Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: * celo leto predplačan 15 gld., ia pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: a celo leto 12 gld., za pol le .a 6 gld., za fietrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo ln ekspedicija v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlšklh ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefon-štev. 74. V Ljubljani, v ponedeljek 5. decembra 1898. I ^e ti lile XXVI Shod proti anarhistom. V Rimu so se zbrali zadnje dni zastopniki raznih držav, da se na shodu posvetujejo, kako bi države zabranile razširjanje anarhizma. Sodeč po okrožnici admirala Canevaro, predsednika shodu, namenjeni državam, bo to le areopag neznatnega pomena. Ta okrožnica ni delo državnika, bolj pa uradnika, ki ogorčen vsled tega, ker je zadnji napad v Genevi provzročil Italijan, hoče to slovesno popraviti pred svetom. Evropa je nezaupna ; toliko shodov je že bilo, a vsi so jo večinoma varali. Kak naj je pač ta zdravstveni kordon, s katerim mislijo države ob dati narode ? Kako naj mejnarodna policijska sredstva ustavijo to nravno nalezljivko ? Ko bi države imele namen poslužiti se sredstev proti* skrivnim družbam in njih mejnarodni osnovi, tak načrt bi umevali. Toda, kako naj se s policijskimi sredstvi zdravi socijalna bolezen'/ Anarhisti so zločinci, ki trde, da nimajo sokrivcev, da niso člani kakega društva, ki bi imelo svoja pravila, svoje načelstvo, sploh osnovo, katero bi mogel kdo zgrabiti. Anarhist je krut upornik proti človeški družbi. V Ita.iji, kjer so prav posebno omajani družabni temelji, kažejo se anarhisti posebni' drzni in zakrknjeni. Pogostni upori in karbonarizem so vstvarili na Laškem moreče, otrovljeno ozračje. K temu pridejo še neznosni davki, oderuštvo, potem imamo sliko, iz katere vidimo, kako ugodna tla ima ta moderna gobova bolezen za svoj razvoj. Vzlasti so pa vedni boji preiti papežu in proti veri vcepili v laške anarhiste upornega duha, ki se kaže v hladni krvoločnosti in v brezmejnem zaničevanju vseh božjih in človeških zakonov. Duševno stanje naše Evrope jo ognjiščo anarhizma. Skrivne družbe in materijalizem, negovan LISTEK. Spomini na dijaška leta. Spisal J B—c. Leto 1855 je bilo v vsakem oziru slabo in žalostno. Dolgo so se ljudje spominjali na to grozno leto. Strašna morilka, kolera, na katero je bil svet skoraj pozabil, se je pomladi omenjenega leta zopet oglasila. V Trstu in kmalu potem tudi v Reki so ljudje za kolero mnogobrojno umirali in v trumah so se meščani selili in bežali iz mest; pa nesli so kal smrti seboj in šiba, s katero je Bog strahoval svet, jih je dosegla tudi na tujem. Bežali so večinoma na Kranjsko in ker ni bila še dodelana tržaško - ljubljanska železnica, ustavljali so se na Notranjskem; Razdrto, Senožeče, Postojina, Bistrica in Trnovo je bilo polno pribeglih Tržačanov in Rečanov. Oni so raztrosili kal bolezni po naših vaseh, kjer je začela kmalu grozna morilka svojo žetev. Posebno hudo so ljudje umirali v Ilirski Bistrici in v Trnovski župniji; pokopali so jih po sedem do deset vsaki dan. Pisalec teh vrstic je bil takrat mlad dijak, četrtošolec ljubljanske gimnazije. v7 / vzlasti po oblastvih, vstvarili so to skrajno nevarnost. Sicer smo tudi do sedaj v človeški družbi sro-čavali se z navadnimi morilci, toda ni bilo onih morilcev filozofov, ki se spozabljajo nad življenjem svojega brata zato, ker jim narekuje njih prepričanje, zato, da s tem ugovarjajo sedaj ostoječemu družabnemu redu. Lombroso in kriminalisti se trudijo, da bi razjasnili to furijo brez imena: toda vednost je brez moči. Ne atavizem, no oblika lobanje, niti psihiški pojavi ne zadostujejo, da bi nam razgrnili to bolezen. Niso namreč posamezna dejanja, ki bi označevala duševno zdravje ali onemoglost človeštva, to označuje trajno duševno ozračjo. Tega ozračja pa ne bodo spremenili državniki, zbrani na shodu, najmanj pa s policijskimi sredstvi. Ta bolezen ima svoj spočetek v socijalnih in moralnih vzrokih. Socijalni vzroki te bolezni: Skrajne posledice revolucije in gospodarskega liberalizma so spremenile našo družbo v divjo areno, koder močnejši tare slabejšega, kjer skrajno bogastvo tlači skrajno revo, sploh kjer igra surovih močij obhaja nekaznovana svoje orgije. — Morilni vzroki te bolezni: Vsled brezbožne vzgoje dobiva upornik, kateremu je čestokrat vera neznana stvar, silo svoje drznosti. Razmere sedanje Evrope, v katerih se je socijalni darvinizem razvil do skrajnih posledic, te so ognjišče anarhizma. Treba bi torej bilo, da se osnuje namestu atomizovanih socijalnih telesc zdrav, celoten organizem. Anarhizem je sin skrajnega individualizma Komur strast razlaga prava človekova, on taji red in oblast, jednako on, ki se opira samo na svoj razum. Toda, dokler se taki nauki ne samo nekaznovano, marveč dobro plačano razlagajo pod varstvom državnih zakonov skoro po vseh vseuči-liščnih stolicah, dotlej je nemogoče misliti na kako zboljšanje naših družabnih razmer. Na Pran coskem je v polnem razvoju brezverska šola, jednako v Italiji in splošno vsaj deloma povsod drugod. Naravnost ironija pa se nam kažo ta shod proti anarhistom, ker se vrši v Rimu. Reči namreč moramo, da je Rim šola trajnega upora, živa priča kričeče krivice, sedanji Rim je simbol surove šole, zmagoslavje socijalnega in