabrik) v Petro brdu pri Železnikih sc vzame več mizarskih pomagačev za dobro plačo v stalno delo. (205—2) OZNANILO. Županstvo v Nc&tliti naznanja, da BO sežanski sejmi za rud bližajoče se kolere vstavljeni, dokler se ne bode vstavljeiije preklicalo. (20«) Hr. 47 s. st./1873. Oglas. Podpisati kr. javni bilježnik kao sudbeui povjerenik daje ovim na znanje, da je kr. sudbeni stol Varaždinski na molbu Vjekoslava Glojnariča odlukom od !>. srpnja t. g. pod br. 27<3{J dozvolio dobrovoljnu javnu dra/,bu žitka, vina, i blaga na ostavinu Makse dJIojiiarić spadajueeg, te na dobru Paulovec nalazeeeg se. Za obdrža-vanje te dražbe ustanovljuje se ročište na dne kolovoza i *Iic dano t. g. prije i poslie podne u dvoru dobra Paulovec, na koje so pozivaju s vi koli ei, koji što kupiti žele tim dodatkom, da ee se pojedine stvari samo uz gotov novac najviše ponudivšemu predati, nu izpod procjenbeue svote se nijedna prodati neće. V Krapini, 27. Srpnja 1873. Kr. javni bilježnik kao sudbeni povjerenik: (199—3) .Josip Maicen. v Ljubljani, l Tavfar-jrvi liisi, hAlel Kvropa. na celinski cesti, v Mariboru, v koruški ulici, Pfitthhnorj liiši. šlev. 229, si dovoljuje s tom čestitomu občinstvu naznanjati, da je popolnem z najnovejšimi pismenkaini in olep-šavanji, kakor tudi z najpopolnejšimi ročnimi in brzotiskaltiicami ter drugimi stroji oskrbljena, in da je v stanu, vsa prejeta naročila hitro, elegantno in po ceni zvršiti. Tiskarnica se priporoča posebno za: časopise v vseh velikostih, letna sporočila, literarna dela, koledarje, brošure, računska poročila, zapiske blaga, zapisnike cen, zapisnike društvenih udov, kataloge, račune, fakture, glave na pismeni papir, cirkulare, menjice, jedilne liste, vstopnice, diplome, vabilne liste, izkaznice, mrtvaške ali parte-liste, vizit-karte, — dalje vse sorte formulare in tabele za c. k. urade, advokate, notarje, železno-cestne in cestno-vozne liste, oznanila za prilepljenje na ogle, v mali in največji obliki, kakor vse tu ne naštete v strok tiskanja spadajoče stvari. Končno si dovoljuje e. p. n. občinstvo in posebno gg. advokate in notarji' pozorne storiti na zalogo tiskanih fonmilarov in priporoča: velike dnevne napisne knjige, 3kratne in 2kratne ekspenatare, oglavljene in vtoSne /ttt/r, hititi make liste, slovensko in nemško, poohfftstifff, na celi ali pol poli, slovensko iti nemfiko, eksekutVvske prošnje, protokole, certifikate, konsignacije, notarski repertotitnn c/3jf. in druge formulare.. . ..:^_C' Lzdatelj m ta uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in t U U -Narodne tiskarne". HD