r sobot, nedelj vuk dsn razen in praznikov toUed daily except Saturday«. Sundays and Holiday« PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški In upravnlfkl prostori. 2657 South Lawndal« Ave. Office of Publication: 2657 South Lawndal« Ave. Telephone, Rockwall 4904 PO^YEAH XXXIX Cena iiata Je $8.00 at Chkmm. nuaota. und« j&^ciiJSS S Su^VtS? CHICAGO 23. ILL« PETEK. 6. JUNIJA (JUNE 6). 1147 ' Acceptance for roatUng at rfpccial rate of po«tafe provided for in eection 1103, Act of Oct. 3, 191T. authorisad on june 4. laiT at Iba at Mue a. ian Subscription $«.00 Yearly ÔTEV*—NUMBER 111 Hroški oboroževanja imenskih republik Znašali bodo sto milijonov dolarjev v desetih letih. Vežbanje vojakov in mornarjev Wsshington. D. C.. 5. jun.— fradni krogi sodijo, da Truma-oV načrt izenačenja orožja m Lkih sil latinskih republik « Kanade z onimi Združenih riav predvideva letne stroške ¡TOOO.OOO, ali $100,000,000 v petih letih. Pet milijonov dolarjev letno o šlo za kritje vežbanja voja-cv mornarjev in letalcev iz lanskih republik in Kanade v merilci. Druge faze programa ¡ido stale nadaljnjih pet milico v dolarjev. Predsednik ruman je nedavno pozval kon--es, naj odobri načrt. Načrt bi avtoriziral tudi po-Ijanje orožja, streliva in dru-vojnega materiala v latinee republike in Kanado. Ame-ka bi nosila tudi stroške grad-e bojnih ladij, letal, tankov, ,pov in drugega orožja. Dru-t države bi le krile stroške no-tga materiala. Vojni department je nazna-1. da je dovolj previšnega »jnega materiala na razpolago, ostavlja se lahko vsem ameri-[im državam. Načrt je odo-il tudi mornarični départent. Amerika izda čez pet mili j o- )v dolarjev letno za popravila ■evisnega vojnega materiala, troški se bi znižali z razdeli ijo materiala med ameriške rzave. Uradniki vojnega in morna-ričnega departmenta trdijo, da načrt bazira na sposobnosti latinskih republik in Kanade v sprejemanju in asimilaciji previšnega materiala. Izrekli so se za postopno izenačenje oboroženih sil. Predsednik Truman je nagla-sil v svoji poslanici kongresu, da razplet svetovnih dogodkov narekuje sprejetje načrta. Mnenje prevladuje, da se bo debata o načrtu pričela v kongresu prihodnji teden. Domače vesti evizija politike apram Argentini Pomožni državni taj nik Braden resigniral Wishlngton. D. C.. 5. jun.— rumanova administracija je nagnila revizijo politike napram rgentini in se izrekla za dose- > sporazuma. Revizija je že dola prvi odmev v resignaciji )ruilla Bradena, pomožnega iavnega tajnika in načelnika Idelka za zadeve latinskih replik. On je bil proti reviziji beriške politike napram Ar-tntini. Pričakuje sc, da bo tesigniral Kli George Messersmith, ame-toi poslanik v Bueno3 Airesu, jo naznanil rerignacijo pismu predsedniku Trumanu Ktoji četrtek. Obveščen je bil, 1 j* Truman sprejel resignaci- > včeraj. ko se je ustavil na svo-P°ti v Butte, Mont., kjer bo W Rovor. Ivanissevich, argentin-c Poslanik v VVashingtonu, ni komentirati resignacije isdi na. Uradniki državnega depart-¡enUl V) zaposleni s pripravami a Pogajanji ^Me sklenitve ob-"tobn* |K,M,>dbe med državami lpil'lm' homisfere, ki bn uklju-"rala tudl Argentino. Pričaku-* da bo pogodba podpisana konfi rencl reprezentantov ™*'-lkih republik v Rio de Ja '-ra/ilija. Konferenca se * prirHa v avgustu, -radrn je bil zagovornik po-|H-sti proti Argentini predsednika Ju<;na Pe r ' r e je Trumarova ad-••'» 11 a 7.a revMJo J' moral Braden resig- r Tavlor. demokrat iz komentiral resignocijo K'*ignacija.M jc de "aUnra d*lckosežni ""nske zunanje poli-ru smo se borili za "ma in nacizma, se objeli vojaškega ti 1 Podpornika Hitler-' 'ja in Franca ter za-T' ™ kih vojnih zločin-dobili zavetje v Ar- Srebrni jubilej Cleveland.—V bližnji naselbi-in Euclid sta koncem maja obhajala srebrni jubilej zakonskega življenja Steve Vozel in njegova žena. Sinova in prijatelji jima čestitajo in želijo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala slavje zlate poroke. Iščejo svojce Grosse Pointe, Mich.—Kathe-rine Severinski, 110 0 Lake Shore Rd., Grosse Pointe, Mich., želi izvedeti za naslov Jožeta Rakovca, doma iz Pupl pri Tržiču, Slovenija. Piše naj ji na gornji naslov. Cleveland. — Anna Picely iz 18701 Muskoka ave. je prejela pim&Sjjme.otMtert* Zva- na, ki jo prosi, da bi poizvede-la za naslov njegovega strica' Martina Žvana, doma iz Jesenic na Gorenjskem. Zanj ima pismo. Nečakov naslov je: Albert Žvan, No. 9 D. P., Centra Senigulia, Italia. Clevelandake vesti Cleveland.—Po daljši bolezni Ogrski poslanik se uprl vladi Ameriški polkovnik ni dobil dovoljenja za obisk naprav Waahington. D. C., 5. jun.— Ogrski poslanik Aladai Maszak in trije njegovi kolegi so izjavili, "da ne priznavajo legalnosti nove prokomunistične ogrske vlade, ker se je odločila za uničenje vseh nekomunističnih demokratičnih sil na Ogrskem." Prej je Maszak informiial državni department, da se je uprl pozivu vlade, naj se takoj vrne domov. Izjavo, ki je odprto izzivanje nove ogrske vlade, so poleg Ma-szaka podpisali Francis Nagy, ataše poslaništva in sin Ferenca Nagyja, predsednika prejšnje vlade, ki je pobegnil v Švico; Stephen Borsody, pravni svetovalec poslaništva, in Aleksander Szasz, finančni svetovalec posla ništva. razgovori 0 italijanskih kolonijah odloženi Rusija predlagala dis-kuzije po ratifikaciji pogodbe APEL ZA OLAJŠA-NJE POGOJEV V izjavi so poudarili, da notranje demokratične sile na Ogrskem ne morejo ustaviti procesa sovjetske kontrole Ogrske, ker so prešibke in je dežela pod rusko vojaško okupacijo. Budii»pešta, Ogrska. 5. jun.— Ruski genefal V. P. Sviridov ni hotel dati dovoljenja ameriške mu polkovniku Johnu H. Stoke-su za obisk vojaških naprav na Ogrskem. Sovjetska akcija je sprožila ugibanja, da ruski častniki vežbajo ogrske oborožene sile. Ameriško poslaništvo v Budimpešti je odgovorilo na sovjet sko akcijo s prepovedjo poletov ruskih letal nad kraji v ameriški okupacijski coni v Avstriji in Nemčiji. Dovoljenje ameriškemu polkovniku za obisk vojaških naprav in krajev, v katerih so vojaške posadke, Je odklonil tudi Lajos Dennyes, predsednik nove ogrske vlade. General Syiridov je tudi na- v.v. V.»..». — —---a>----VJC11C1 ai J v ■ je umrl John Zaletel, star 66 ¿einik zavezniške komisije za let, doma blizu Ljubljane in v Ameriki 44 let. Bil je član društva 5 SNPJ, društva 3 SDZ in WOW. Zapušča tri sinove in eno hčer.—Dne 30. maja je umrla Mary Benčin, stara 69 let, doma iz Dobrave na Dolenjskem in v Ameriki 40 let. Bila je članica SDZ in WC. Zapušča tri hčere in. enega brata, v stari domovini pa brata in sestro.— V bolnišnici je umrla Flora Močnik, stara 70 let in v Ameriki 40 let. Bila je članica društva 142 SNPJ. Zapušča sedem sinov, tri hčere, 15 vnukov in enega pravnuka ter več sorod- clark nameraval izroči vstrlio wall streetu? ik<- ■I U kontrolo Ogrske. Dovoljenje za obisk vojaških naprav je odklopil polkovniku Stokesu brez posvetovanja z ameriškim repre-zentantom v zavezniški komisiji. nikov.—Dne 2. junija Je umrl Matija Krtžman, star 74 let, doma iz Ribnice in v Ameriki 40 let. Bil je član SDZ, pevskega zbora Lire in društva Borštnar-jev. Zapušča ženo, tri sinove in hčeri Jean in Albino Novak, u rednics glasila Zarja.—Družini Walter Guzik jc umrla polletna hčerka. Moskve. 5. jun.—Pravda, glasilo komunistične stranke, je objavila članek s trditvijo, da je nameraval general Mark Clark izročiti Avstrijo Wall Streetu. On je bil poveljnik ameriške o-kupacijske sile v Avatrijl in svetovalec državnega tajnika Marshslls na konferenci zuna njih ministrov štirih velesil v Moskvi. Avtor članka je David Za-slsvski. On je odgovoril Clar-ku. ki Je po povratku v Ameriko iz Moskve v svojem govo-ru po radiu obdolžil Sovjetsko tinljo odgovornosti za polom knference. "Namesto Avstrije," pravi Za-slavski, "je Clark vrgel pred noge Wall Streeta le nekaj a merikaniziranih avstrijskih politikov. Upsl je. da so bo vrnil domov kot zmagovslec, toda iz Avstrije se je umsknil kot poraženec. Avstrijo je skušsl spre-meniti v drugo demokracijo, slično oni v Grčiji. Postala naj bi ameriška kolonija. ^ I Clark se je izkazal kot nespreten kolonizator. On računa vse v dolarjih. Bogata Amerika bi lahko pomagala avstrijskemu ljudstvu, tods odvzela mu Je rezerve zlsta In rečno brodovje. Ljudstvo ni dobilo opore pri ge neralu. On Je v veliki meri odgovoren za kaotično ekonomsko situacijo v Avstriji. Clark in njegovi kolegi so bili uverjenl, da se Avstrija lahko kupi zs ce no $150,000,000. To je bila vso-ta predlaganega posojils, čigar namen je bil zasužnenje avstrijskega ljudstva. Avstrijs nsj bi prišls pod kontrolo ameriških industrijcev In finančnih mag natov." London. 