AME
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ~ IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 276
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, NOVEMBER 25, 1938
LETO XLI.
VOL. XLI.
Predsednik Roosevelt nebo kandidiral za tretji C,.«,.*:« co Lftrj c eoflorimi termin. Roosevelt že čuti utrujenost v uradu11 <UItIJd 5C UUl 1 5 otuCVlIIll
Washington, 24. novembra. Predsednik Roosevelt je začel zadnje čase tolikokrat govoriti, kaj bo naredil, ko se poslovi od Bele hiše, da so prijatelji prepričani, da Roosevelt ne bo kandidiral v tretjič za predsednika.
Še predno se je podal pred par dnevi v toplice v Georgijo, je napram nekaterim prijateljem omenil, da ko preneha biti predsednik, da bo začel pisati članke v časopise, ker ga to delo najbolj veseli.
Predsednik sicer nikdar ne omeni leta, kdaj bo zapustil Belo hišo, toda govori tako, da nihče ne Pričakuje, da bi bil v letu 1940 Ponovni kandidat. Toda že dejstvo, da si je dal na hribu poleg
svoje hiše v Hyde parku zgraditi novo kočo, in izjava, da bi rad kmalu tam stanoval, spričuje, da Roosevelt ne bo več kandidat.
Kot predsednik dobiva Roosevelt $75,000 plače na leto, toda kot časnikarski komentator bi bila njegova plača gotovo višja. Mnogi govorijo, da zna Roosevelt, ko se umakne iz predsedniškega urada, zaslužiti po $200,-000 na leto.
V splošnem se pa vidi, da je predsednik zlasti zadnje mesece postal utrujen od dela. Domači neurejeni položaj in zamotane mednarodne razmere nikakor ne vplivajo dobro na predsednikove živce.
olpjijLi Vladno poročilo pravi, da se je v oktobru ali djm vrnilo 248,000 delavcev k privatnim industrijam
Nocoj je večer!
Nocoj, v petek, je večer, katerega so rezervirai demokrati iz 23. varde in od drugod, da pose-tijo zanimivo in koristno zabavo v prostorih župnije sv. Vide, kakor se običajno vrši vsak petek večer. Navzoči bodo demokrati iz vseh krajev mesta. Skoro vsi državni in okrajni uradniki so obljubili svojo udeležbo, in če pomagamo še mi, ki nas je samo v 23. vardi 6,000, pa bo dvorana dvakrat polna. Krasne nagrade čakajo navzoče. Kot nam sporoča Mr. Mihelich, načelnik demo-kratskega kluba v vardi, lahko pride k zabavi sleherni, četudi nima tiketa. Tiket dobi pri vratih. Oni pa, ki imate tikete na Podaji, ste prošeni, da poravnate za slednje !pri John Mi-helichu in to do danes pred 7:30 zvečer.
So potratni
William C. Dixon, relifni administrator države Ohio, je izja-V)l, da bo začel s preiskavo napram raznim relifnim uradnikom v posameznih okrajih, ki zapravijo mnogo preveč denarja Pri upravi relifa. Postava pravi- da se za stroške razdelitve re-Wnih potrebščine ne sme porabiti več kot 12 odstotkov, toda so okraji v di-žavi, ki potrošijo tudi 20 ali več odstotkov. Gotovo je, da kolikor večji so stroški, toliko mani je relifa. Mr. Dixon pra-da bo naredil temu konec. V državni blagajni je še dovolj de-narJa za relif v decembru, a v Januarju bo moral novi gover-Iler sprejeti breme nadaljnega reHfa na svoje rame.
Se ni za šaliti
Zvezna vlada ima v Clevelandu več stanovanjskih hiš. Prebivalci teh hiš spadajo v področje zvezne vlade. Ako se n. pr. v teh hišah pripeti kak rop, pridejo ro-Parji, ako jih primejo, pred zvezno, ne pred državno sodnijo.
In
zgodilo se je, da je bila v taki
ZVezni hiši na Cedar Ave. dne 1 aPrila oropana neka družina. Roparja, dva Italijana, so prijeli in spoznali krivim. Obsojen je bil vsak na 25 let zapora, dočim bi na državni sodni j i dobil vsak damo k večjemu 10 let ječe.
Dvojno delo
Hugh Neill je bil zadnjo sredo obsojen v eno leto zapora, ker je doma kuhal žganje, dočim je bil zaposlen "kot WPA delavec. Sod-mu je očital, da ga je lahko Kram, ker je na eni strani dobival vladni denar za delo, na dru-K1 strani je pa sleparil vlado.
Vprašajte za nagradne listke i rogresivne trgovske zveze.