moralnega brezredja. Anarhizem jo krut upor proti obstoječemu redu, ki pa ni vselej opravičen, sedanji Rim pa ni samo upor proti obstoječemu redu, marveč upor proti pravu, vtelescnemu v prvi moralni sili sveta za blagor človeške omike. Anarhisti imajo pravico očitati sedanjim vladarjem svetega mesta: Vi iščete sredstev, kako zatreti upornost, toda ali ni sedaj to mesto stolica upora ? Vi iščete sredstev, kako kaznovati provzročitelje na-silstva, toda ali niste vi v posesti najhujšega na-silstva? Vi hočete zajeziti gibanje, kateremu je namen podreti prestol in altar, toda ali niste vi odstranili ali nimate vi zaprte naprave, ki jedina na svetu reprezsntuje obsoluten idejal, pravičnost in resnico? Vi nas preganjate in po svojih nazorih imate prav, toda zakaj ne zaprete vaših šol, v katerih se uči legalni anarhizem ? Mi smo logični, mi smo dosledni, mi izvajamo zadnjo posledice vaših naukov in vaših dejanj. Da, treba je iti v Rim, ako hofemo, da se zajezi anarhizem, toda za tak shod ni pravi kraj Kapitol, katerega so italijanski nasilniki pozdravljali kot živ simbol oživljenega poganstva, treba je pa potrkati na vrata Vatikana, kjer živi glasi-telj večne resnice in nespremenljivo pravičnosti! To se bo gotovo jedenkrat zgodilo, toda ali že ne bo prepozno ? —n. Bilo je v sredi meseca julija, šolsko leto se je bližalo koncu. Silno so me vznemirjale žalostne vesti, katere so dohajale v Ljubljano z Notranjskega, osobito iz okraja bistriškega. S strahom sem pričakoval lista od doma. Ko sem nekega dne opoludne prišel iz šole, sem našel gospodinjo brati pismo, katero je o mojem prihodu zvila in naglo v miznico potisnila. Sumljivo mi je to bilo, in ko je žena stopila iz sobe, sem naglo odprl ter list prebral. Bil je list mojega očeta, ki je gospodinji naročal, naj mi pove ter me skuša potolažiti zaradi velike nesreče, bridke izgube, katera me je zadela, ker so mi v par dneh pokopali ljubo mater, odraslega brata in malo sestro. Bal sem se sicer in skoraj pričakoval, da me zadene nesreča, ali kaj takega si skoraj nisem mogel misliti. Ni mi mogoče opisati, kako grozno sem bil užaljen; pred oltarjem tolažnice žalostnih v Iran-čiškanski cerkvi sem iskal in našel tolažbo bolnemu srcu. Tisto popoludne in drugi dan me ni bilo v šolo. Sošolci so povedali vzrok mojo odsotnosti profesorjem, in ti so bili z menoj sočutni, da me ni nobeden zaradi odsotnosti grajal. Sreča, da je bilo šolsko leto do nejsaj dni končano, da se mi ni bilo treba učiti v takem duševnem stanu. Žalost po dragi materi, bratu in sestri; skrb za ostale; misel, da pojdem v kraj, kjer smrt najbolj kruto gospodari, v hišo, okuženo po bolezni, — vse to me je trlo in mi ni dalo pokoja. Zmagala je ljubezen do očeta, sklenil sem podati se nemudoma domu. Prejemši dobro spričevalo, sem odpotoval proti Vrhniki s postilijonom, ki se je vračal proti domu. Ta me je izročil na Vrhniki drugemu tovarišu logaškemu in ta zopet tretjemu, tako da sem prišel že pozno v noči v Postojino. Prenočiti sem sklenil v veliki gostilni. Sto-pivši v dvorano, dobro razsvitljeno, a popolnoma prazno, brez gostov, sem se nekoliko okrepčal s kruhom in kozarcem vina, kar mi je prinesla črno oblečena, po stariših žalujoča deklica. Povedala mi je, kako grozno mrjo ljudje v Postojini, in da je vse pusto in prazno, ker so tujci vsi pobegli iz Postojine. Ko se je dan zasvita!, sem vstal ter šel iskat v krčme, kjer se naši ljudje ustavljajo, da najdem voznika, s katerim se bi peljal do Zagorja ali do Knežaka. in res se mi je posrečilo dobiti Pivčana, s katerim sem pr.šel do omenjene vasi. Odrinil sem od tod peš po bližnjicah in po stranskih polih proti svojemu domu, kamor sem dospel proti večeru. Svidenje je bilo sila žalostno, Mažarska presernost. Iz Zagreba, 28. nov. Ko je bila Hrvatska prisiljena, da sodeluje pri takozvani milenijski razstavi v Budimpešti in da plača povrh tega zanjo še lepo vsoto teh stroškov, znal je vsak Hrvat prav dobro, da ne bode imel hrvatski narod od tega podjetja nobene koristi, niti gmotne, niti duševne, pač pa dosta škode v obeh ozirih. Velika gmotna škoda je bila že lepa svota za samo razstavo, a kaj pa še drugi denar, ki se je ob času te razstave potrošil v Budimpešti. A kaj so dosegli Hrvati pa v drugem pogledu s to razstavo ? Moramo reči, da prav malo ali skoraj nič, kajti Mažari so po poznatem svojem načinu, kjerkoli je bilo mogoče, hrvatsko ime zatajili, prikrili ali pa zamolčali. Že hrvatski razstavni oddelek so potisnili v kot, da ga je bilo treba poiskati, če si ga hotel razgledati. Ko je imela kasneje mednarodna porota razsojevati o razstavi, so hrvatski oddelek kar izpustili, a ne bi ga bili niti pregledali, da ni porotnike jeden hrvatski zastopnik opozoril tudi na ta oddelek razstave. A ko so bili po dokončani razstavi za to podjetje predloženi možje za odlikovanje, ni bilo med njimi nobenega Hrvata, češ da to ne spada na ogersko vlado, nego na hrvatsko. Nekaj je pa vender Mažare peklo. Hrvatski oddelek na tej razstavi se je v nekih strokah posebno odlikoval ter je nadkrilil ogerski, posebno umetnin in zgodovinskih spomenikov. A kaj store te zvite mažarske glave ? V mažarskih časopisih so to prednost hrvatske razstave priznali ter hvalili te izpostavljene umetnine. V nemških časopisih pa so o tem popolnoma molčali, samo da zunanji svet o tem nič ne zve. Ce so pa katerega umetnika omepili, kakor postavim slikarja Bukovca, imenovali so ga seveda mažarskim umetnikom, a ne hrvatskim. Seveda so hrvatski časopisi proti takemu nepoštenemu ravnanju prosve-dovali, toda to ni vse nič koristilo, oni so ostali tudi še zanaprej ravno tako, če še ne bolj predrzni naproti Hrvatom, kar dokazujejo najnoveje publikacije ogersko-hrvatskega trgovinskega mini-sterstva. To ministerstvo je začelo pred nedavnim izdajati delo pod naslovom : »Zgodovinski spomeniki Ogerske na milenijski razstavi.