5. jun.—Konferenca namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil—Rusije, Velike Britanije, Amerike in Francije—je bila odložena v zadnjem momentu. Prej je bilo naznanjeno, da se bo pričela v petek v Londonu v svrho diskunj o bodočnosti italijanskih kolonij v Afriki. Odložitev je fczultat note sovjetske vlade, ki naglaša med drugim, da se usoHa kolonij ne more odločiti pred ratifikacijo italijanske mirovne pogodbe. Rusija, Velika Britanija in Francija so že storile potrebne korake za ratifikacijo pogodbe, toda Čakati morajo na akcijo ameriškega senata, da potrdi pogodbo z dvetretjinsko veČino. Velika Britanija Je povabila ostale tri velesile na konferenco. Namestnik ameriškega državnega tajnika je Lewis Douglas, poslanik v Londonu, bjritskega zunanjega ministra Gladwyn Jebb, ruskega zunanjega ministra Gre-gorij Zarubin, francoskega zunanjega ministra pa Rene Massigll. Nameni konference so omejer ni. Eden izmed namenov je definicija funkcij poaebne komisije, ki bo obiskala italijanske kolonije v Afriki. Te id TrJpolita-nija, Cirenajka, Eritreja in Somalija. Komisiji je bili poverjena študija teženj in zahtev prebivalcev kolonij. /Vest, da je Rusljs predlagala odložitev diskuzij o italijanskih kolonijah, je bila objavljena pred odprtjem konference v Londonu. Kolonije so sedaj pod britsko dominacijo. Washington. D. C.. 5. jun.— Senator Wherry, republikanec iz Nebraske, je razkril, da je Italija apelirala za revizijo mirovne pogodbe in olajšanje pogojev, zaeno pa je dejal, da apel ni bil predložen senatu v svrho dls-cusij. Apel je bil dostavljen senatorju Vandenbergu, načelniku odseka za zunanje zadeve. Podpisal ga je Teraccini, predsednik italijanske ustavne skup-ičine. Wherry je prečltsl vsebino apela. Vsndenberg Je odgovoril, da mu je bil apel dostavljen, ko me Italija podpisala injrovno po godbo. Terrsckii je v apelu na-glasil, da so pogoji pogodbe pretežki in da Italija ne b» mogla plačevati naloženih ji reparacij. Senator Bridges se Je izrekel proti ratifikaciji pogodbe. Ozna HI Jo Je za krivično in izdajstvo talljanskega ljudstva. Dejal jc, da bo Italija postala vazalka Rusije In njenih satelitov, Dolsrjl ameriških davkoplačevalcev se bodo vsi pa 11 v Italijo, toda dobi la jih bo Rusija v obliki repa racij. Protidelavski » , načrt sprejet Močan pritisk na predsednika Trumana Washington. D. C.. 5. jun.— Protidelavski zakonski načrt, ki omejuje pravice unij do stavke in drugih aktivnosti, je bil sprejet v nižji kongresni zbornici s 320 proti 79 glasovom. Po sprejetju je bil poslan senatu in znamenja so, da bo dobil veliko večino glasov. Prvotni protidelavski načrt je bil prej sprejet v senatu z 68 proti 24 glasovom. V nižjj zbornici je glasovalo za protidelavski načrt 217 republikancev, 103 demokrati, proti pa 66 demokratov, 12 republikancev in kongresnik Marcanto-nio, član Ameriške delavske stranke v New Yorku. Podporniki načrta so gotovi, da bo postal zakon, čeprav ga bo Truman vetiral. Ponovno bo sprejet z dvetretjinsko večino glasov v obeh zbornicah. Izvaja se močan pritisk na Trumana, naj podpiše načrt. Truman Je pred važno odločitvijo. Boji se posledic prihodnje leto, ko se bodo vršile predsedniške volitve. Če bo protidelavski načrt podpisal, si bo nakopal jezo delavskih organizacij. Unije Kongresa industrijskih organizacij in Ameriike delavske federacije so vodile borbo proti sprejetju načrta. Načrt daje vladi močno orožje za preprečenje stavk v Indu»-trijah. Vlada se bo lahko zatek-lt k sodiščem s pozivi za izdanje injunkclj proti unijam, ki se bodo odločile zs oklic stavk. Izgleda, da bodo delavci izgubili vse pravice, katere so Izvojevall v zadnjih letih. Preiskava linčanja r južnih državah Senator Ferguson imenovan za načelnika pododseka. Zakonski načrti pred kongresom Washington. D. Cm 5. jun.— Preiskava linčanja zamorcev v južnih državah se obeta. Senator Homer Ferguson, republikanec iz Michigana, je bil jmeno van za načelnika posebnega pododseka, ki bo študiral vprašanje, ali je federalna zakonodaja potrebna, da se preprečijo drhalsku nasilja. Zaslišanje pred pododsekom se bo kmalu pričelo. Preiskan bo slučaj v Južni Karolini, kjer je porota oprostila 28 članov drhall, ki so navalili na jetnlš-nlco, ugrabili nekega zamorca, Nemiki general izvršil samomor Nuernberg, Nemčija, 5. jun.— Bivši nemški general Kranz Boehme si je končal življenje s skokom skozi okno tuksjšnje jetnlšnice. Pri pedcu ne hodnik «I je rszbil glavo. S samomo rom se je izognil obravnavi pred ameriškim vojaškim sodiščem. Aretiran je bil na obtožbo mučenja In umora več tisoč ljudi v koncentracijskih taboriščih. Nova japonska vlada prevzela posle Tokio, 5. Jun.—Novs japonaka vlada je prevzela posle po obli-ku cesarja Hirohita. Predsednik vlsde je socialist Tetau Ks- Osborne je dejal, da Rusija tajama. V kabinetu Je »edem tro4j Ve»Uk« vsote densrjn za fl-sociallstov, Šest demokratov in nanc|rinje raziskav atomske trije člani zadružne strsnke.'energije Velike vsoto trošlta Katajama Je nsznanil, da bo)tudi Anglija In Kanada, Osborn njegova vlada storila potrebne ^ kritiziral sovjetski predlog korake za ekonomsko okrevanje mednarodne kontrole Japonske. atomsko^ energije, zaeno pa Je obdolžil Rusijo, da skuša a svojim predlogom ustvariti ne/au-psnje, sovraštvo in suinnlčcnje med državami. Osborn Je Imel govor |M) povratku v Lake Suc-New York, 6. jun.—Zupan Washington», kjer je imel William O'Dwyet je obsodil pro- rMK(,Vor z uradniki državnega tidelavski načrt, ki Je bil sprejet department* in Llltenthalom. v kongresu, na «hodu v Madison j _ ____ Square Gardnu, kateregu se je ] udeležilo čez 50,000 ljudi. Dejal unij Kongresa Industrijskih or-e, da je prvi korak v totalltarl- ganlzaclj In Ameriške delavake zem. ' Shod so sklicali voditelji federacije. Cene mleku znilane v Ckicagu Chicago, 5. jun Cene kvsr-tu mleks so bile znižane zs en cent. Kvart ns dom dosUvlJe nega mleks bo «Ul 19 in pol cen U, v trgovinah pa 18 centov. Znižanje cene so ns/nanilc ftean Dairy Co., Mesdowmoor Dslry Co., Borden Dslry Co., Bowman Dairy Co. In Ilawth« rne-Mellody Farms Dslry Co. Stavka voznikov avtobusov končana Chlcego, 5. Jun - Stavke voznikov avtobusov proti Burling ton Tranaportatlon Co. Je bila končana po doseg» aporaruma Vozniki so člani neodvisne unl it Atomsko oboroževanje se začelo Rusija troii velike vsote za raziskave Lake Success, N. Y„ 5, Jun.— Amerika je opozorila organizacijo Združenih narodov, da se je svetovna tekma atomskega oboroževanja začela. Frederlck H. Osborn, ameriški repre/entant, je dejal, da je 10 do 15 držav ustanovilo stomske agenhiro, odkar je Amerika pred enim letom začela kampanjo za svetovno kontrolo atomske energi |e. "Vsak pošten atomski načel nik," je rekel Osborne, "se bi moral atrlbjatl t Davidom E. Llllenthalom in njegovo izjavo, da mora Amerika držati tajnosti atomske energije, dokler ne bo ustanovljena svetovna organizacija za kontrolo te energije." Lilienthal je načelnik ameriške komisije za kontrolo atomske energije. ga odpeljali in linčall. Poroto so tvorili belopolte!. Ferguson je dejal, da je študija tega slučaja važna. Ugotoviti bo treba, aH države lahko reiujejo probleme, ali pa je fe deralni zakon potreben. Obravnava, ki je rpnultirala v oprostitvi članov drhall, se je vršila v Greenvillu, S. C. Možnoat je, da bo poaegel v zadevo federalni juatlčni department, Ker so bili člani drhall obtoženi zarote z namenom umora, so nekateri uradniki ju-stičnega departmenta zavzeli stališče, da se jih lahko ponovno postavi pred sodišče na obtožbo kršenjs federalnega zakona, ki ščiti pravice ameriških državljanov. Pred kongreaom Je več zakonskih načrtov proti llnčanju. Avtor enega je senator Albert Hawkes, republikanec Iz New Jersey J a. Njegov načrt Je podprla Zveza za podvig zamorskega ljudstva, Načrt določa težke zaporne in denarne kazni za vse, ki podžigajo drhalska nasilja ln plemensko sovraštvo. Minimalna kazen je 20 let zapora in plačitev ) 10,000. Kazni so pod vršen! tudi uradniki, ako ne «tore ničesar za preprečenje drhalskega nasilja v svojih okrajih. Vsa dosedanja prizadevanja, da kongres sprejme protillnčar-ske načrte, so se izjalovila zaradi opozicije s strani kongrea-niknv 1n Wmtftorjev iz juftnlh držav, Newyorèki iupan obsodil protidelavski načrt kitajske vladne čete imajo ameriško orožje ftanghaj, Kitajske. 