Komunisti slabši kot fašisti, pravi socialist
Washington, 24. novembra. Sam Baron, uradnik socialistične stranke v Zed. državah, je pričal danes pred kongresnim odborom, ki preiskuje proti-ame-riške aktivnosti. Mr. Baron se je izjavil, da tvorijo komunisti danes v Zed. državah mnogo večjo nevarnost kot pa fašisti. Pozval je vse one Amerikance, ki se vračajo iz lojalistične fronte v Španiji, da pričajo o Stalinovem terorju v Španiji. Baron, ki je član narodnega odseka socialistične stranke v Zed. državah, je bil kot zastopnik soc. časopisa "The Call" šest mesecev v Španiji kot poročevalec.
--o-
Prijetna veselica
Poznano društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi v soboto večer 26. novembra prijetno domačo zabavo in plesno veselico v Twilight, prej Grdinovi dvorani na 6201 St. Clair Ave. Igral bo Frank Jankovičev orkester, in potem že veste, da bo v resnici prijetno. Vstopnina k tej veseli zabavi je samo 25c. Društvo predvsem vabi vse svoje članice, da se gotovo udeležijo, obenem pa vabi vsa sosednja društva Zveze. Kdor se bo udeležil, mu gotovo ne bo žal. Le pridite!
32 ur na teden
Lokalpa unija 45 avtomobilskih delavcev, ki so zaposleni pri Fisher Body v Clevelandu, je potom posebnega odbora obvestila vodstvo Fisher Body tovarne, da naj se uvede spošno 32-urno tedensko delo v avtni industriji. Skoro vsi Fisher Body delavci, ki delajo sedaj 40 ur na teden, so zadovoljni sprejeti 32-urno delo, ako bi bili prepričani, da dobi več njih brezposelnih tovarišev delo. O tej zadevi se bo razmo-trivalo v glavnem uradu v De-troitu.
Poroka
V soboto 26. novembra se poroči v cerkvi Najsv. Imena na Broadway Miss Bessie Lollo, 9517 Vineyard Ave. in Mr. Stan ley Perko, 10216 Parkview Ave., Garfield Heights. Poročna sv maša se vrši ob 7:15. Prijatelji so prijazno vabljeni. Novoporo-čencema obilo sreče v novem stanu.
Nove luči
Mestna zbornica je odredila da se postavi več močnih elek tričnih žarnic na cesti od Fleet Ave. in 49. ceste pa do Aetna Rd. in 79. ceste. Mnogi napadi na posamezne osebe v ondotni okolici so bili zadnje čase izvršeni.
Paris, 24. novembra. Kakih 26,000 delavcev se je polastilo 40 tovaren v severni Franciji in so začeli s sedečim štrajkom v trenutku, ko je dospel v Francijo angleški ministerski predsednik Chamberlain zaeno s tuje-zemskim ministrom Halifaxom.
Delavci so začeli s štrajkom radi predrastičnih odredb, katere je dal v javnost francoski ministerski predsednik Daladier, ki je dobil cd parlamenta tozadevne diktatorske pravice. Delavci se upirajo odredbam.
Obenem je Francija včeraj sklenila pogodbo z Nemčijo svojo starodavno sovražnico. Francija se odpove v tej pogodbi vsaki bodoči vojni z Nemčijo. Nemčija se zaveže, da bo spoštovala francoske meje in vsak spor s Francijo mirnim potom poravnala.
Medtem pa število štrajkarjev v Franciji narašča. Na čelu štrajkarjev so zlasti kovinski delavci,
ki so leta 1936 začeli z usodepol- bor centralne delavske zveze na-nim štrajkom, ki je povzročil ho- redil načrte, da se v Franciji pro-matije, v kateri se današnja glasi generalni štrajk, katerega Francija nahaja.	bi se udeležilo pet milijonov de-
štrajki so zlasti razširjeni v lavcev. Dan štrajka in
Valenciennes distriktu, kjer je mnogo kovinskili tovaren. Samo v Valeneiennesu je 18,000 delavcev odložilo orodje in začelo s sedečim štrajkom v raznih tovarnah.
Francoski ministerski predsednik Daladier je mobiliziral vso policijo in mobilno gardo v prizadetih krajih. Vojaštvo in policija sedaj podijo štrajkarje iz zasedenih tovaren. Toda kljub temu se zna štrajk razširiti tudi v druge francoske kraje.
Policija je pa izjavila, da gre delo "metanja štrajkarjev iz tovaren" hitro naprej in brez vsakega nasilja. Daladier je naročil vsem prefektom raznih depart-mentov, da naredijo nemudoma mir.
Medtem je pa eksekutivni od-
podrobnosti so odločene za petek.
Pcleg tega je vlada- ^ašla v ne-prilike z organizacijo vojnih veteranov, ki trdi, da šteje 7,000,-000 članov. Neki minister v Da-ladierjevem kabinetu je obdolžil organizacijo, da je izdajalska.