« Do zdaj je izšlo tega dela šest zvezkov. Delo je napisano seveda zato v nemškem jeziku, da se more ž njim okoristiti tudi zunanji svet, ki ne razumi mažarskega jezika. To delovanje ogerske vlade je brez dvoma domoljubno, ker hoče na ta način pokazati zunanjemu svetu sliko kulturnega raz-vitka tisočletne ogerske države, ali ni niti najmanje dostojno, da tudi pri tej priložnosti hrvatsko ime popolnoma prezira ali pa zlorabi. Tako do zdaj v celih šesterih zvezkih omenjenega dela ni niti jedenkrat omenjeno hrvatsko ime; zategadelj je izpustil pisatelj tudi imena hrvatskih porotnikov, samo da se ne rnora omeniti Hrvatska. Tako skrbno se znajo Mažari ogibati hrvatskega imena, samo da se pred svetom pokaže mažarska država čisto jedinstvena. in zaman sem iskal nje, katera me je drugekrat solzeča se veselja sprejela ter me povpraševala, ako sem zdrav in kako sem zvršil šolo. Dobrega, pridnega mladeniča nisem več našel, in sestrica, ki me je nekdaj kakor tujca zvedavo gledala, ni več skakljala krog hiše. Oče niso skoraj izprego-voriti mogli in še le druzega dne so mi pripovedovali o bolezni in smrti dragih ranjkih. Bolezen je poiagoma ponehovala in v hladnem jesenskem času je popolnoma prenehala. Čas vse rane ozdravi in tudi meni jo je zacelil. Temu je mnogo pripomogel do takrat meni neznani prijatelj, goriški bogoslovec, ki je pri svojih sorodnikih v Bistrici preživel šolske počitnice. Bil sem sicer v letih in v šolah daleč za njim, vendar se me je v prijateljstvu oklenil, v bedi me tolažil, vabil s seboj na izprehodo in izlete, o katerih sva obiskovala sosedne duhovne in gospode v bližnji Cičariji. Jako blagodejno je to vplivalo name in še sedaj, ko nisem omenjenega prijatelja že četrt stoletja videl, se spominjam v hvaležnosti redovnika benediktinca, ki že toliko let neumorno deluje med Nemci v preslavnem Marijinem svetišču. Ako mu pridejo te skromne vrstice pred oči, naj mu bodo v dokaz, da so mi v živem in hvaležnem spominu meseci in dnevi, kaiere sva preživela v mladosti na dragi notranjski zemlji. (Dalje sledi.) To ni lepo, toda zabraniti se jim ne more, da sami sebe varajo, češ naj le zunanji svet ne ve, kako je pri nas doma. Nepošteno pa je, če se ravna s hrvatskim imenom tako, kakor se je godilo v šestem zvezku. Znano je, da se je bil poslal na milenijsko razstavo v Budimpešto tudi zaklad prvostolne cerkve zagrebške, premda so se temu neki člani kapiteljna protivili. Na razstavi so se umetninam tega zaklada vsi čudili in celo sam cesar in kralj ga je občudoval. Zaklad je bi razstavljen v hrvatskem oddelku, pa potemtakem smatran za hrvatski zaklad. In zdaj ga nahajate v omenjenem delu uvrščenega med mažarske zgodovinske umetnine, kakor da je zagrebška stolna cerkev kje na Ogerskem in ne na Hrvatskem. Spisatelj ni hotel tudi v tem slučaju napisati v knjigo hrvatskega imena, in to v knjigo, katera se izdaje pod pokroviteljstvom ogersko-hrvatskega ministra. Ne čudimo se, če se po mažarskih knjigah in časopisih širijo čisto krivi nazcri o Hrvatih in hrvatski zemlji, saj je površnost in netočnost poznato svojstvo mažarskih pisateljev posebno še novinarjev; ali tako početje, kakoršno je zgoraj opisano, se pa ne dohkuje niti najmanje na-obraženemu pisatelju, in še manje vladi, kateri bi moralo biti vender na tem ležeče, da se povsodi spoštuje postava. Po nagodbi med Hrvatsko in Ogersko je kraljevina Hrvatska od ogerskega poseben teritorij, na katerem prebiva politični narod hrvatski. Te nagodbe, pravijo Mažari, se morajo držati oni in Hrvati, in kakor je videti, se vender to ne drži. Mažari kar ostentalivno prezirajo Hrvate pred zunanjim svetom, kakor da je njih kraljevina postala že davno mažarska županija, a narod se spremenil že v mažarski. Tako ravnanje je najmanje podobno, da se vzdrži med jed nim in drugim zaveznim narodom ono spoštovanje, ki je potrebno za vspešen napredek jednega in drugega. Je li potem čudno, da se opozicija na Hrvatskem množi, če Mažari na take načine neprenehoma hrvatski narod žalijo in izzivljejo? Politični pregled. V Ljubljani, 5. decembra. Spremembe pri namestništvih. V kratkem bo šel v pokoj sedanji graški namestnik marki Bacquechem, ki bi z ozirom na svojo starost kakor tudi z ozirom na število službenih let lahko še vstrajal na dosedanjem mestu in v državni službi sploh. Njegovim naslednikom je imenovan kot smo že omenili, deželni predsednik v Šleziji, grot Clary-Aldringen. Novi štajerski namestnik je bil rojen 1. 