5. Jun.-| munlstlčnlm silam v Mandžurl Kitajske vladne čete rabijo a- Ji. Severna Koreja Je pod ru meriško orožje ln atrellvo v bit-1 sko vojaško okupacijo, kah s komunističnimi silami v Mandžuriji. To dejstvo so zdaj potrdili amerliki opazovalci, ki so dospeli v ftanghsj Iz krajev, v katerih se vrše bitke. Poveljstvo komunističnih sli je vedno trdilo, de vledne čete rabijo amertiko orožje in strelivo. Ameriško poslaništvo v Nanklngu Je zanikalo trditve. Zadnje pojasnilo je, da so armade generalieims Členga Kal teka kopičile ameriško orožje In strelivo, katero so dobivale na podlagi posojllno-najemnln-nkega zakona v vojnem času /m boj proti Japonrem. z namenom, ds ga bodo rsbile v civilni vojni s komunističnimi slliaml Ameriški opezovsiei so Izjs vili, de niso dobili nobenegs dokaza o ruski pomoči kitajskim komunistom Ugotovili «o. da Je nekej vojaških beteljonov Iz severne Koreje prekoračilo me jo In se pridružilo kitajskim ko- Poročlla, da komunistične sile zmagujejo v bitkah z vladnimi četami v Mandžuriji, so bi a potrjena. V zadnjih tednih so okupiral« več strateglčnih mest ln naselbin. Izgledi so, da se bo civilna vojna poostrila. Delavci glasujejo o oklicu stavke Detrolt, Mleh , 5 Jun —Unija združenih avtnlh delavcev CIO je naznanila glasovanje o oklicu stavke proti Kord Motor Co, V tovarnah kompanije v Detro-Itu ln drugih mestih Je uposle-nlh okrog 130,000 delavcev. Glasovanje Je bilo odrejeno po po lomu pogajanj glede sklenitve nove pogodi* Unija je zahte vala zvišanje plač«» za 23 In pol Porast brezposelnosti v New Yorku « Unije ADF in CIO prizadete New York.~odjetja ne morejo dati dela onim, ki hočejo delati, morala predsednik ln kongres storiti potrebne korake," pravi r naAÍfv nadjJhin, Dejanja uče, ne teorije Belllngham. Wash. — Nekaj pripomb k dopisu rojaka Joseph a Browna. Zdi se mi, da njemu ni znano, kako reakcija po stopa z onimi vladami, kjer vlada delavstvo, kjer je delavstvo naredilo baš to, kar on priporoča—vzelo industrije v svoje roke! Tudi dvomim, da ve, kaj je namen delavskih voditeljev, ki kontrolirajo nad 15 milijonov organiziranih delavcev, kateri ne odločajo v politiki in nimajo nobenega programa in načrta. Ako' Brown tega ne verjame, naj se skuša sam prepričati. Naj bi ¿el na prvo ry^mu najbližnjo unijsko sejo in naj tam pove, kar ima na srcu, pa bo kmalu videl, da ima Gornik prav, ko ga bodo kaj hitro potisnili ven kot komunističnega zgagarja. Ne rečem, da posamezni unionisti ne mislijo tako kot misli Brown. O da, precej jih je, ali na unij-sk seji morajo sprejeti to, kar pride od zgoraj, od glavnih voditeljev, kateri pazijo, da se ne vgnezdi kakšna prevratna propaganda proti svetovnemu sistemu za profit. In to je glavni smoter delavskih organizacij v Ameriki. Kdor tega ne verjame za to, ker "lepo" zasluži, ta tudi ne ve, kdo plača vse te "lepe" plače. "Lepe" plače gotovo ne plača kapitalist, ko pa so profiti zmeraj večji. Nekdo pa mora plačati. Tiste knjižice bi moral Brown priporočati delavskim voditeljem, onim, ki predstavljajo 15 milijonov delavcev in govore za nje. Za nas posameznike pa ne pomenijo nič, pa če bi se naročil sleherni Slovenec po en iztia. Sicer pa smo lahko baš mi ponosni na naše rojake onstran morja in na vse Jugoslovane. ki so brez tistih knjižic izvršili delo veliko bolj načrtno kot če bi čitali in preČitali vse tiste knjižice. Yes, prijatelj Brown, piši in priporqcaj tiste knjižice Willia-mu Greenu, Johnu Lewisu in Murrayju, mogoče te bodo poslušali . . . Dobro bi bilo, da pi- Priznajmo, da je bila ruska diplomacija vedno sumljiva in čudaška in da torej tudi boljševiške metode ne predstavljajo kakšne važne spremembe. Priznajmo tudi, d* je Rusija še danes policijska država, kot je bila ves čas svoje zgodovine, v veliki meri vsled pomanjkanja zunanje varnosti. Toda kdor pozna temperament delovnega ljudstvu sleherne države, ki je bila zaplje-tena v zadnjo vojno, ne more dvomiti, da bi bila v teh resnih dneh Rusija veliko na bol jem, ako bi eksperimentirala z mednarodnim prijateljstvom, namesto da se naslanja na neprenehno sumničenje. Ako je začasno zatonila Rooseveltova Amerika, je na drugi strani Churchillovo Anglijo nasledila Attleejeva Anglija. Poleg držav, ki ao pod njenim direktnim vplivom, je veliko dobre volje napram Rusiji tudi v Franciji in Italiji, na Švedskem1 šeš raznim verskim predstavni-in Norveškem, v Indiji in novi Indoneziji. Čim bolj bo Rusija! kom, ker oni predstavljajo naj-gradila na to dobro voljo, tem bolj bo poglabljala in širila svoj vpliv. Ako bi se bila Rusija na primer z veseljem oklenila Lilientha- lovega načrta za svetovno kontrolo atomske energije, bi bili danes napravili že velik korak do razorožitve. Toda vsled njenega obnašanja smo dobili vtis, da je Rusija pripravljena pristati le na npkakšen brezpomemben Kelloggov pakt brez vsakih aankcij; šele po mesecih mučne diakuzije je Stalin izjavil, da se tudi Rusija strinja z inšpekcijo — nekaj, o čemer sem prepričan, da j« tudi ruska vlada smatrala kot potrebno takoj od začetka diakuzije. bile tj», proti ruskim bogatašem, ampak proti boljševikom. Kaj pomaga vse naše učenje, več delavskega ljudstva. Ko je bila ustanovljena v Rusiji prva delavska vlada, so proti njej zagrmeli ne samo kapitalisti, pač pa tudi mnogi socialisti, se strnili z reakcijo ter vprizorili vse mogoče sabotaže proti Bovjetski pjatiletk1. Ali se Še spominjaš, kako so nekateri rohneli tudi v Prosveti? Še danes ne bt vedeli kij prav za prav Priznavam, da mora Ruaija res korakati zelo previdno. Dej- hočejo sovjeti, ako ne bi bilo atva so na dlani, da je Vatikan na delu s hujskšnjem proti Rusiji¡vojne in jugoslovanskih partiza po vsem svetu, in Vatikan je še Izza Mussolinijevih dni eden naj-1 bolj militantnih zagovornikov reakcionarnih privilegijev. Chuv-j Naša in vsa svetovna reakcija chillov govor, ki ga je imel v Fultonu, M«., pod načelstvom pred- J« n< de!u« da prepreči "rdečo sednika Truniana, je bil slab prispevek k gradnji miru; prav tako- nevarnost", dasi so bile 1. 1918 ima tudi njegovo sponsoriranje odbora za Evropeko unijo, is ka- artierllko divizije poslane v Ru-tere naj kxido izključene Rusija in vse slovanake države, vse f,J°« kakor tu<*j angleške in znake nove forme "sanitarnega kordona", in to kljub vsemu nje- francoske. Seve, poslane niso govemu (Churchillovemu) zanikanju. V luči njegovega pledira-nja za anglo-ameriško zvezo in za francosko nemško pobratlm-stvo, kar naj po njegovem mišljenju služi v povojnem svetu kot metodi» za Itoliranje Rusije, je torej lahko razumeti, zakaj je angleška delavska stranka avetovula svojim članom, naj se drle proč od Churchtllovih načrtov. Naravno je, da Ruai z velikim zanimanjem alede straftenju z "nevidno rdečkarsko roko" fkooomunizmom" — ur.), a katerim opletajo vsi reakcionarni elementi v Združenih državah — žur-nalisti Peglerjevega tipa, Časnikarski magnati a la "Colonel" Mc-Cormick (Chicago Tribune), južni kongresniki. ki skušajo zatreti najbolj elementarne pravice zamorcev, senatorji a severa, ki skušajo uničiti vse. kar si je delavstvo pridobilo pod "new dealom". In prav vsled tega je velike važnosti tako direkten in jaaen odgovor. katerega je poslal Stalin Bevtnu glede anglo-ruskega pakta medsebojne pomoči, na drugi strani pa je bil nad vae stupiden fantastični komentar Pravde, ki je lizval Bevinovo protestno noto Zakaj polttblro dopušča svojim lastnim Westbrook Pegler- jern. da ustvarijo sovražnike iz trnih, ki hočejo biti prijatelji? • Mnenja Kem. da bi koristilo medsebojnemu razumevanju, ako bi rum državniki odprto povedali, da mednarodna situacija še tu v skladu i uvedbo politične demokracije v Rusiji; to bi biln veliko bolj stvarno kot pa Insistttanje, da je njih politični sistem veliko b ja. denar za «M* pošljite na Th« ArT^ tffr d elation for ^^^ Yugoslsvia Inc.. f|fl ti ave. Room M. ¿¿¡T Razgledi po stari domovini (Od natega dopisnika Franja Aleša) POLITIČNI PREGLED 0 položaju na Hrvatskem vse gibalne sile hrvatskega Plovnega ljudstva so danes u-*10 petletni gospodarski •merjene v peucuu k^k-------- ¡¿rt in v vprašanje izvedbe L gigantskega podviga. Na-2 -petletke" je postal po za- r nnlitiamh tu- Li množičnih političnih, za^ Južnih in delavskih strokovnih organizacij zelo popularen