Washington, 24. novembra. Kot naznanja delavska .tajnica Frances Perkins, se je splošni j delavski položaj tekom meseca druge oktobra precej izboljšal. Privatne industrije so sprejele 248,000 brezposelnih na delo.
Tekom meseca oktobra je bilo približno 900,000 ljudi več zaposlenih v ameriških industrijah kot je bilo julija meseca. Avto-
Razne avtomobilske tovarne so tekom oktobra meseca poklicale 85,000 mož na delo. Jeklai\ske industrije so najele 5,800 ljudi, dočim so manjše kompanije, ki izdelujejo posamezne dele avtomobilov prevzele nadaljne tisoče.
Toda kljub izboljšanju v oktobru mesecu pa število zaposlenih delavcev v letošnjem oktobru še vedno ni tako visoko kot v oktobru mesecu lanskega leta. število je še vedno 16 odstotkov pod normalo.
slrahovilom gozdnem požarju v Californiji
mobilske in jeklarske tovarne so Komunisti se očitno priprav- j prevzele največ brezposelnih ali ljojo, da nasprotujejo vsem od- onih( ki so bili pri WPA. redbam vlade, zlasti proti odred- j	_0_
tvn^TosZjso"ifli"komunt fM^ IMl* ¥ CaUM]! bCŽIjO P^d M\\M\\
sti še nadglasovani, toda se še vedno silijo na površje.
Med tem se pa Daladier posvetuje z angleškim ministerskim predsednikom Chamberlainom. Francija namerava skleniti z Anglijo vojaško zvezo. Velika množica ljudi je pozdravila Chamberlaina na kolodvoru, ko je dospel v Pariz.
2,000 Amerikancev ubitih na španski fronti
Barcelona, 24. novembra. Iz zanesljivih virov se poroča, da je 3ilo tekom civilne vojne na strani lojalistov ubitih kakih 2,000 ameriških državljanov. Vsega skupaj se računa, da se je zapisalo cd 3,000 4o 4,0003 Amerikancev med lojaliste, med katerimi jih je danes še nekako 700, dočim so drugi pobegnili ali pa se nahajajo na potu v Zedinjene države, ker nečejo več služiti pri lojalistih. Iz krogov nacionalistov se poroča, da so slednji napredovali na Segre reki sektorju in zavzeli precej postojank nacionalistov. Lojalisti potrjujejo, da so se morali umakniti.
Stric Sam je strog
Te dni je administrator zveznih stanovanjskih hiš v Clevelandu dal vreč na cesto iz vladne hiše na Cedar Ave. neko vdovo s štirimi otroci. Izmed teh samo eden dela. Kot se je izjavil administrator vladnih poslopij družino niso vrgli iz stanovanja, ker ni plačala najemnine, pač pa iz osebnih vzrokov. Vdova Mc-Govern se je neprestano prepirala z drugimi strankami v hiši, tako da se je družina za družino selila iz hiše. Tudi je nagajala upravitelju hiše. Seveda družina ugovarja tem izjavam. Za družino so se zavzeli prijatelji.
Frank Bozich umrl
V Trumbull, Ohio, je umrl slovenski farmar Frank Bozich, star 58 let. Bolehal je več tednov. V Trumbullu je stanoval osem let. Prej je bival v Collin-woodu. Ranjki zapušča vdovo Mary, hčer Amelijo, dva sinovca Antona in Mathew Krajšek, dva brata Josepha in Antona v domovini kot tudi eno sestro. Kje je bil doma, poročilo ne pove. Pokopan je bil preteklo sredo na Trumbull pokopališču. Bodi mu mirna ameriška zemlja!
Landon in Lehman
Bivši republikanski predsedniški kandidat v letu 1936 Alf Landon, se je izjavil včeraj, da demokrati nimajo nobenega predsedniškega kandidata za leto 1940, razven governerja države New York, Lehmanna, ki je najboljši demokrat v Ameriki. Ko so Landona vprašali, če bo volil zanj, je odločno izjavil, da ne.
Rev. Coughlin ima sitnosti z radio
Kot znano je Rev. Charles Coughlin zopet začel z nedeljskimi radio govori. Preteklo nedeljo je Rev. Coughlin indirektno udaril po Židih in pjecej dostojno povedal vzroke; .preganjanja Židov v Nemčiji. Njegov govor je vzbudil veliko nevolje med ameriškimi Židi, dasi je bil skrajno dostojen, židje so se že poslužili svojega vpliva in zagrešili Rev. Coughlinu, da ga bodo spravili od radia. Vodja postaja WMCA, ki se nahaja v New Yorku, je brzojavil včeraj Rev. Coughlinu, da mora svoj govor izročiti vodstvu radio postaje 48 ur predno govori, sicer radio postaja WMCA ne bo odprta zanj. Rev. Coughlin je včeraj izjavil, da bo govoril vseeno in da bo povedal nekaj, da bodo židje strmeli. V Clevelandu prinaša njegov govor WGAR radio postaja. Rev. Coughlin začne govoriti ob 4. uri popoldne. Njegov škof mu dovoli govore.