1852 na Dunaju ter je služboval nekaj časa pri deželni vladi v Celovcu, pred pol-tretjim letom pa je bil imenovan šlezijskim deželnim predsednikom. Nemški listi poročajo o njem, da je sicer konservativnega, a ob jednem strogo nemškega mišljenja in da je užival vsled tega pri šlezijski deželno-zborski nemški večini splošne simpatije. Ako se to uresniči, štajarskim Slovencem ta sprememba ne bo mnogo koristila, akoravno druzega ne pričakujejo od njega, nego vsestransko pravičnost napram obema narodno-stima. — V Slezijo pride za namestnika grof Josip Thun-Hohenstein, dosedaj dvorni svetnik in vodja okrajnega glavarstva v Bregencu. Novi predsednik je sin pokojnega solnograškega namestnika grota Žige Thuna in nečak voditelja ustavovernih čeških veleposestnikov grofa Osvalda Thuna. Tudi s tem možem so Nemci dokaj zadovoljni. Z znanim odgovorom grofa Thuna na interpelacijo poslancev Jaworski in Engel tudi Mažari, kot »zvesti« zavezniki Avstrije, niso zadovoljni. Nezadovoljne elemente v ogerski poslanski zbornici je zastopal znani Slovanom »pri-azni« Ferencz Košut, ki je stavil na barona Banffyja naslednjo interpelacijo: »Ali je ogerski vladi znano, da je odgovoril ministerski predsednik grof Thun na interpelacijo glede izgona avstrijskih podanikov slovanske narodnosti iz Pru-sije z dovoljenjem zunanjega ministra grofa Goluhovskega? Z ozirom na to, da grof Goluhovski ne zastopa samo avstrijskih zunanjih zadev, marveč žal (!) tudi ogerske, vprašam, ali ogerska vlada ne uvidi v tem odgovoru nevarnost za obstoječo trozvezo, ki je nujno potrebna za ohra-njenje miru posebno z ozirom na rusko-francosko alijanco.« Vlada še ni odgovorila na to vprašanje ter zadostila zahtevi zastopnika klike, ki ima jed- nako s Prusi preobilo zaslug za zatiranje Slovanov. Jednakopravnost pri sodiščih. Jednako, kakor v zadnjem času pri nekaterih koroških so-disčih, pokazal se je sad izjave upravnega sodišča tudi pri sodiščih na Češkem, pri katerih je dosedaj samooblastno gospodarila nemščina. Praška »Politik« poroča o taki češki zmagi pri okrožnem sodišču v Libercih. Tam je dne 4. febr. letos sod. senat še neomajno vstrajal pri določbi § 13 s. r., ki določa, da je oni jezik smatrati za v deželi navadni jezik, ki je navaden pri ondotnem sodišču. Razpravni jezik je bil toraj popolno odvisen od mišljenja uradništva pri sodišču in se toraj nihče ni brigal za veliko število nenemškega prebivalstva v dotičnem sodnem okraju. To krivično določbo je razveljavil senat upravnega sodišča, vsled česar je 30. m. m. isti češki zastopnik pri istem sodišču zagovarjal svojo stranko v češkem jeziku vkljub odločnemu ugovoru nemškega zastopnika nasprotne stranke. Senat, v katerem so sedeli samo nemški možje, je sedaj moral ugoditi zahtevi češkega zastopnika in odkloniti nasprotni predlog. Tako se mora sedaj zgoditi pri vseh sodiščih, ako to odločno zahtevajo zastopniki slovanske stranke. Toraj le pogum pri vsaki taki priliki. Mrvatski deželni zbor snide se, kakor smo že sporočili, jutri k prvi seji jesenskega zasedanja. Kakor je razvidno iz vabila, ki ga razpošilja predsedstvo članom deželnega zbora, veljala bo jutrišnja prva seja spominu pokojne cesarice Elizabete. Po seji so podajo ljudski zastopniki k žalni božji službi. Druga seja tega zastopa, prihodnjo sredo, veljala bo pa vladarski petdesetletnici cesarjevi. Potem še le, v petek ali soboto, bo pričel deželni zbor z rednim delom. Mažari in Turki. Že pogostokrat se je primerja.o mišljenje in delovanje naših mažarskih zaveznikov z onim Mohamedovih oboževateljev. Pri taki priliki se je pokazala vselej taka sličnost, da bi bil vsakdo lahko vskliknil : Mažarski in turški narod sta bratska naroda. In res, ta trditev ni napačna. Mažarski govorniki so pri raznih prilikah že nekaterikrat javno izpovedali, da priznavajo Turčine za svoje brate. Poslednji dosedaj vsaj javno tega menda še niso priznali. Petdesetletnica našega vladarja pa je dala povod turškemu oficijoznemu glasilu »Sabah« povod, da je potrdilo razne mažarske izjave v tem oziru. List namreč piše, da se morajo Turki tem bolj veseliti znamenitega dogodka, ker je avstrijski cesar-jubi-lant objednem tudi kralj Ogrov, katere vežejo s Turki zgodovinske in rodne razmere. Toraj se ni čuditi, ako je mažarsko gospodarstvo povsem podobno turškemu. Španski karlisti so se jeli zopet živah-neje gibati. Poročila iz Madrida javljajo, da so karlistični vodje jeli že dovajati orožje v Španijo. Pri vsaki pošiljatvi se jim seveda ne posreči in sedaj se poroča, da so carinski čuvaji na špansko-francoski meji zasačili in zaplenili baje kar štiri-tisoč pušk, ki so bile namenjene španskim karli-stom. Najstarejši sin don Carlosa, don Jaime, biva že v Španiji, seveda incognito, in čaka trenotka, so bo treba prijeti za orožje. Španska vlada je seveda »pripravljena na vsak slučaj«. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. decembra. (Vladarska petdesetletnica) Poročila iz raznih krajev naše domovine dohajajo nam v zelo obilnem številu, dokaz, da se je tudi ob tej priliki naš narod pokazal kakor vsikdar vdan in zvest svojemu vladarju. Ker pa je dopisov toliko, oproste naj nam naši dopisniki, da vseh na enkrat ne moremo objaviti ter da pridejo polagoma na vrsto. (»Slovenska« maša v Gradcu.) To je spet krika in vika! »Grazer Tagblatt« se peni in rohni, kakor bi vse graške Germane kdo na meh drl! In kaj se mu je hudega pripetilo? Prešerni graški Slovenci so se spet drznili izzivati miroljubne nemške nacijonalce in žaliti izključno nemški značaj nem škega Gradca s tem, da so prav skromno in skrito Jokazali, da še životarijo in da še niso vtoniii v nemškem morju. Izvenakademična podružnica sv. C. in M. je namreč v proslavo cesarjevega petdesetletnega vladanja imela v petek v cerkvici sv. Antona mašo, katero je daroval župnik č. g. Avg. Skočir in pri kateri so peli slovenski dijaki slovenske mašne pesni. — No, »Tagblatt« in vsi njegovi nervozni somišljeniki naj so potolažijo in svoj žolč hranijo, da jim ga poprej ne zmanjka, predno ga bodo zares potrebovali. Kaj morda res upajo, da bo četrtina Gradčanov - Slovencev i nadalje spavala in mirno prenašala oholega nem-štva neznosni terorizem ? Kaj morda res mislijo, da nas vse z grožnjami uplašijo? Sami so nam led razbili, sami so vzbudili s svojim divjanjem proti nam v nas narodno zavednost; in ako nas zanesljiva znamenja ne varajo, utegne nam bližnja bodočnost prinesti prav veselih vesti. (»Glasbena Matica« v Ljubljaui.) V sredo, dne 7. dec. t. 1. je v čitalnični dvorani! »Narodnega doma« I. glasbeni večer, katerega prirede učitelji »Glasbene Matice« gg.: Josip Vedral, vijolinist; Julij Junek, čelist; Josip Proch&zka, pijanist. Vspored : 1. Ludvvig van Beethoven : Sonata za klavir in gosli op. 12. št. 1. D-dur: I. Allegro con brio. II. Thema con Variazioni, Andante con moto. III. Rondo, Allegro. 2. Fran Liszt: Koncertna pa-rafraza za motive iz Verdijeve opere »Rigoletto«, za klavir. 3. a) J. Prochazka: Serenata, b) D' Popper: Tarantella, za čelo in klavir. 4. Dr. Ant. Dvorak: »Dumky«, Trio za klavir, gosli in čelo, op 90. I. Lento maestoso. II. Andante. III. Allegro. Začetek ob 8. uri zvečer. — Cene prostorom : Abonovani sedež za vse tri glasbene večere 2 gl., abonovane rodbinske karte za vse tri večere (2 osobi) 3 gld. 50 kr., za vsako osobo več l gld , sedeži za posamne večere po 1 gld. ; stojišča po 50 kr.; dijaško vstopnice po 30 kr. Vstopnice se dobivajo in naročbe vsprejemajo v trgovini g J. Lozarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajnici. (Imenovan) je gosp. Alojzij Gangl stalnim učiteljem na ljubljanski obrtni šoli. (Prošnjo za vseučilišče iu nadsodišče v Ljubljani) je sklenil odbor občine St. Jurij pri Kranju. (Iz Dobrave pri Kropi.) (Cesarsko slavlje.) Tudi pri nas smo po svojih skromnih močeh, a kipečih src obhajali znamenit avstrijsk praznik vesele 501etnice slavnega vladanja vitežkega našega cesarja. Kakor drugod po širni Avstriji odmevali so med slovesnim zvonenjem tudi pri nas mogočni streli čez hrib in plan oznanujoč naše vsikdar lojalno mišlenje. Dan 2. decembra pa je bil za nas posebni praznik. Ta dan je po vsej občini nehalo vsako delo. Ob 8. uri je bila slovesna sv. maša, katere so se vdeležili občinski zastop, šolska mladež z učiteljskim osobjem in skoro vsi občani, kakor v največjih praznikih. Zal, da smo pogrešali med veselimi vdeleženci domačega blagega gosp. župnika, ki si je iz sprehoda se vračajoč, tako poškodoval roko, da dalje časa ne bo mogel niti maševati. Zato bodi prisrčna hvala v imenu občine preč. gosp. patru z Brezij, da je blagovolil opraviti slovesno opravilo. Popoldne ob 2. uri je bila nekaka slavnostna seja obč. odbora, v kateri smo se hvaležnih src spominjali velikega našega cesarja ter sklenili poslati primerno svoto za cesarski spomenik v Ljubljani. (Iz Preske.) Praznovanje cesarjevega jubileja. Tudi pri nas nismo zaostali za drugimi v praznovanji cesarjevega jubileja. V četrtek smo imeli razsvetljavo. Posebno so se odlikovale vasi Medvode in Preska. Bile so vse hiše v teh vaseh raz-avitljene. Kaj lepo je bil razsvitljen knezoškofov grad v Goričah in papirne tovarne. Kresovi so goreli na več krajih in pokali so topiči. Umetni ogenj so napravili v Medvodah. Videli smo prav mnogo zastav. Druzega decembra smo imeli slovesno službo božjo. Pričujoča je bila šol mladež z gospodom učiteljem in železniški uradniki in c. kr. žandarji. Ljudstvo se je obilo vdeležilo slovesnosti. Mnogi so tudi darovali sv. obhajilo za Njih Veličanstvo. Tako smo pokazali z molitvijo, da smo res pravi in zvesti Avstrijani. Bog ohrani prelju-bljenega vladarja mnogaja leta! (Dar.) Za društvo Pripravniški dom je podaril presvetli knez in škof ljubljanski 500 kron. Za cesarja Franc Jožefa jubilejsko ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskem 100 kron. — Bog plačaj! (Mestna nbožna hiša.) Tudi v mestni ubožni hiši ljubljanski praznovala se je 2. dec. na slovesen način petdesetletnica vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Ob jedni uri popoludne prišel je župan Hribar s predsedstvenim tajnikom "v ubožno hišo ter v patrijotiČnem ogovoru zbranim ubožcem razložil pomen tega slavnostnega dneva, ko presvetli ces.r, ki z dohrotljivo svojo roko toli radodarno deli darove ubožcem in trpinom, slavi petdesetletnico svojega vladanja. V trajen spomin te petdesetletnice zgradila se bode prihodnje leto v Ljubljani nova ubožnica, kjer bodo mestni ubogi našli udobnejše in zdravejše zavetišče. Priporočal je konečno zbranim ubožcem, naj se v molitvi spominjajo mučenika - trpina na prestolu, katerega nam Bog naj še dolgo ohrani. — Jeden ubožcev zahvalil se je v imenu vseh drugih za očetovsko dobrotljivost, ki v ta slovesni dan tudi revežev ni pozabila. Konečno sledilo je po-goščenje ubožcev s pečenko, kruhom in vinom. (Zahvala.) Prečastita »kranjska hranilnica« je