pri slojih hrvatskega prebivalstva. Tako so kmetje v najbolj oddaljenih vaseh dobro poučeni in če prideš med nje z namenom, da bi jih poučil o načrtu, ti ročno odgovarjajo: «Ni treba agitirati, rajši nam dajte naloge!" Ljudje izražajio trdno voljo, da se načrt uresniči in prekorači in pošiljajo oblastem vsak dan predloge za dopolnitev ali izboljšanje načrta, Zaradi izredne popularnosti našega gospodarskega načrta si tudi gpozicija ni upala oporekati načrtu. V Ljudski skupščini v Beogradu je glasoval za "petletko" tudi dr. Dragoljub Jova-novič, ki agitira za ostanke domače reakcije, da bi tako iztisnil kake koristi dosedanjim izkoriščevalcem in špekulantom Tudi v Zagrebu samem, kjer se še nahajajo ostanki Mačkove o pozicije, niso doslej govorili proti petletki in tudi tisti del duhovnistva, ki ni ljudski oblasti naklonjen, ni izražal svojih pomislekov proti izvedbi jugo slovanskega gospodarskega načrta. Vsi izjavljajo, da so za načrtno gospodarstvo. Na Hrvtaskem je približno 80 odstotkov industrije v državnih rokah. Ta odstbtek je vzet pO vrednosti. Po številu pa je in dustrijskih podjetij v državnih rokah nekaj nad 60%. Tudi v trgovini je državni sektor zelo močan. Na ozemlju Hrvatske je okrog 7,000 zadrug (kmečkih nabavnih, prodajnih, delavskil\) ki jim ljudska oblast posveča vso paznjo. Povsod šo pokazale zadruge lepe uspehe, žetev je bila enaka ali pa še boljša kot pri drugih kmetih in pri obra čunu je dobil kmet-zadrugar potrebno prehrano, razen tega pa v denarju več dohodka ka kor sosednji kmetje. Predvideno je, da se bo v obdobju petletnega gospodarskega načrta osemkrat povečala površina zadružne zemlje. Na zadnji anketi o ugotovitvi stanja glede izboljašnja življenjskega standarda se je pokazalo da povsod naraščajo izdatki za izboljšanje življenjskih pogojev Tovarne pohištva na primer so v letu 1946 delale pohištvo večinoma za kmečko ljudstvo. Na deželi je bilo zgrajenih nešteto kulturnih domov, izvedle so se velike akcije za izsuševanje amljišč, za izboljšanje higijen-j skth pobojev itd.. Hrvatsko ljudstvo se dobro »veda, da je nujno potrebno, da I» jugoslovanski narodi tesno povezani med seboj. Sami bi ®nogo težje ohranili svojo neodvisnost. Tesna zveza in brat-wo sodelovanje je pogoj napredka in razvoja naših ljudskih demokracij. Skupščine okrajnih ljudskih odborov * Sloveniji v si «d i maja so se vršila šte-zasedanja okrajnih ljud J™ Parlamentov (skupščin) v Sloveniji Tako so zborovali zaupniki delavcev, kmetov in «'"vne inteligence v Prekmur-mariborskem širšem oko-Kedne letne skupščine so v Lendavi, Ptuju, Ljutome-Murski Soboti in Radgoni. . kovanjih so zastopniki ^ *ih "blaati ponovno pov-'"" 'ia so bodo z vsemi trudili za izvedbo nt r ','!, ,Mll"tr,«Ra gospodarskega ' ki je rjsnova za jugoslo-''M**larsko osamosvo-/a *loven*ko necional-,n° in politično samo-b r Skut^ine to tudi to-'f' tirale za naše koro " ki morajo biti prl-u Kki republiki Slo-''kviru nove Jugosla- Avatrijski klerikalci proti Itoroakim Sio vene em Avstrijska reakcionarna ljudska stranka je pričela ofenzivno napadati naše rojake na Koroškem. Sredi maja je priredila celo vrsto političnih zborovanj, na katerih so govorniki nastopali po Hainerjevem geslu o "nedeljivi Koroški". Klerikalci so zbirali tudi podpise za "nedelj i vo Koroško". Za to politično kampapnjo so se avstrijski klerikalci temeljito pripravili. Stalno so krožili z avtomobili in zvočniki in huj-skali proti našim rojakom. Toda kjerkoli so se pojavili govorniki "ljudske"' stranke, so naleteli na veliko nezadovoljstvo pri prebivalstvu. V Globasnici je bil pokrajinski voditelj avstrijskih klerikalcev onemogočen kot govornik, ker prisotni anti-fašisti s protesti niso doppustili, da bi klevetal koroške Slovence. Množica je zahtevala kruha in izločitev nacistov in fašistov. Tudi v Skofičah, v Št. Jakobu v Rožu in drugod je množica izžvižgala govornike, kep- so klevetah novo Jugoslavijo. V Št. Jakov so klerikalci pripeljali celo Četo vojakov, da bi zborovanje "poteklo v redu in miru." Korqški rojaki in ostalo avstrijsko antifašistično prebivalstvo je povsod najodlodnejše zavrnilo in obsodilo klerikalne govornike kot nosilce veliko-nemške ideje, šoviniste in hujskače. \ )u ir fou is« ki i kuptfine so sprejele kut» žita v žitorodnlh Zločinci, 1ti so se skriva li po samostanih in se svobodno gibali po zapadnih okupacijskih področjih, izročeni jugoslovanskim oblastem Zavezniške okupacijske oblasti v Italiji so pred nedavnim časom izročile našim oblastem ustaške klavce Moškova in comp. Kdo so ti vojni zločinci najbolj zgovorno dokazuje nji hova biografija. Ani« Molkov je emigriral iz stare Jugoslavije že leta 1933. Ko so Nemci aprila 1941 postavili ustaše na oblast, je bil Mo-škov imenovan za poveljnika "poglavnikovega telesnega zdru-ga (straže)". Osebno je sodeloval kasneje v številnih ustaških ofenzivah proti osvobojenem teritoriju Kordunu, Belegore in Kalnika, kjer je bilo pobitih ti soče golorokega prebivalstva in požgane številne vasi. Za svoje irvave zasluge je dobil Moškov čin ustaškega bojnika, leta 1944 pa čin generala. Moškov je bil v najožjih zveiah z zagrebškim nadškofom Stepincem. Te zveze so bile odkrite na procesu proti zagrebškemu nadškofu 1. 1946 Ob ustaškem zlomu maja 1945 je Moškov pobenil v Avstrijo jeseni 1945 se je ilegalno vrnil da bi zahteval pomoč za proti ljudsko delo od zagrebškega nadškofa. Ko je občutil neraz-položen je ljudstva napram usta šem, je zbežal v Avstrijo, kasneje v Italijo, kjer se je svobod no gibal in se sestajal z drugimi vojnimi zločinci. Vladimir Kren, Poglavnikov general, je že aprila 1941 izdal Nemcem načrte aerodromov ■ bližini Zagreba ln nemška voj ska je te načrte tudi izkoristila Ko so prišli Nemci v Zagreb, je postal Kren "poveljnik hrvatskih zračnih sil." Pošiljal Je pilote na vzhodno fronto in organiziral eskadrile, ki so usmiljeno rušile naša mesta vasi General Kren je od maji 1945 dalje živel po raznih samostanih v Italiji In sicer v žen skem samostanu On to dele I Rimu, kjer so bili goeti tudi ustaški vojni zločinec Aleksander Saje, ustaški minister Ber kovtč. poslanik Gaj, polkovnik Itaka vina in drugi. Iz tega sa mostana Je odšel Kren v samostan 'Tre fontane" v Rimu Kren Je bil gost tu 11 samostana Breže na Koroške.n, kjer so gostovali« tudi ustaški zločinci Fr-kovič, Blaškov, Artokovič Itd Duhovnik Draganovič mu preskrbel potni list za Argen Unijo, Je bil v Po- glavnikovi Hrvatski poslanik in opolnomočeni minister v Sofiji, kasneje načelnik oddelka v ustaškem zunanjem ministrstvu. Tudi on je star u&Las in sovražnik Jugoslavije. Po begu v Avstrijo, se je Zidovec zmuznil v Italijo, kjer je bil gost katoliških samostanov. V Italiji se je sestajal z drugimi ustaškimi zločinci in koval zaroto proti naši državi. Tudi njemu je dobavil potni list za Argentinijo duhovnik Draganovič. Millvoj Magdič je bil urednik ustaškega lista "Spremnost" in načelnik ustaškega glavnega ravnateljstva za "promičbo". Bil je ideolog in novinar, ki je tiskal Številne članke in razprave, kjer je razpihoval versko in nacionalno mržnjo in opravičeval sovražnikovo okupacijo. Ko je zbeial, je izdajal v Avstriji list "Vidici" ter klevetal novo Jugoslavijo. 1946 leta je prišel Magdič v Italijo, kjer je živel v papeževem institutu za romar jev "San spirito". Danlel Uvanovlč je bil načelnik ob vejice valnega urada Kroa-tia in glavni urednik ustaškega lista "Hrvatski narod". Že v Stari Jugoslaviji je bil poznan klerofašist. V svojem listu je opravičeval ustaške pokolje in razvijal veliko kampanjo proti narodnoosvobodilni borbi jugoslovanskih narodov. Vlllm Peroa je bil urednik Nove "Hrvatske" in pobočnik v ustaškem propagandnem uradu. Bil je Član teroristične organizacije že v stari Jugoslaviji ter , e sodeloval pri raznih terorističnih akcijah. laiiko Vernič-Turanakl je bil ustaški vojni ataše v Rimu ter e za svoje zločinske usluge dobil čin podpolkovnika. Bil je veren izvrševalec zločinskih Kvaternikovih naredb. Zdaj bodo prejeli zasluženo kazen. * Konferenca antifasi- stičnih žena Slovenije Aktivne dalavke AFŽ (Anti fašistična zveza žena) Slovenije so imele sredi maja delovno konferenco v Ljubljani, na kateri so obratovale v obširnih poročilih nove naloge, ki čakajo delovne žene v stari domovini. Konferenca je temeljito pregledala dosedanje delo in nekatere organizacijske napake, hkrati pa je dala smernice in navodila za nadaljnje delo zlasti v po gledu izvajanja petletnega go spodarskega načrta in vloge ženske delovne sile, ki bo vključena v produkcijsko sterilnost Organizacije AFZ bodo inten zivnejše vršile kulturno-pro svetno delo in bo prva naloga v politični pripravi žena in deklet za stvarne naloge ter o potrebi vključevanja žena v izvedb^ "petletke". Najvažnejša je naloga žen* pri prevzgoji našega podoželjn. Na deželi se dogajajo primeri, da kmetje udrihajo čez delavca in industrializacijo, no tudi med nezavednimi delavci v mestih se nijde kdo, ki ne razume vloge kmeta v naši družbi pa omalovažuje kmetovo pomoč. Kmečka žena mora postati prepričana, da Je petletka in z njo prehod iz starega, zanemarjene-, ga načina obdelovanja zemlje v. nov, moderen intenziven način pogoj za izboljšanje življenjskih pogojev delovnegs ljudstvi na deželi. Kmečka ženi mora biti mobilizirana v zadruge in v delo traktorskih postaj. Naša Ob obletnici rojstva B. Smetane Vsako leto v marcu se Češki narod s hvaležnostjo in občudovanjem spominja moža, ki je v svoji glasbi kot preroški videč napovedal njegovo vstajenje v bodočnost. 