--o-
Odhod nemškega poslanika je bil silno hladen
Washington, 24. novembra. Predno je včeraj odpotoval nemški poslanik Dieckhoff v Berlin na povelje Hitlerja, je obiskal ameriškega državnega tajnika Hulla. Obisk je bil pa tako kratek in hladen, da kaj takega še ne pomnijo v zgodovini diplomatov. Dieckhoff je zapustil urad Hulla že v dveh minutah in sicer jako resnega obraza. Enaki obiski trajajo najmanj 10 minut.
--o—--
Precej zvišana plača
Šolski odbor v Clevelandu je visoko zvišal plačo direktorju uradov clevelandskih šol. Dose-daj je imel direktor Brown $6,-000.00 na leto, zanaprej bo pa dobival $7,500.00 letno. Seveda, zadnjič smo glasovali $8,000,000 šolskemu, odboru za gradnjo novih šol in za popravo starih, sedaj bodo pa polagoma napolnili svoje žepe s tem denarjem. Govori se, da bodo plače še nekaterim drugim šolskim uradnikom zvišane.
V bolnišnico
S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana v St. Luke's bolnišnico Mrs. Rose Fink, 21121 Arbor Ave.
Bo imela dovolj
Pontiac, Mich., 24. novembra. Pred enim letom je bila Miss Laurine MacDonald telefonska operatorica in je služila $15.00 na teden. Včeraj pa ji je sodni-ja priznala $35,000 dohodkov na mesec, Pred letom dni se je poročila z Danielcm Dodge, znanim avto rnagnatom, ki je pa tekom poročnega potovanja utonil v Georgian zalivu. Zapustil je premoženje vredno do $11,000,000, in sicer svoji materi, dokler ni mlada žena iztožila za sebe $35,-000 na mesec.
---o-
Los Angeles, 24. novembra. V treh okrajih južnega dela države Californije so naenkrat izbruhnili strahoviti gozdni požarji, ka-koršnjih še ne pomnijo v zgodovini Californije. Gozdni požarji niso več pod kontrolo.
Zlasti so prizadeti kraji severno od Santa Monica in Santa Bernardino, kjer je škoda strašna in kjer se smatra, da je zgorelo tudi več ljudi. Da je katastrofa še večja, divja vihar, ki piha 45 milj na uro.
Sijajne palače raznih filmskih zvezd v Hollywoodu so popolnoma zgorelo v Topanga okraju. Gosto obljudeni kraji tam so popolnoma odrezani od drugih mest. Več kot tisoč mož je bilo poslanih samo v te kraje, da pomagajo ljudem.
Uradniki cenijo, da je zgorelo do 175 dragocenih kabin, kjer so se mudile filmske zveze, zaeno s sijajnimi palačami in hoteli. Dokler požar ne pride do vode ali če ga ne ustavi deževje, ne bo nobena pomoč mogoča.
Vstopnice naprodaj!
Opozarjamo občinstvo, da si pravočasno nabavi vstopnice k banketu, ki ga priredijo jugoslo-j gleškega ministerskega predsed-
20,000 na protestnem shodu proti Hitlerju
New York, 24. novembra. Več kot 20,000 Židov se je zbralo sinoči v Madison Square avditoriju, kjer so že drugič vehement-nc protestirali proti Hitlerju. Razni govorniki so na shodu opravičili nemški narod, češ, da ni kriv divjanja proti Židom, pač pa je krivec edino Hitler. Obenem so navzoči obsodili tudi an-
vanske kulturne organizacije v nedeljo 4. decembra v Statler hotelu ob priliki praznovanja 20-letnice združene Jugoslavije in ko bodo izročena odlikovanja jugoslovanske vlade našim zaslužnim možem in ženam. Vstopnice za ta banket so naprodaj: Mrs. Makovec, American Home Publ. Co., Mrs. Oražem, North Amer. Bank, Collin wood urad, dr. Urankar, Slov. del. dom na Waterloo Rd., pri članih in članicah Jugoslav University kluba, Jugoslav Slovene kluba, John Mihelich, Mr. M. Cerrezin, Mike Marinkovič, pri članih pevskega
nika Chamberlaina, katerega so nazvali kot "vodjo Hitlerjeve podružnice v Londonu." Nad 8,000 se je nahajalo na cestah okoli avditorija, ker niso mogli v dvorano in 200 policistov je komaj vzdrževalo red.