vsled 501etnice vladanja Njega veličanstva našega ljubljenega in premilostljivega cesarja I. Vmcen-cijevi (stolni) konferenci sv. Miklavža znesek sto goldinarjev podarila z določbo, iste dne 2. decembra 1898 na potrebne reveže razdeliti. Ta zaukaz izpolnivši, čuti se podpisana konferenca dolžna, prečastiti podariteljici za velikodušno darilo najudanejšo zahvalo v javnosti izreči. Za I. Vincencijevo konferenco sv. Miklavža v Ljubljani dne 2. decembra 1898. Ivan Roeger, predsednik. (Razprave pred porotnim sodiščem) Z današnjim dnem se je pričelo zadnje zasedanje porotnega sodišča in pridejo na zatožno klop naslednji obtoženci, in sicer danes : 24 letni Iv. Avsenek iz Zgoš radi uboja, 32 letni Iv. Zalar iz Maten radi težke telesne poškodbe ; 6. decembra : 1? letni Iv. Ancin iz Slavine radi ropa in umora, 23 letni Valentin Skrabajna iz Ljubeka radi goljufije ; 7. decembra : Fran Germovnik iz Vodic radi ponever-jenja, 19 letna Katarina Tabornik iz Spodnjih Domžal radi tatvine; 9. decembra: 31 letni Andrej Ješe iz Gorenje Vasi pri Kranju radi težke telesne poškodbe, 21 letni Ivan Kordeš iz Krope, radi poskušanega nasilstva, 28 letni Jernej Ker-žišnik radi goljufije; 10. decembra: 29 letni Mat. Kobilca iz Jarš radi uboja. (Umrl je) dne 1. decembra v Poljanah pri Ribnici preč. gosp. Primož Peter'in v 09. letu starosti. Rajnik je kot duhovni pomočnik služboval v Cirknici, Vipavi. Selcih in naposled 23 ltt kot župnijski upravitelj pri Sv. Lenartu nad Skofjo Loko. Zadet od kapi je moral ostaviti priljubljeno mu gorovje in opustiti delo v vinogradu Gospodovem. Oslabel na duhu in telesu se je preselil v svojo rojstno vas Poljane pri Ribnici, kjer je do zadnjih tednov, dasi težko, vender redno vsak dan opravljal daritev sv. maše, čez dan pa mnogo molil. Spomin je zadnja leta gospodu Primožu skoro do cela oslabel, ž njim pa ne njegova ljubezen do sv. rožnega venca. Šele v bolezni so domači opazili, da je imel rajni gospod vsa ranjena kolena od obilega klečanja. Kako ponižen je bil gospod Primož že iz mlada, priče so nam njegovi še živeči sošolci • ma«niki, ki so bili pred njim posvečeni, a on pozneje, ker se ni smatral vrednega vzvišene duhovske časti. Kako žive vere mož je bil, svedočijo njegova daljna težavna potovanja v sv. deželo, Lurd in Rim. In zdaj je utrujen in spokorjen dovršil — upamo srečno — zadnje romanje v obljub'jeno deželo večnosti. — Anima candida, Bog Ti daj večni mir in pokoj ! V. (V Pečak) 3. decembra : »Ta nova ga je dobila«. Tako imenuje ljudstvo bolezen, ki se je razširila po vsej okolici. Začne se pa s hudim glavobolom in močnim bljuvanjem, ki vzame bolniku ves tek, ga vrže na bolniško postelj ter se prevrže v pravo vročinsko bolezen. — Vladarska 501etnica se je tudi pri nas slavila kolikor dopuščajo skromne razmere. Pazno oko je takoj opazilo iskreno ljubezen narodovo, katero goji do svojega vladarja. Med ta narod naj se pridejo učit dunajski volkovi domoljubja in strahu pred slovensko zvestobo do vladarske hiše, kojo je pripravljena braniti do zadnjega zdihijeja. — Sinoči krog '/s 12- ure nas je zbudil iz spanja močan potresen sunek, da smo plašni pričakovali, ali še kaj pride. Vendar se potres ni ponavljal. (Z llakeka) 4. dec. Tudi pri nas nismo hoteli zaostati za drugimi, da ne bi pokazali kako da ljubimo našega presv. jubilanta vladarja. Pred ta večer je bil Rakek tako lepo razsvitljen, da še nikdar poprej tako, na stotine sveč je gorelo po oknih. Vse je tekmovalo, posebno lepo s transparenti, lampioni ter drugimi okraski je bilo videti pri poštarju Ševarju, Sebenikarju Stergulcu, Fa- turju i. t. cl. Tudi slovenskih in cesarskih zastav je bilo mnogo. Veličastnega kresa, za kar je g. Segalla pripomogel, ter tudi beng. ognjev, streljanja in raketov tudi ni manjkalo. Drugi dan jo bila slovesna sv. maša, katere se je vdeležilo obilo naroda. Zvečer se nas je zbralo pri g. Faturju po prizadevanju g. Stergulca do 30 mož, kamor smo povabili tukajšnje stare revne vojake k večerji in na kozarec vina. G. Stergulec je razjasnil v svojem govoru pomen slavnosti ter nas spodbujal k udanosti do cesarja. Omenim naj še, da je tukajšnji obč. odbor sklenil, da se prispeva še 100 K. za ces. spomenik v Ljubljani, ter da so pošlje prošnja na državni zbor za ustanovitev višjega sodišča ter vseučilišča v Ljubljani. (Mesečni pregled.) Minoli mesec listopad bil je nekoliko moker ali izvanredno topel. Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 7'9", ob dveh popoldne 10-7°, ob devetih zvečer 8 2°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega mesca 8-9, za 5 3° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 736 7 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 0-7 mm nad normalom. — Mokrih dnij bilo je 16, padlo je pa vsega skupaj 128 9 mm dežja. (Potres.) Iz Št. Ožbalta, 3. decembra: Sinoči ob Vs 12. uri jako močan, kake tri sekunde trajajoči potresni sunek, spremljan z nenavadnim bobnenjem, podoben voznemu drdranju. Ljudje so se iz spanja zbudili; škode ni provzročil. (Popravek) tiskovne napake v sobotnem na-, šem listku. V 7. vrsti zadnjega predela od zgorej čitaj mesto božanstvo, božanstvo Kristusovo. (Tržaški magistrat pogorel.) Kakor čitamo, je tržaški magistrat na jedni svojih zadnjih sej doživel novi fijasko pred tržaškim škofijskim