2. marca 1824 se je rodil v Lltomišlu Bedrich Smetmi, prvi skladatelj, ki je globoko občutil toplino in iskrenost češke ljudske glisbe in pesmi in ki je jasno začrtal pot, po kiteri so morili hoditi njegovi nasledniki. Beflrich Smetana pomeni začetek, istočasno pa enega od najvišjih vrhov češke glaBbe. Dal je Čehom nacionalno opero in ustvaril tudi na področju instrumentalne in simfonične glasbe dela, ki se lahko po pravici postavijo ob bok svetovim skladateljem. Češka operna dela pred njegovim nastopom so le poizkusi. Smetana pa je Imel močan čut za dramatsko zgradbo opere, obenem pa je prisluhnil češki na rodni melodiji in življenju v svoji domovini, katerega je hotel nepotvorjenega prikazati ni opernem odru. Snov vseh njegovih oper je vzeta iz življenji češkega naroda, bodisi da kaže njegovo značilno vedrino, kakor na primer komične opere Pro-dini nevesti, Dve vdovi, Tij-nost, Vragovi stena, ali pa pri-prosto življenje na kmetih, ki ga obravnava opera Poljub. Tri opere, in sicer Braniborci na Češkem, Dalibor in Libuša pa so zajete iz češke zgodovinske legende. Najslavnejši Smetanovi deli sta Prodana nevestu in Dalibor vedoma ustvarjeni kot progra matični deli, kot dva tipa češke narodne opere, komične in resne, glasbene veseloigre in glas-bene tragedije. S Prodino nevesto je skliditelj hotel napisa ti tipično češko ljudsko delo— zato je že glede ni bistveni zni čaj češkega ljudstva moralo biti to delo radostno. In to tembolj ker je to igra iz kmečkega živ Ijenja. Češka mesta so bila tedaj še pod močnim nemškim pritiskom, dočim je kmečko ljudstvo ohranilo1 svojo mrod nost nepokvarjeno. Zničilno je da češki umetnost ne pozni tona, ki ga najdemo često v sta rejši umetnosti drugih narodov. Ne posmehuje se namreč kmetu in sploh človeku na deželi kot manj-vrednemu, zaostalemu in upornemu. Češka umetnost je videla v kmečkem ljudstvu jedro naroda. Zato Prodana nevesta ni mogla biti posmeh podeželskemu življenju, temveč narobe: njegovo poveličevanje. Zato tudi vidijo Čehi v Prodani nevesti več kakor samo veselo Buy U S Savings Bonds R EG "JI M LY p * K As k v\ here you WORK Ask where vuu Bank Slovenska narodna podporna jed nota MS7-I» Se. Lawndala Ava. C h traft» Ii IUlnela t VINCENT CAINKAR. r. a. vinan, gi ujn ANTON TROJAR. fl. pomotnt tajnik _______ M1KKO O KU H KI.. ||. blagajnik LAWRENCE UKAU1HKK. Ujnik bul odd ... MICHAEL VRHOVNIH, direkt nt lad oddal. PHILIP OODINA, upravitelj Praaveta_________ ANTON OAROKN. uradnik Proaveta GLAVNI ODBOR I« t rini edaek L predsednik .............M7 So. Lawndala Ava žena, ki je že za časa narodnoosvobodilne borbe mnogokje vodila samostojno domače gospodarstvo ili celo okrijne in okrožne gospodarske komisijo, ki je samostojno prirejala kulturno prosvetne prireditve, mora danes še korsk niprej! Najvažnejša skrb za bodočnost pa je kako dati iz vrst že na Čim več nove delovne sile. Zakaj, v današnji proizvodnji je ženi zistopina v mnogo premajhnem številu. Naloga bliž nje bodočnosti je, da pritegnemo žene v večjem Številu v na šo produkcijo s tem, da Ji pri pravimo primerne delovne pogoje, da Jo strokovno dvignemo ter jo usmerjamo v poklice, ki so njej primerni. delo. Čeprav ni v njem govora čeških narodnih težnjah, je vršila Prodma nevesta v dobi boja za narodni obstoj neprecenljivo službo s tem, da je vli vala radost ln zaupanje ter tako osveževala sile, ki so bile potrebne za to boj. Zato so Čehi z navdušenjem hodili k njenim predstavam ravno v dobi, ko jim je bilo najhuje. Češkemu človeku je tu govoril sam duh naroda in njegovo geslo, ki ga je ohranilo kljub vsej bedi zgo-dovlne: Ne obupajte, bodite vedri In nihče vas ne more pre-magati. Prodani nevesti je sledila zgodovinska opera Dalibor z deja njem iz zgodovinske legende, ker se je morala češka opera zateči k slavni preteklosti, da doseže tragično veličino. Po dobno velja tudi za četrto Smetanovo opero Libuša. To je slavnostna igra, ki si jo je skladatelj zamialil kot glasbeno proslavo in umetniški višek naj-slivnejšegi dne češkega narodi, v katerega bodočnost je tako trdno veroval. Na izrecno Smetanovo željo je bila Libuša prvič vprizorjena pri otvoritvi praškega Narodnega gledališča. Kot orkestralni skladatelj je Smetana na višini, ki je bila v češki glasbi po njem Vedko kdaj dosežena. Najsvetlejši primer njegovega ustvarjenja je sloviti simfonični ciklus MoJa domovina. V teh šestih slikah iz češke zgodovine in prirode je na idealen način doseženo ravnotežje glasbenika in glusbenega pesnika. Zanimiv je Smetanov izbor snovi: Prvi stavek—Vyšehrad —pripoveduje o nekdanjem sijaju češkega kraljevskega dvora, drugi stavek—Vltava—popisuje tok te reke od izviru pa do prehoda skozi Prago. "Sirki" je legenda o čeških ama-conkih, himna prirodi pa Je naslednji stavek "Iz čeških logov in gajev". Poslednji dve peimi tvi—Tabor in Blanik—pa nas povedata v čase husitskih vojn. Sredi ustvarjanja je Smetano zadela za glasbenika nahujša nesreča-gluhota, Kljub temu ni izgubil veselja do življenja in dela. Vendar se odslej poglab Ija sam vase in Išče ravnotežja težko ranjeni duši. Komponira vrsto intimnih del, med njimi opero Poljub, prvo dramatično delo, ki ga je spisal že v popol| ni gluhoti. Z veliko napetostjo Lo Cehi pričakovali uprizoritev lATMONn TRAVNIK, prvi »odpradaadntli fOSEPH CULKAR. drugI podiuadavdmk .... MaMttai JOHN V HBUl.AR. prvo okiolta PRANK ORADISCK. druao aarolt* ... JAMES MAOLU H, tratja ukrolir........ JOSEPH »lrOLT, «atrto okrutjr ....... JOHN APIL1.AR, prto okrotl« UfcSULA AMHROZICII. laalo okroftja JOHN PKTHITI. ardmo okrotj«.............. PRANK POLRAK, oami okroija ............. Chiesso M. 1IL Mftt au Lawn dala Ava . ChlaOo SI. I1L MI So Lawndal« Ava., ChtotSo S. m. MST So Lawndala Ava . Chicaso IS. III. M87 So Lawndala Ava.. Chloaaa U. Hl. M»7 So Lawndala Ava . Chicaso tt, III. SMI So. Lawndala Ava., CMasao tt, 1U. MI So. Lawndala Ava.. Chicaso tt. III MtddlapatMta, Daarbam, Mich. 417 Woodland Ava., Jahnatawn. Pa ________. HM Shallcruaa St, Philadelphia M. Pa. ............................. Box Ii, Marmtnla. Ps. _______________________________________R. O. 1, Oakdak», Po. ........... 1137 R Mth St, Ctavaland I. Ohio ...................SU« Randall St, lt. Laiila |«, Mo ..!.............ä............411 Piarca St.. Kvalath. Mlnn HM Carmnn» Ava, Loa Angelas 1«, Calif. ______________________M Srd St. W., Roundup. Mont. MATH PCTROVICH. pradaadnlk V1NUENT CAINKAR ____________...... t. A VIOER ................................ MIRKO O, K Uli El. .................... JACOB ZUPAN ............................ RUDOLPH LISCH ____________________ DONALD J. LOTR1CN,______________ ANTON SHULAR. pradaadnlk PRANK VRATARICII ANDREW VIDRICH .... JOHN KOBI, SR......... OAM1LUS ZARNICK. _________________MS B lltat St., C lava land 1«, Ohio ....................„MM So Lawndale Ave , Chloaa» tt, III. ..................... M7 Bo. Lawndala Avo., Chicago tt. lU. ............ .. .. M7 So Lawndala Ava . Chicago tt. III. .......................... 1400 1 Lombard Au« , Herwvn. Ili. .........................^ ... TSO E. Mth at., Ruolld, Ohio ..................1137 So Trumbull Av«., Chicaso tt. IU. Porolnl adaab ........................—...... Box Pi. Arms. Kanaaa —................SIB TVnar It.. Lutente. Pa. .... ..................... 