—--o-
Druhal 200 moških je lin-čala mladega zamorca
Wiggins, Miss., 24. novembra. Druhal, ki je štela nad 200 moških, je včeraj prijela nekega 24 tet siarega zamorca Wilder Mac-Gowana in ga obesila na prvo
1,000 novih zrakoplovov vsak mesec za Ameriko
Washington, 24. novembra. Med vladnimi zastopniki in med lastniki ameriških toVaren, kjer se izdelujejo avtomobili, je prišle do nekakega sporazuma, ko so Lastniki tovaren obljubili, da jim bo mogoče tekom treh mesecev izgotoviti vsak mesec tisoč novih zrakoplovov. Kot znano je Roosevelt nedavno tega zahteval, da mora ameriška armada in vojna mornarica dobiti najmanj 7.0C0 zrakoplovov tekom enega leta. Nobena druga država razven Nemčije ne more danes izgotoviti več kot 1,000 zrakoplovov na mesec.
drevo na cesti. Zamorec je šeri-društva Njegoš in pri članih Ju- fu priznal, da je posilil 74 let sta-
geslovanskega kulturnega vrta. Banket so vrši v nedeljo 4. decembra ob 7:30 zvečer v Statler hotelu.
Za las je manjkalo
Mesto Croksville, Ohio, v Perry county, je bilo že'tri leta suho. Niti 3.2 pivo se ni smelo tam točiti. Pri zadnjih volitvah je pa zadeva prišla zopet na dan in zahtevalo se je 3.2 pivo. 692 glasov je bilo za, 692 proti. Volivci so prosili državnega tajnika, da še enkrat prešteje glasove uradnim potom in se je izkazalo, da je glasovalo 693 za pivo in 692 proti pivu. Torej bodo pili.
Rabljeni avtomobili
Mr. Louis Pike, slovenski zastopnik za Dodge in Plymouth avte sporoča, da imajo 'zdaj pri Canning & Harmon Inc. veliko finih avtov, ki so bili vsi prenovljeni in katere dobite zdaj do $100 ceneje.
ro mater zdravnika v mestu,, ki je bil splošno priljubljen. Ker je bil šerif sam, ko je dobil zamor ca, se množici ni mogel ustavlja-j ti ,ko se je navalila nanj hi mu1 jetnika iztrgala..
--o-
Community fond Osem večjih mest v državi Ohio ni doseglo vsote, katera so mislila mesta nabrati za Community foud. Med temi mesti so: Akron, Dayton, Barberton, Canton, Alliance, Warren, Ashland in Ely-ria. V Clevelandu se je nekako $250,000 manj nabralo kot so pričakovali, vseeno je pa vodstvo kampanje zadovoljno.
Zopet šola zaprta
Ravnatelj šole v Plymouth, Ashtabula county, nedaleč od Clevelanda, je bil prisiljen zapreti dve šoli v mestu, v katero je zahajalo 140 otrok. Pravi, da že od oktobra meseca ni dobil od države nobenega denarja za vodstvo šol.
Ameriški časnikar mora zapustiti Italijo
Rim, 24. novembra. Frank Smother, ki je bil ameriški poročevalec za Chicago Daily News v Rimu, je dobil od laške vlade ukaz, da mora zapustiti Italijo do konca novembra meseca. To je že četrti ameriški poročevalec, katerega je Italija izgnala. Smothersu se očita, da je poročal preveč "neprijateljsko" na-i pram Italiji, zlasti pa v članku z dne 16. novembra, ko je omenjal 'aško-angleško pogodbo.
-o-—
Preprečen štrajk
V Canton, Ohio, je bil pravkar preprečen štrajk 500 delavcev pri Republic Stamping & Enameling Co. Kompanija je prosila delavce, da vzamejo 10 odstotno znižanje plač in da v bodoče nimajo počitnic. Končno so se zedinili tako, da dobi vsak delavec en dan počitnic v letu za vsako leto dela pri kompaniji. Delavci, ki so organizirani pri A. F. of L., so bili zadovoljni.
Strup za otroka
Zdravniki so vbrizgali v kri 3 letnega Ronalda Richberga hud kačji strup v pričakovanju, da ustavijo neprestano krvavenje otrokovih žil.
Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(117 St. Clair Avenue	Cleveland, Oblo _______________________Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3JO for 6 month* Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for a months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 276, Pri., Nov. 25, 1938
Collinwoodski drobiž
Kaj mislijo Amerikanci o Nemcih
Eden največjih ameriških angleških dnevnikov, The New York Times, prinaša v eni svojih zadnjih številki več izrazitih dopisov od strani jako poznanih Amerikancev, ki delujejo v javnem življenju in ki so povedali svoje mišljenje za ali proti dogodkom, ki se vršijo zadnje čase v Nemčiji. Ker je to mnenje ameriških državljanov, ki se nahajajo na odgovornih mestih, jako zanimivo, prinašamo na tem mestu nekaj izčrpkov teh dopisov:
"Nihče se menda danes ne spominja, da je nekako pred enim letom šest oboroženih vohunov Hitlerja korakalo v neki avstrijski urad, kjer so hladnokrvno umorili ne samo nem-.škega diplomatskega uradnika, pač pa načelnika avstrijske vlade — Dollfussa Avstrija je prijela morilce, jih postavila pred sodnijo, kjer so bili spoznani krivim in usmrčeni. Ti morilci so danes opevani v Nemčiji kot narodni junaki in na-ciji prinašajo dnevno cvetlice na njih grobove. Nemčija je dala usmrtiti do 10,000 ljudi radi smrti enega samega nemškega diplomata. Kdo je bolj kulturen? Bivša Avstrija ali današnja Nemčija?" — Thomas Crain.
"Bližamo se praznični sezoni, ko bo nad 600 milijonov kristijanov na svetu praznovalo rojstvo Krista. Kljub temu pa danes en narod v Evropi, ki je dozdevno civiliziran, muči oni narod, iz katerega je prišel Krist, in kateremu narodu je nemogoče pobegniti strašnim mukam. Ali je Nemčija, ki je podala Schillerja, Goetheja, Waltherja von de Vogelwide, v resnici zavrnila krščansko civilizacijo in se vrnila k barbarizmu, k' je svoječasno uničil starodavno kulturo in pahnil svet v novo temo? Meni se bolj smili 600 milijonov kristijanov, katere je zagrnila največja sramota, kot pa maloštevilni Židje, katere mučijo. Kakšna nevtraliteta prevladuje pri kr-ščanih drugih narodnosti? Mi moramo danes enako braniti krščanstvo pred Hitlerjevim barbarizmom kot moramo preprečiti nadaljno decimiranje židovskega prebivalstva. — Hyacynthe Ringrose.
"Naciji, pozdravljamo vas! Pozdravljamo vas pogum! Vašo drzovitost! Hitler mora biti ponosen na vas. Krasno borbo vršite, ko vdirate v privatna stanovanja, davite starce, pretepate ženske in pljujete na otroke! Vi morate biti v resnici ponosni. In originalni ste, ker kaj enakega nam zgodovina dosedaj še ni pokazala. Hitler vam bo dal sijajno nagrado. Vi ste ponosni Nemci, vi prihajate iz najbolj kulturnega naroda. Nikdar se noben narod še ni dvignil tako visoko. Drugi so se borili z vitezi, vi se borite z ženskami in otroci! Pa tudi pride za vas dan, ko se boste pomerili s pra-
vimi možmi!" —Anne Nichols.
ft ft ft
"Kako dolgo bomo še mi ameriški državljani trpeli preganjanje Židov v Nemčiji in Italiji? Amerika, s pomočjo Anglije, bi lahko naredila vsemu temu konec že jutri, samo ako bi hotela. Saj nas je kristijanov lahko sram, da se pustimo tako zasmehovati. Da, še več, Anglija je na pragu, da začne z delom za prijateljsko pogodbo z Nemčijo. Ni čuda, da manjšina potem povzroča, da ogromna večina naroda trepeta pred grozo, ki jo širi moderni paganizem iz Berlina." — Eugene Willard.
"Vsi pravi Amerikanci, ki so nemškega rodu in ki so prisegli na zastavo ameriške demokracije, morajo danes skloniti svoje glave in hoditi povešeno v javnosti, ker jih je sram, da se je njih prvotna domovina imenovala— Nemčija. Strup nacizma je dospel tudi v Ameriko in je prevzel tisoče Nemcev, naseljenih v Ameriki, toda čakali so vse do zadnjega, da so se jim odprle oči in dognali resnico. Res je, da si Nemčija danes ne more pomagati, toda mi ameriški nekdanji Nemci prosimo, da bi se nam dala prilika Hitlerju zatlačiti sramoto, v katero je vrgel Nemčijo, v njegova lastna usta. Ako je še pravica na svetu, ta dan ni več daleč." —Ott Sattler.
"Nemcev ne smemo soditi poltem, kar dela danes njih vlada. V vsakem narodu je mnogo dobrega in nekaj slabega. Mi bi morali vedeti najprvo za vse podrobne podatke na nepristranski način, predno bi mogli pošteno soditi. Ne bo dolgo, ko bo svet zvedel za vse, in bo temu primerno tudi sodil. V zgodovini sveta še noben narodni krvnik končno ni pobegnil svoji usodi." — Thomas Crain.