or-dinarijatom. Slo se je magistratu namreč za to, da dobi pravico voliti duhovnika v mestno bolnišnico po svoji volji, ker mu ne ugaja na tem mestu duhovnin, ki bi ne bil njihove gore list. Stavil je ordinarijatu dotični predlog, katerega je onorevole Benussi z vso gorečnostjo zagovarjal. Ordinarijat pa je v tem slučaju pokazal, da nikakor ne gre, da bi v cerkvenih rečeh imeli svoj krivi nos — židje, ter je predlog odklonil s po-vdarkom, da ima v zadevi bolnišničnega duhovnika ukazovati le ordinarijat. Morda gre tudi za ta odgovor tržaški župan v Rim tožit Šterka in prosit za podporo — italijanščini v cerkvi? Zmožen je župan Dompieri zares vsega. (Tržaški patrijotizem.) V početku je bilo namenjeno, ali vsaj čulo se je tako, da bode mo-numentalni vodnjak pred c. kr. poštnim ravnateljstvom dogotovljen do časa, da se odkrije v proslavo jubileja dne 2. dec. t. 1. Toda to »čudno težavno« delo ni šlo izpod rok in ni šlo. Obešali so na vrvih za vratove tiste kamenite figure, obešali jih in sukali, sukali in primerjali tako dolgo, da je vse delo še danes blizo — početka! Seveda goreči tržaški patrijotizem ni podžgal dotičnih izvrševalcev »jubilejskega vodnjaka« da bi bili o pravem času gotovi, v navdušenje dobrega avstrijskega občinstva. Naposled se najde lep izgo-vorček, a facit vse stvari je — patrijotična mlač-nost in protiavstrijska mržnja na vseh koncih in krajih! I >i,uwtva, (K šentpeterski moški podružnici) družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je pristopil povodom cesarske jubilejske slavnosti gospod Julij Klemens kot ustanovnik s svoto 10 gld. Naj bi ta lepi čin našel mnogo posnemovalcev. (Mestna hranilnicavNovem mestu.) V mesecu novembru 1898 je i 67 strank vložilo 78.206 K 30 bel., 97 strank vzdignilo 33.244 K 64 bel., toraj več vložilo 44.961 K 66 bel., 10 strankam posojil se je izplačalo 12.000 K — bel., stanje vlog 1,132.554 K 63 bel., denarni promet 221.101 K 21 bel. (Poljanska hranilnica in posojilnica) nad Skofjo Loko je darovala povodom 501etnega jubileja cesarja 10 gld. za šolo v Ja-vorjah, za katere se toplo zahvaljuje T. Keržišnik, župan. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 5. decembra. Cesar se je sinoči ob 7. uri povrnil iz VVallseeja iti se podal v Schonbrunn. Dunaj, 5. decembra. Državni zbor bo zboroval pred Božičem še do 18. ali 20. decembra, potem bo pa zopet sklican po Sv. Treh kraljih, ter zboruje do konoa marca ali še nekaj časa v aprilu, potem pa da bo deželnim zborom dovolj časa danega, da izpolnijo svojo nalogo. Nekaj deželnih zborov bo pa sklicanih koncem decembra, da dovolijo deželni provizorij. Dunaj, 5. decembra. Uradno se de-mentuje vest nekaterih listov, češ da je prejel grof Thun veliki križ reda sv. Štefana. Dunaj, 5. decembra. Finančni minister dr. Kaizl predloži v jutrišnji seji proračun za leto 1899 ter poda tudi običajni ekspozej, ako mu bo to dovolil novi voditelj obstruk-cije, okrajni sodnik Eisele. Dunaj, 5. decembra. Gališki deželni zbor snide se 28. decembra k tridnevnemu zasedanju, v katerem se reši le proračunski provizorij. Dunaj, 5. decembra. Državni proračun, katerega jutri predloži finančni minister drž. zboru, kaže blizo pol milijona več dohodkov nego stroškov. Gradec. 5. decembra. Včeraj se je vršil tukaj prvi shod starokatolikov. Predsednik dunajskih starokatolikov arhitekt Benesch je pozival navzoče katoličane, naj pristopijo k starokatolikom. Nekaj navzočih je res oglasilo svoj pristop, potem ko je predsednik dokazoval, da je starokatolicizem varen branik za nemštvo. Budimpešta, o. decembra. Že itak težavne politične razmere za ogersko vlado ob-težuje zdatno nastop ministra za Hrvatsko Josipovjča, ki vstraja na stališču, da Hrvatska ni vezana na nagodbo, ako zbornica ne da vladi idemnitete do konca decembra. Stvar je zato resna, ker ima Josipovič za seboj 40 hrvatskih poslancev v Budapešti, ki so sedaj člani liberalne stranke. Govori se, da je tudi že ban Hedervary obveščen o tem novem položaju. Madrid, 5. decembra. Ministerski svet se je posvetoval o mirovni pogodbi, ki se deti niti vno sklene pred otvoritvijo parlamenta. Temu predloži vlada načrt zakona glede opustitve ministerstva za kolonije. Svilnati damasti 75 kr. do gld. 14'65 meter — istotako tudi črna, bela in barvena Hennebergova svila od 4" kr. do gld. 14 65 meter — v najbolj mude-mh tkaninah, barvah in vzorcih. Na zasebnike poštnine in carine prostov na dom. — Vzorci obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih. 55 iO 5 Meteorologiono porodilo. Višina nad morjem 306'2 m. a M čas opa jovanja Stacit; barometra v mm Temperatura po Celzij« Vetrovi Seb« * -2 •S S e > B H T3 * V* fc uU 3| 9 zvečer 741-5 10 sl. svzh. | megla 00 4 7 zjutraj 2 ponol 742 6 742 8 07 34 sl. sever sl. jug megla skorojasno 4 9 zvečer 743 3 01 sl. jug megla 00 5 i 7. zjutraj | 2 popol. 