706 Poroat Ava„ Johnatown. Ps. ..... .............M Bo fttad Ava W.. Duhith 7, Mtnn. ....................... .«MM W. Slth at . ClevakHtd S. OhM •HANK Z A ITS, pradaadnlk MICHAEI. R KUMER ........................... MATTHEW J. TURK________________________ LOUIS KAFERLR------------- ANDREW ORUM................ 3301 1«. Lawndala Ava., Chloago tt. 111. .....................................Box (H, UnivarMl. Ps. MM 1. Lawndala Ave . Chlosau 13. IU ..._____.....IBMI Eaat Park Drive, Cleveland. Ohio ___________......_171M Snowdan, Detroit II. Mich. POMLAD Bolna ladja Layle nI samo lelalonoeer. marveč tudi noelUc 'Trumanove doktrina . V spremstvu večje eekadrlle )e bila po-•Una v grška ln turška vodovja, da ae pokloni tamkajšnji reakciji. Ha eUkl Je * videti, ko H seetdrsns pred Istenbulom. so mm U*ga dela, ki je dokazalo, da gluhota ni oslabili skladatelje ve tvorne sposobnosti. Za Po ljubom je Smetana ustvaril še zadnji dve operi Tajnost in Vragovo steno. Tr>da že se je bližala neizprosna katastrofa Skladatelj je doživel še nekoliko veselih trenutkov: Stoto predstavo Prodane neveste, pre-miero Llbuše in svojo šestde setlctnlco, česar pa se Je komij še zavedal. LtU 1884 Je mori) v umobolnico, kjer Je 1. mej* umrl. Ti ko je dotrpel ta deli telj radosti na kraju, ki Je naj mričnejli med mračnimi. P. Otok brez bacilov Noviji Zemlja v Severnem ledenem morju Je otok br« / ha cilov. Ne v ziaku, ne v vodi, ne v trupu ubitih ftivell ni no benegi bacila. Surovo mev» o-Stane, kakor se )e dognalo <>t#m mesecev sveže, rt da bi /evlla ruska eksp« d!clja Zararfl teh pr^ n'Mti mislijo zgraditi na t« m o-toku aanaloiij za Jetlčne ..j jjjjeiei «rrrrrr r rrrrrrri----- NAROČNIKOM Datum v eklepeln. ne pri (June 10. It47). poleg vašega M naslovu poleni, da le e lam datumom p^ekfs naročnina. Ponovile Jo pravo da ee vem list m wate* AU veste, kaj so plsanlce? Pi sanice imenujejo v Beli krajini pirhe, umetelno Isrisini in pobarvani velikonočna jajca. Če jih še niste vidoll, vam povem, da so to pravi umotvori v milem. Plod so sto ln stoletnegi izkustvi in tndlclje. Ni njih se je utelesil čut ln okus zi barvo in Obliko belokrmjakegi ljudstvi. Kidar začno v Beli knjlni, Um, kjer je bilo od leti tisoč-devetstvo tri in Štlridesetegi pa do konci vojne mjvečje slovensko osvobojeno ozemlje, okrog Metlike, krog Črnomlja, misliti ni pisinice, tikmt, vedite, je pred durmi čis, ko bo sv. Jurij premagal starko zimo. Popje poganja ni drevesih Ib grmičih, trobentlce cveto ln že tudi kaki vijolica, nad njimi zagledaš prvega citrončki — i zjutraj prepevajo ptički, prepe vajo vse od sv. Gregorji sem in ozninjijo, da se bliža Velika noč. v • Dekletce, ki ti Je Štirinajst let, zakaj tako zardeviš ob slehernem pogledu? Sirih te je prod nezninlm, strašnim ln sladkim, ki se prebuji v tebi "Oh, najrajši bi umrli", praviš in ne pomisliš, di se tvoji o-semnajstletna sestra iišpa pred ogledalom za svoj pohod ni ve iikonočno promenado, ker je tu di v njej pomlad, kot je v tebi Vznemiril te je globoki poklon elegantnega gospodi v sivem in ne pomisliš, di se je pokloni pred pomlidjo v tebi, A tvoji Mcstri privi, di ne bi hoteli pre živeti trideseto leto, ker di ne bo takrat več v njej—pomladi Ali vidiš onole mlado gospo otročičkom ob strini? Čez tri deset jih je že, a je skonj lepša in bolj cvetoči od viju obeh In oni dimi v črnini,—mož j Je pidel v vojni,—jih Ima čez štirideset. Sin JI je že na uni verzi, pi se bo nemiri spet poročili, ker Je v njej še zmerom -pomlad! Ti pi stokiš In kllčeš smrt ker te Je stnh navalu krvi tebi, novala življenji, s katerim se boš morili spoprijeti. Glej spodij ni dvorišču star mamici, kako prijetno čebljata Gotovo se pogovajrita o mlnu lih dneh, morda o sinovih, ki so jimi pidll v vojni ill pomrli v Dichiu-u, Vidiš, ena Je iztegnila roko In ujela nanjo sončni žarek, ki je posljel »kozi zeleneče veje. Tudi ona se še zmerom veseli sonca, vesoll se pomladi Saj pa je tudi pomlad, živa, prava nesmrtne pomlad pred njima! Vnučki m> to ln vnučfca. Dva sta Izgubili očeta, eden pa mamico v vojni. Toni Mira voziček, a Nino koraca s papirnato ca k o na glavi. Kterki poslujete njuno < ubijanje, ftrejeta še na aoncu in se navkljub vsemu smehljata. Toni pravi: "Jat bom šofer.' Pokaže na malo Zofijo in doda »Zofijo pa vzamem za ženo." Nino ae razsrdi. "Ne, Zofija bo moja žena. Kar njo povprašaj, čigava bo.M Zofija ae muza, drži se za krilce, glede si pod nožice, za vrti se na peti in naredi s kril- cem koketen balonček. A ne reče ne bev ne mcv. Toni vsklikne zmagoslavno: "Torej vidiš, da bo moja leni. Jaz bom Šofer Hi bom vozil avto, a ona bo sedeli sidij. Kaj d oš pa ti?" Nino ee vtnvni in pravi: "Jiz bom mirftal. Maršal, kot e Tito," "A jiz bom votli avtomobil. TI gi ne boš." Nlitine prepir, prerekanj«, tepež. In še pritullti petelinčki k štirimi mimicimi ln hitita Iz-praševatl: "Stara mamlea, kaj ne, di Je več Šofer kot mirial." In obratno. A stari mamici iti modri In pravita: "Bodita pridni In se iffrafta. Ko bosta veliki, bosta vse ve» deli." Pa pride Zofiji k mamicama in vpraša: "Ali je res, da noeljo samo beli zajčki pirhe?" "Kdo to trdi?" "Toni, Potem ml ne bodo prl- nehli pirliov, ker imamo samo sive." "Nič ne maraj, Zofija. Tudi sivi nosijo pirhe." "Potem nočem Tontja zi moža. Hudoben Je." In že ateče za Ninom ter «e začne z nJim Igrati. Sturl mamici se grajeta na soncu, pogovarjata ee In ee smehljate. Saj Je pomlad vsepovsod, tudi v njunih modrih srcih, VL B. Listnica uredniitva Ker poštni sakon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega Ml areškenje v dopisnike, ki svojih društev «U drugth «vfB-nlseclj. alt pa kako drugo aketto sa sblranja denarja, naj v evojlk poročilih ne omenjajo eroftk «U sračkanja. kakor tudi no iMlfci ell lombulaklk sabav, ako le BB> nje dolo6ena vstopnina. Mtas upravi sakteve od aaa. da smpb stmo. drilte ee Mu. »»»»»»»»»»aeeeeeeeeeeaeees Slovene Recortb IS lnHi rorords Tir < 011, plm IMlir c m MoJa baba J« pllsns. palks K» pridem .1»ti Uf, vslfek r-4es I libra p«»Nia f'Uisiaos m Iks <'•410 I'iisIadanafcI imNM Hal« rele. «ak«S (MIX I »klal« v a »«Sva. rdMi Vaaail latarOi, p^li liussr's on hasMa C IH IMraiUks psNis IMviy «lay polka (Mil I reka i«, Iraka al, polka HoHnftovlt, wall« (Mlft MoJa Iraka |i<* Na lato, mm 4e*mm, polha C11« M.,jr dekla I »able, Irdt» ko teka troStsl K rank Vankovir and bis H as« I'a aimi pa roMaa p* mrHm Vaoati Io»k. p*lk« S Iti Mpitml dekla kaairha. polka J ftutk ^ kis »rek M lile w free aaUUcBS al ell MM »MIVK.NK HKi'imWSQH P A L A NOE C HY S lie a Clark Street, CMsafe ft, 9L ... i irtiMil _ _ ZMAGALI BOMO! REPORTAŽE S POHODOV 18. DIVIZIJE Tone Seliikar • (Nadaljevanja) Franček je obsUl in se zastrmel v noč. Tišina, tišina! Ničesar ni opaziti. Pred nami Lomaj slišno šepeče voda potoka in temna, velika senca pred nami je mlin in takoj za njim cesta in malo dlje železniška proga. Tamkaj ob progi se svet zniža, ribniška gmajna, goščavje se razprostira tamkaj prav do vznožja Male gore, kjer ni nobene nevarnosti več. Le v ozkem traku ceste nam še preti! Potem pa takoj na , levo, čez progo in ... Nenadoma skoči izza mlina temna postava in nekdo krikne za nami: "Stoj! Kdo je?" Nekaj v srcu mi je dejalo, da od tega glasu ne preti nobena nevarnost in da so naši. Okrenem se, za trenutek nam vsem noga zastane in skoz temo opazimo troje oboroženih poatav ob zidu mlina. Že sem mislil odgovoriti, toda vodič pred kolono je planil s ceste v sneg in je v tem nenadnem, nepričakovanem okretu potegnil vseh dvanajst za seboj. Zdaj šele me je prešinila zavest opasnosti. Najbrže j« zaseda belih. Zabredli smo v globok sneg, ki ga je v to kotanjo nanašal veter vso zimo. Nosil sem s seboj vso opremo, težak nahrbtnik, torbo napolnjeno z zapiski, brošurami in raznimi osnutki, puško, šestdeset nabojev, pištolo, kog in šo-torko. Oblečen sem bil v zimski vojaški plašč. Snel sem puško z rame in ko sem zagazil v globino snega, ki mi je segal visoko čez kolena, me je vsa U teža vojake opreme potegnila na tla. Se nekajkrat sem z veliko muko potegnil 4z snega, napravil nekaj korakov do velike skale. Tam set* se vrgel na tla, zgrabil za puško in prežal v noč. Vsi moji tovariši so se razleteli, da nikjer nisem opazil nobenega. Kakor da jih je zemlja požrla. Toda od nikjer nobenega strela. Slišal sem, kako mi je tolklo srce. Se enkrat sem poskusil. Spet sem se potegnil iz snega, toda nikamor več nisem mogel. Na noge se