Naselbina beleži polagoma, toda vztrajno trgovsko narodni napredek v izboljšanju trgovskih lokalov. Kdor le more renovira svojo trgovino, postavi v njo moderni opremo ter jo naredi prikupljivo očem in odjemalcem. Poglejmo med mnogimi eno, ki beleži v nedolgi preteklosti svoj napredek.
Slovenska zadružna zveza, katera je praznovala dne 30. oktobra lepo uspelo 25 letnico svojega obstanka, je zopet naredila korak naprej, katerega mora vsak zavedni Slovenec pozdraviti. Zadružno podjetje je kupilo na vogalu 162. ceste in Waterloo Rd. lastni trgovski lokal. Trgovski prostor je lično zgrajen s pročeljem na glavno cesto Waterloo Rd. Sedaj se ga preureja, da bo odgovarjal Zadružni trgovini. Priznati se mora direktorjem Slovenske zadružne zveze, da so neumorno na delu v pro-speh podjetja.
Kronika beleži, da se je Slovenska zadružna zveza inkorpo-rirala dne 13. julija leta 1913. Podvzetni naši pijonirji, uvidev-ši potrebo, so storili vse, da so organizirali in obdržali zadružno podjetje, širili so zadružno gibanje v elevelandski metropoli in celo poizkusili svojo srečo v lorainski naselbini. Končno se je pokazalo, da v kraju, kjer se ideja rodi, ima največjo zaslom-bo in največje razumevanje za-početega dela. Collinwoodska naselbina se je tozadevno odlikovala.
Slovenska zadružna zveza beleži v preteku svojega obstanka trdo borbo za obstanek. Da je danes še to narodno gospodarsko podjetje med nami in celo dobro uspevajoče, se je zahvaliti našim žilavim narodnim delavcem, ki niso za las popustili, ko je bil porinjen voz sredi strmega klanca. Danes stoji to podjetje po zaslugi kremenitih značajev na ravni cesti v korist vsem onim, ki se ga hočejo poslužiti.
Centralno trgovino vodi vsega spoštovanja vredni Louis Ižanc, kateremu je poverjeno mesto glavnega poslovodje treh zadružnih trgovin. Ves čas, vse
V Kikindi sta se sprla progovni mojster in neki železniški uradnik. Uradnik je obdolžil mojstra, da si je zgradil hišo z materialom, ki ga je ukradel pr. železnici. Prišla je komisija, da bi stvar pregledala. Progovni mojster je stavil takle predlog. Rekel je, da bo dal novo hišo podreti, da se komisija prepriča, če je bil material res ukraden. Č3 se izkaže, da ni bilo pri tem tatvine, mo ra ovaduh plačati za ponovno gradnjo hiše. Hišo so podrli in ko misija se je prepričala, da jc bil ves material za hišo pošteno kupljen. Progovni mojster je bil vesel zmage in ker je dokazal svojo nedolžnost, je zahteval od uradnika, da mu sezida hišo, ker ga je po krivem obdolžil. Uradnik se pa brani to storiti in tako ima progovni mojster svoje poštenje nazaj, a podrto hišo.
nika in prepričani smo, da se delničarji niso zmotili, ker so to važno mesto zaupali Mr. Jos. šiškoviču. Upamo, da ga bodo tudi v naprej delničarji izvolili v ta važen urad. Zmožnost in poštenost je predpogoj uspešnega vodstva v katerem-koli podjetju.
Navedimo tudi našo tukaj rojeno generacijo, ki se močno udejstvuje v zadružnemu gibanju. Anthony Nachtigal je fin in razumen dečko. Delničarji so mu zaupali blagajniško mesto. 'Anton Malovasich je poslovodja zadružne trgovine na 200. cesti. Jack Zakovšek pa zadružne trgovine na Waterloo Rd.
Anton Bokalova družina je tudi tista redka družina, ki je vso skrb in dobro voljo dala zadružni misli. Mr. Anton Bokal je bil več zaporednih let predsednik podjetja ter Mrs. Gertrude Bokal agilna članica Gospodinjskega odseka. Hčerka Miss Mamie Bokal je po naravi rojena zadru-garka, pravi tip vljudnosti, prijaznosti in postrežljivosti. Slovenska beseda ji gladko teče in bila bi lahko -zgled marsikateremu dekletu, ki prihaja iz stare domovine.
Preuredba novih prostorov na Waterloo Rd. je v teku. Upati je, da se bo v mesecu decembru preselila zadružna trgovina v lastne prostore, kjer bo lahko na uslugo našim obilnim prijateljem, ki žive v okolici novih prostorov. Naše iskreno častit-ke na novem napredku.