745 5 745 2 — 0'5 1-3 ;-l. sever brezv. megla n Srednja temperatura sobote 1-5", za 14' nad normalom. Srednja temperatura nedelje 1-4°, za 1-5° nad normalom. Vsebina 23. zvezka 1898: Cesarjeva petindvajsetletnica. — Ivan Vesel-Koseski, slovenski pesnik. iV spomin stoletnice njegovega rojstva spisal M. P.) — Pesmi samotarja. (Speva Fr. Ks. Meško.) VI, VII., VIII. — Prvi oblak. (Spisal Ivo Trošt.) — Ivanu Veselu Koseskemn. (Zložila Posavska.) — Iz našega kota. (Povest. Napisal Podgoričan. — Dalje.) — V albanskih gorah. (Potop sni spomini iz rimske okolice. Po svojem dnevniku priredil tir. A. Karlin.) = Naše modroslovje. (»Zvonu za odgovor spisal dr. Fr. L — Dalje.) — Slovenska hturgiia pri Južnih Slovenih. (Povestne črtice. Poleg M. Me-siča S. Ljubica in dr. sestavil Andrej Fekonja. — Dalje.) — Na platnica-.: K petdesetletnici vladanja Nj. Veličanstva Franca Jožefa I. (Zložil Vneslav.) — Ko Slovani spe ... — Slike: Cesar Franc Jožef 1848—1898. - Slovenija kiti cesarja. — Sklepna vin ji ta: Orel. — Ivan Vesel- Koseski. — Ljubljana. — Rajhenburg na Štajerskem. IVAN KORDIK, Ljubljana, Prešernove ulice št. 10-14, priporoča svojo veliko zalogo igrač in darila za Miklavža na debelo in drobno. Posebno velika zaloga gumijastih in klopci naši ih čevljev najboljših izdelkov. 809 6 -6 Koiicipijenta začetnika, sprejmem takoj ali po novem letu. Dr. Papež. 82) 3—3 „$lava Bogu" V. zvezek, 856 adventne in božične pesmi, zložil ■ 1 ■ ■ fi je ravnokar izšel. Cena partituri I gld. — Vsak glas posebej ~20 kr., po pošti 10 kr več. Dobijo se pri frančiškanskem vratarju. Najboljše in iiijj/dravejsc kudenje je brezdvomno ono z „Morathon-om". Pristno le z varstveno znamko »otročjo glavo«. Majhen zvezek zadostuje, da 5-6 zvezkov tobaka stori blago-vkusnega , prijetnodišečega in zdravega. Udiul Izdelovalec Tli. Morati* V Grt-««Icvt, prodajalnica dišav \ „zum liiber". * Za Kranjsko prodaja ^^ na debelo Fr. Pettauer v Ljubljani. — Mali zvezek 10 kr., velik 30 kr., 12 malih ali 4 veliki zvezki franko po povzetji gld. 1-26. 815 10—3 š Teodor Slabanja, $ ^ srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, Hn w iv priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim pred- ^ stojnikom svojo delavnioo za izdelovanje ^ cerkvene posode in orodja. W Staro blago popravi, pozlati in posrebii v ^ ogr.lu po najnižji ceni. »rS Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti W cerkvenega kov-nskega blaga, olajšuje j'm to s tem, d.i jim je pripravljen napravljati bla'jo, katero se ftS izplacjie na obroke. Prečast. p. n. naročeva^c si Sj^ obroke sam lahko določi. 386 52—28 S^ Vj^ Pošilja vsako blago poštnine prosto. ^ Š I >GO Ci — o CO 00 * s 5B T' > eS s> ŠfvT v 09 ___ X! O O >tn ._'© -r-C O ti) "I > O o .C •O 52 C eS N V ca o o S cs m N g -- -a m; > t» o ® oo o fl 03 «>o "S S C3 —- 01 S o D D c 3 £ o V s B CC >H a s Preselitev trgovine. Usojam si uljudno naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, da sem se preselil s svojo trgovino s papirjem v ir Selenburgove ulice št. 5 (nasproti sedanji prodajalnici v Maličevo hišo). Pri tej priliki priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših predmetov, sosebno božična, novoletna in druga darila, vedne novitete, po najnižjih cenah. Lepi slovenski skladni koledar po 60 kr., stenski slovenski koledar po 25 kr., s porto vsak 5 kr. več. 354 3-1 Odličnim spoštovanjem ii ii a j s k a borz a. Dni 5. decembra. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 20 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 > 15 » Avstrijska zlata renta 4°/„......119 » 95 . Avstrijska kronska ren'a 4"/„, 200 kron . 101 » 50 » Ogerska zlata renta 4°/0.......120 » 10 » Ogerska kronska renta 4°/„. 200 ... . 97 . 70 » Avstro-ogerske bančne delnice, 6C0 gld. . 915 » — » Kreditne delnice, 160 gld.......361 » 50 » London vista........ . 120 » 60 > Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. diž. velj. 59 » — » 20 mark........................11 » 79 » 20 frankov (napoleondor)............9 » 56 » Italijanski bankovci........44 » 55 ► C. kr. cekin........................5 > 70 » Dne 3. deoembra. 4<70 državne sref-ke 1. 1854, 250 gld. . . 166 gld. 50 5°/0 državne srečke 1. 1860, ll>0 gld. . . 159 . — Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194 . — 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 > — Tišine srečke 4"/„, 101) gld.......139 . — Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 130 » 50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107 » 75 Posojilo goriškega mesta.......112 » — 4"/„ kranjsko deželno posojilo.....98 » 25 Zastavna pisma av. osr.zem-kred.banke 4°/0 98 > — Prijoi itetne obveznice državne železnice . . 220 » — » > južne železnice 3"/0 . 180 » — > » južne žc'eznice 5"/„ . 125 » 75 » » dolenjskih železnic 4°/0 99 > 50 Kreditne srečke, 100 gld.......203 gld. 25 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 110 » — Avstrijskega rudeče^a križa srečke, 10 gld. 19* Rudolfove srečke, 10 gld.......25 Salmove srečke, 40 gld........85 St. Genois srečke, 40 gld.......84 VValdsteinove srei-ke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 1:>5 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3525 Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . 438 Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . . 67 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 115 Montanska družba avstr. plan.....195 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 174 Papirnih rubljev 100........127 kr. 50 50 75 75 50 37 ti.-'.? ž^jjfgnijmiii^i 1. olitol>i*om so prične novo celoletno naročevnnje „MERCUR" XXXVII. letnik. A \ t^IltieilO 0ZnaDil0 Žrebanja tu in inozemskih loterij-'' UHLJI" gk,!, efektov, izkaz vseh izžrebanih