mi je obesil svinec ali kali, zgrudil sem se v sneg. Vse mi je odpovedalo. Le misel ne. Potegnil sem pištolo in odpel zuklopec. "Živega me ne bodo dobili!" Od te misli pa do smrti, ki bi me naj zaskočila, je preteklo le nekaj sekund. Dih mi je zastajal, občutek sem imel, da me bo srce zadušite, da mi bodo roke in noge odpadle, zavedal sem se obupnosti svojega onemoglega položaja, toda misel je ostala močna, jasna— in lahka. Nobenega strahu ni bilo v meni, nobene vznemirjenosti, nič takšnega, da bi obupal. Prav tako se mi danes zdi, ko gledam nazaj na to prigodo, kakor da sem pravkar zapisal na papir zadnjo številko velikega računa, potegnil črto. Zdaj je treba samo še seiteti. Da, tako nekako! Sprejel sem bil napoved smrti, ki se bo vsak hip pojavila pred mano, mirno, vdano. Zdtoj boft pač končal vse račune, vsa pota, vse pesmi, vs^ romane. Saj to vendar ni prav nič strašnega! Le z neko skelečo mislijo sem se dotaknil sina, ki je bil nekaj hipov pred tem poleg mene, pa ga ni več. Saj, postavljanje je najtežje. Smrt sama pa niti približno ni tako strašna, kakor jo nam slikajo. "'Zdravo, zdravo, dragi . . ." Zaslišal sem razpotegnjene stopinje v globokem snegu in okrenil sem se proti cesti. Sedem strelov je v pištoli! Preizkusil sem jo pred nekaj dnevi. Imenitno strelja! Le dva prihranim zase. Z neko naslado sem preža! na sovražnika globoko pogreznjen v sneg. Vse misli so bile do skrajnosti jasne in čiste. "Na pet metrov blizu jih pustim!" Toda stopinje so prišla za mojim hrbtom. Sunkovito sem se okrenU, zamahnil s pištolo ... Tedaj pa sem zaslišal šepetajoč glas, ki me je presunil. 'Tone ... jaz sem . . ," Bil je sin. Vsi ostali tovariši, ki so mi poprej izginili zpred očmi, so bili le nekaj metrov daleč proč od mene, takoj pod progo. Tu so se zbrali in tu so šele opazili, da manjka mene. Sin se je vrnil pome. Odvzel mi je del opreme, podprl me je in tako sem nanj naslonjen prekoračil progo še vedno oprezno in kolikor mogoče sklonjen. Sele pod progo smó bili varni pred streli s ceste. "Toda, zakaj niso, vragi, streljali?" Uganka. Nihče je ni znal rešiti. Odpočiva-mo—in prežimo. Se vedno si nismo na jasnem. Če so bili postavili zasedo, zakaj nas niso napadli? Morda je bila pa naša patrola? Skozi temo opazimo tri sence, ki se brezskrbno pomikajo skozi noč. Celo na glas govore in se smejijo. Seveda, le-ti so naši. Opazijo nas in se nam pridružijo. "Zakaj pa ite zbežali?" nas vprašujejo. "Mi smo bili pri mlinu!" Zakaj . . .? Sli smo molče po gmajni med goščo. Kdo bo zdaj razmišljal—zakaj ? Bili smo lahki in razigrani kakor otroci. Zakaj . . .? Mar si bil ti, Franček, kriv, da si prvi skočil na levo v sneg? Mar komisar Gaber? Mar jaz? Mar vsi ostali? Smejimo se, korak nam je spet lahak. Pred Ribnico je zalajal rafal težkega mitra-ljeza. Raketa je zaplavala pod nebom, toda mi smo bili v globeli. Tu nas ne morejo opaziti. Najraje bi zavriskal in jim pokazal tja čez osle. Na vrhu Male gore, pri Selanovih, smo naleteli na naš bataljon, ki se je pravkar odpravljal v Ribnico na napad. Ko smo stali zgoraj pri Sv. Ani, so naše prve težke mine bruhnile med hiše. Ognjen dež sv^tlikajočlh se krogel je tkal čudovito prejo smrti skoz temno noč. Kadarkoli je padla naša mina v hiše, so naši spodaj zavriskali, kakor * nadaljeval tvoje delo ter med drugim nspitol troj naj-bo Ijši ro man "Gospoda Oolovljotrt". v katerem oetro liho lakomnost, poltenott in hrertrčnotf propadajo. Srga rutkega plemutva. Ta roman )e preveden tudi v atovenMino. Sal il/kor-Si»rdrin «t j* «tekel na)vetje ratluge ta otvohotlile rutkega kmet rkego ljudttva it jarma rl.i.tan«fra, ker )* toneteI to mitel r najširše hmge In pripravil tla, it katerih je rorrln lepip bndotnoel velike Rusije V "Pravljicah" nai pimteli n*-n«mtl)*no tmeh polroorjano "višjo" dru}bo cartke Nuti)e. Njega dni sta živela dva gene-rsls in ker »tu bila oha precej lahkomiselna, sta m» leptfp dne rnaila na docela nvobljudenem «»toku Generala sta. «nikar sta noslln uniformo, služila v vložišču za •tkte in ker sta tudi njuna očeta v tem uradu rlužila, bi lahko teki., da sta bila tako rrkoč tam rojena; tam sta preživljala nvo-,a imada leta, tam šta se postarala »n zato nt ta na tem ljubem Nekega dne so vložišče kot nekaj povsem nepotrebnega odpravili in generala odpustili. Ker sta torej bila brez služte, sta se preselila v Petrcgrad in se nastanila v nekem domu v Podja-česki ulici. Ker sta zaveda dobila vsak svojo pokojnino, sta imela vsak svojo kuharico. Zdaj pa sta se iznenaria nahajala na neobljudcnem otoku in se zbudila ter opazila, da ležita oba pod eno odejo. Seveda iz-početka nista razumela ničesar in se začela razgovarjati, kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo. "Nekaj čudnega se mi je sanjalo, ekscelenca," je dejal prvi general. "Zdelo se mi je, da sem na povsem neobljudenein otoku." Ko je to izustil, je planil pokonci. Njegov drug je storil takisto. "Rože mili. kaj pa je to? Kje sva**" sta vzkliknila oba in obema se je zdelo, da sama sebe ne razumeta. Pred njima se Je na eni strani razprostiralo morje, na drugI Je bila suha zemlja, za katero Je bilo zopet neobeežno morje Zdajci se generala razjočeta vprvič, odkar Je vlada zaprla vlo/W*. Pogledala sta drug drtmega In videla, datUv nočni najet »n da jima s vratu vtatta njuna re-dova. "Kaj nama Je početi?" Je vpra s vem ničesar pamitneg.. znala, šal prvi general In oči »o se mu zasolzile. "Kaj nama hasne, če napiševa uradno naznanilo?" "'Veste kaj, ekscelenca, vi poj dete na levo, jaz jo udarim na desno. To bo najbolje!!" je dejal drugI general, ki je, preden so mora človek, če se ho*e mastiti z jerebjo pečenko v omaki, jereba najprej uloviti, ga ubiti, potem oskubiti in naposled speči . . . Toda, kako to narediti?" "Res, kako to narediti?" Je ponovil drugI general. Umolknila sta in se trudila, da bi zaspala, toda lakota se je temu odločno upirala, spanca ni bilo in ni bilo. Jerebi, purani, odojki so se preganjali pred njunimi očmi—sočni, rahlo porume-neli, s kumarcami, gobicami in vse vrste drugimi začimbami pa solatami. "Pri moji duši," je vzkliknil prvi general, "verjemite mi, da bi zdaj požrl svoje lastne škornje, če bi Jih imel." "Tudi rokavice bi bile dobre," je vzdihnil drugi, "posebne če bi bile zelo obnošene in mastne." Zdajci sa generala divje pogledata; v očeh Jima zašije pogubo-nosni ogenj, zobje so jima šklepetali in is prsi se jima izvije zamoklo rjutje. Spopadeta se ko psa, šopi las lete po zraku, ta tuli, drugi Cirili in ihti; general, ki Je bil učitelj lepopisja, odgrizne svojemu drugu red s trakom in ga pogoltne. Ko pa se pri nadaljnjem ravsanju pokaže kri, se oba streznita. "Ekscelenca, treba je, da se zamotiva s pametnim kramljanjem, Če ne, se lahko zgodi uboj," je menil prvi general. • "Kar začnite," je odgovoril drugi. "Zakaj, povejte, sonce na primer najprej vzide in potem zatone, ne pa narobe?" "Vi ste pa res čudak, ekscelenca, če dovolite. Saj tudi vi najprej vstanete, potem greste v urad, tam piiete in naposled ležete spat." "Zakaj pa ne bi bilo mogoče narobe; najprej ležem spat, sanjam to in ono, in potem vsta-nem in tako dalje?" "No da .. . seveda ... toda, ko sem bil jaz v uradu, sem vedno razsojal tako: zdaj je jutro, potem bo dan, nato pa ml pogrne kuharica mizo za večerjo in nazadnje je čas, da ležem." Spomin na večerjo je obema drugoma zagrenil nadaljnje raz-motrivanje, srce jima je upadlo in pogovoru je bilo konec. Ko se spet nekoliko opogumita, začneta razgovor iznova. Toda katerikoli predmet začneta, vselej se vrneta na Jed, pa se lakota oglasi še huje In ju draži bolj in bolj. Skleneta, da umolkneta in ne začneta več. Kar se general, ki je bil učitelj lepopis j aj nečesa domisli. Bilo je, kakor da ga je razsvetlila višja sila. "Kaj bi bilo, ekscelenca," je radostno vzkliknil, "'če najdeva kmeta?" "Kmeta?" "Kmeta, povsem navadnega kmeta . . . kmetiča, kakršni so pač vsi kmetiči. Prinesel bi nama kruha in nalovil jerebov in rib!" "Tako torej, kmetiča ... Toda kje ga najti, kmetiča, ko ga pa ni?" "Kako, da ga ni? Kmet je povsod—treba ga Je samo poiska ti. Najbrž se Je vam skril, da izmuzne iz dela, kakor ima Ta domislek ja generala tako navdušil, da sta kar skočila pokonci kakor mladk dečka in se jadmo napotila, da poiščete kmeta. Dolgo sta hodila po otoku, ubrala sta zdaj to zdaj ono pot, se prerivala skozi hosto vse brez uspeha. Ko sta že obupa-vala, ju je naposled zadah po ovčjem kožuhu in ovsenem kruhu napeljal na pravo sled. Pod drevesom je ležal- velikanski kmet; glavo si je bil podprl s pestjo in Široko molil noge od sebe. Blaženo je spal, generala pa sta bila strašno ogorčena, da se upa kmet tako nesramno spati, ko pa Je toliko dela! "Kaj spiš, lenoba?" tako sta ga zmerjala, ko se je počasi prebujal in stegoval. "Ali ti ni nič mar dveh generalov, ki že dva dni za lakoto umirajo? Takoj se spravi na delo! Marš!" Kmet vstane, zakaj spoznal je, da ima opraviti v strogima gospodoma. Nemudoma se je lotU dela. Najprej je splezal na drevo in nabral za oba generala tucat najbolj zrelih jabolk, zase je vzel samo eno kislo. Potem je izkopal krompirja, nalomil dra-čja in ukresal ogenj. Nato je iz svojih las spletel zadrgo in ujel /o j i i* ga nastavili v vložišču, učil v vojaški Šoli rekrute lepopisja in ja zato bil umnejšl od svojega druga. Rečeno, storjeno. Prvi general se Je napotil levo in je videl drevesa, na drevesih pa najrazličnejše vrste sadja. Vsaj eno jabolko bi bil general rad odtrgal, toda vsa so bila tako visoko, da bi bilo treba plezati po-nje. General je res poizkusil, pa ni šlo—samo srajco si je strgal. Nato je general prišel do potoka in videl ribe, točno tako, kakor v izložbah na glavni ulici v Petrogradu—kar mrgolelo je srebrnoluskinaatih rib in ribič. Cleneral jo naposled zašel gozd. Tam so piskali Jerebi, ru-ševci so krulili, zajčki skakljali, jeleni rukali Kaj pomaga, general se je vrnil praznih rok k svojemu dru gu, kateremu se nI bilo godilo nič bolje Legla sta zopet spat, toda spanca ni hotelo biti, zakaj želodec te krulil od lakote Zdaj ju Je vznemirjala skrb. kaj bo z njunima pokojninama, zdaj sta se opominjala jabolk, rib. jerebov, SSjcev in jelenov, ki sta Jih videla v gozdu • Kdo bi si bil mislil, vaša eks-celemu. da človekova hrana v svoji prvobitni obliki leta po rraku, plava po vodi. se preriva skosl gofc»o )n i sate na drevesih?** Je začel pogovor pn i general. Stvar jt očividno Uka, da kmet navado." Ireba. Dobro je podkuril in po bezal ter razpihoval, nalovil še nekaj divjadi in napekel toliko dobrot, da sta generala začela razmišljati, ali se ne bi spodobilo, da tudi temu ne-pridnežu nekaj privoščita. Generala sta gledala, kako se kmet zanju peha in srce se jima je kar topilo od veselja. Pozabila sta že, da bi bila kmalu od lakote umrla in sta si mislila, kako dobro je, če je človek general! Nič mu ne more izpodleteti, vse se mu obrne na dobro. "Ali sta zadovoljna, gospoda generala?" ju vpraša "nemarni'! kmet. "Ali dovolita, da se nekoliko odpočijem?" "Odpočij se, prijatelj, poprej pa spleti vrv." Takoj je kmet zruval divjega lanu, ga namočil v potoku, ga potolkel in raz-cefral, zvečer pa je bila vrv gotova. S to vrvjo sta generala privezala kmeta k drevesu, da ne bi utekel, sama pa sta legla Minil je dan, minil je drugi, kmet pa je bil tako špreten, da je znal celo skuhati juho v pesti roke. Generala sta bila čedalje bolj vesela in sta se vidno redila. Kar okrogla in mehka sta bila kakor potica. Čez nekaj časa pa sta se začela generala dolgočasiti. Bolj in bolj so jima misli uhajale h kuharicama, ki sta ju 'pustila sami v Petrogradu. Celo jokala sta se na tihem. "Kaj se neki godi zdaj na Podjačeski, ekscelenca?" je vprašal prvi general drugega. "Oh, ne spominjajte me tega, ekscelenca, kar srce se mi trga!" je odgovoril drugi general. Pa sta sanjala in koprnela po Podjačeski. In glej — dognala sta, da je tudi kmet poznal Pod-jačesko! "Če sta kdaj tam videla," Je dejal kmet, "kako je neki človek v zaboju visel ob steni hiše pa pleskal ali pa hodil po strmi strehi kakor muha—to sem bil Jaz." . In kmet si je ubijal glavo, s čim bi generaloma ustregel in ju razveselil—v zahvalo zato, ker sta se usmilila takega lenuha in se jima njegovo kmetsko delo ni gnusilo. Zmislil si je, da zgradi barko. Pa kaj barbo —pravo ladjo, s katero bo mogoče prepluti visoko morje tja do Petrograda! "Samo pazi, mrcina, da ne u-toneva," sta rekla generala, ko sta videla barko, ki se je močno gugala. Kmet je nabral labodjega puha in nastlal z njim dno barke, da sta generala mehko ležala. Se prekrižal ju je, ko so jima oči legle vkup, da sta zaspala. Kako sta se potem generala bala vsakega vetra, kako sta vpila od strahu, ko je zapihala burja, kako sta zmerjala kmeta, da ni za nobeno ra-fc>o—tega ne opiše nobeno pero in ne pove nobena pravljica. Kmet pa je veslal in veslal in pital generala z ribami. Naposled zagledajo Jepo Ne-vo, prekrasni Katarinin prekop in—hvaljen bodi Bog!—Veliko Podjačesko! Kuharici pa sta kar zaploskali z rokami in strmeli, ko sta videli, kakšna sta generala—sita, bela in okrogla ko razvajena* otročka. Skuhali sta jima kave, narezali najboljše potice ter ju oblekli v uniforme. Nato sta se generala odpeljala do državne blagajne. Koliko denarja so jima tam odšteli kot odškodnino za trpljenje, ki sta ga na otoku prestala, tega ne opiše nobeno pero in ne pove nobena pravljica. Generala pa kmeta nista pozabila. Kuharica mu je prinesla pred hišo kozarec žganja in srebrno petico—na, privšoči si, teslo kmetsko! PETEK, 6. JUKTit ... MOTO- THE BEST RADIO PLACl IN TOWN NEEDS SOLDERERS AND WIR^ EXPERIENCED RATE. $i ^ AUTOMATIC INCREASES TO $1.16 We train inexperienced girU Starting rate 95c ROLA 4545 W. AUGUSTA-BLVD. Razni mali oglati CARPENTERS for remodeling and new work; going rates and bonus. 1918 N. Mozart Mul. 5400 HIŠINJE STALNO KRATKOURNO DELO ČISTA. MODERNA POSLOPJA e IZREDNO VISOKE PLAČE: 72% c na uro za pričetek 77% c na uro po 3 mesecih 82% na uro po 6 mesecih • e 5 in 6 DNEVNI TEDEN e URE: 5:30 do polnoči e PLAČANE POČITNICE IN PRAZNIKI e UNIFORMO PRESKRBIMO, PROSTO PRANJE e VEČ DELAVSKIH UGODNOSTI Skušali vas bomo uposliti bli» vašega doma Pridiis In govoriis s Mi»» Allas Uposlevalni urad za ženske Illinois Bell « Telephone Co. 309 W. Washington St. AOITIRAJTE ZA PROSVETO TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoia dela Tiska vabHa za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd v «slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA IVA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V 0VOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vr«U Pišite po informacije na naslov: snpj print£ry 8657-59 S. Lawndala Avenue Chicago 29. Il H noto TEL. aOCKWELL 4904 proletarec Je v boju sa pravice delavcev 42 laft. NAROČITE SI OAI Stana sa celo lato $3. sa pol lata $1.75. • •*••••.. sa tri meeece SI. STE SI * ' AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR LETNIK 1947, ia naroftlllt Slana »1.50. Za v stari kraj SIJ*. V zalogi iaaamo tudi Adamičeva tsr rasna drug« angleška knjiga. Ia pa VEUKO SLOVENSKIH. Pišite po ttiilK Naalovi proletarec 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO 2 3, ILLINOIS weeeeeeeeeeeeœen nesssi naroČite si dnevnik prosveto Pa sklepa 12. redna konvsndjs sa lahko naroči na list Prosvoto Is prišteje odon. dvsu tri. štiri aH pet članov Is ono družino k sol osroi ninL Ust Prosvota «tono sa vss enako, ss člano ali tto£lano 18 00 u ono lotno naročnino. Kor pa člani še plačajo pri asostnontu Sli« «s tednik, sa Jim te prišteje k naročnini. Torej sods) ni vsroks. ro& da Ja list predrag sa člano SNPJ. List Ptosvote Jo vsša Jattnlaa ia gotovo Jo v vsaki družini nokdo. ki bi rad «tel list vsak daa. Pojasailot—Vselej kskor hitro kateri teh članov prenehs biti člss SNPJ, ali čs sa presoli proč od družine in bo zahteval «am troj lt«t tednik, bode moral tisti član Iz dotične družine, ki J« tako ikupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznanlU uprsvnlltvu lim, in obenem doplačati dotično* vsoto listu Prosveto Ako tejs m stori, tedaj mora upravniitvo znižaU datum za to vsoto nsrofnisu. Con« lista Prosvota Jot *Za Chlcago in okolico J* ~ * " i 1 tednik ta...-............. JT! S tednika ta------------- 1 tednika ta-------------;!J 4 tednike In--------------££ I tednikov ta----------3 .............SUJ0 spodnji kupo«, priteftlte potrebno vsoto f^V^ r v pismu In d naročite Prosrote. Ust kt Jo vote I*®— t Zs Zdrui. državo in Kanado SS.09 1 todnik ia._____________I SO S tednika ta____________5.S0 9 tednika ta_______________4.40 4 tednlko ta______________ 9.20 9 tednikov ta...___________2.00 Zs Evropo Js.____ Moëey Ordor PROS VET A. SNPJ. 9097 So. LawndaU Av*. Chicago 29. IU. Prllošono potil j o» _ I I i I I I ss Ust U tis vito tednik ta gs pripišite k asofi L 9. C 9.