Joško Penko, zastop. A. D. --—o-
Rojakom v preudarek
Piše Anton Grdina
se je nahajal. Poleg take družbe je seveda odgovorno tudi slabo časopisje. Ko ga ljudje dlje časa čitajo, postanejo zakrknjeni in "prepričani," da ni Bega. Sicer je nezmiselno takim ljudem govoriti o veri, toda ali naj. na njih zasmehovanje molčimo in s tem nehote pritrjujemo njihovi blodnji? Jaz takim vedno skušam s prijateljsko besedo dopovedati, da so na krivih potih, da so zaslepljeni in zapeljani.
Pa ni samo druščina kriva, da so se odtujili od prave Resnice. V prvi vrsti so si krivi sami. Najprej so začeli opuščevati hoditi v cerkev. Morda so začeli iz-ostajati sami, ali so jim to svetovali drugi. Morda so opustili cerkev, ker se je časopis noi'čeval iz cerkve in duhovnikov. Potem se pa tolažijo, da je vse skupaj prazen nič. In če jih skuša kdo prepričati, da so v zmoti, je pa debata in tako so nastale stranke ,takozvano "naprednjaštvo" in "nazadujaštvo."
Mi, katoličani, smo dolžni, da zagovarjamo svoje prepričanje. Ne smemo pustiti, da bi nas kdo zaničeval radi tega. Čudimo se mnogim, ki pravijo, da je posmrtno življenje bajka, čudimo se jim, da hočejo umreti enako živalim in biti po smrti pozabljeni kot živali. Kdor skuša trditi, d a je večna Resnica sama izmišljotina, vara sam sebe in druge, še bolj je pa žalostno za one, ki niti svojim otrokom ne privoščijo sv. vere in življenja po smrti. Takemu človeku lahko pravimo, da norec je tisti, ki trdi, da ni Boga. Vera je dragocen zaklad in nikar ga ne odklanjati. Srečen je, kdor ima vero in po nji živi!
Požar v Laporju
Poročamo o grozni nesreči, ki je zadela vas Laporje, ki leži nekaj više na levi strani
tev otročičev je bila neosnova-na. Turjaški orožniki pod vodstvom poveljnika postaje so skupno z velikolaškimi delali
Vse je drago
glavne ceste Turjak — Velike na pogorišču red in so ugoto-Lašče pod Rašico na položni I vili, da je moral ogenj nasta
planjavi. Vas šteje 11 hiš. Tam stanujejo skromni kmetje, ki se preživljajo s kmetijstvom, gozdarstvom in domačo obrtjo.
Včeraj je bil velik jesenski živinski sejem v Velikih Laščah. Možje in žene so se že zjutraj napotili na sejem, da si nakupijo razne potrebščine za zimo, odnosno da skušajo prodati kak rep iz hleva. Drugi so odšli v gozdove, da nagrabijo za gospodarstvo potrebno steljo. Vas je bila skoraj izumrla. Doma so ostali otroci, stare ženice in starci. Ni jih bilo dosti
ti takole: Mavčeva žena Marija je pustila v' kotlu, kjer se je kuhala svinjska krma, ogenj. Kotel stoji v kuhinji. Iz. kotla vodi napeljava v dimnik. Iz ognjišča pod kotlom so najbrž švignile iskre v dimnik in skozi njega jih je nekaj padlo tik dimnika na slamo, ki se je vnela.
Pogorelo je 7 hiš in 4 gospodarska poslopja s hlevi. Posestniku Štefanu Zelniku je pogorelo vse, razen kozolca. Uničeni so mu pridelki, zaloge sena in orodje. Prav tako pose-stnici Mariji Štrukljevi. Ohranjen ji je kozolec. Posestniku
Okoli 15 je zapazila ogenj ! F™nu Srpu prav tako vse. Os-
17 letna posestnikova hčerka ita* mu Je edu™	Posest"
Jelka Štrukljeva s hiše št. 7. i »iku Alojziju Štruklju hiša m Začela je klicati na pomoč: kozolec. Krojaškemu mojstru
"Pri Mavcu gori!" Vsi so bili močno zbegani. Otroci in stari ljudje si niso znali mnogo
Franu Meglenu je ostala hiša, pogorel mu je kozolec. Iz hiše je Meglen rešil blago za 12 ob-
pomagati. Na slamnati strehi!lek v vrednosti okoli 6,000 dm. posestnika Alojzija Mavca se BlaS° je odložil na travo. Tu
je pojavil rdeči petelin. Vnela Pa Je vse	Po"
se je slama tik malega dimni-: sestniku Prhaju Janezu je do ka. Ogenj se je z največjo na-'tal V<>gore\ kozolec z gospo-glico širil in je kmalu objel, darskim orodjem in veliko za-tudi sosedne hiše. Ljudje so loS° sena- Posestniku Alojziju
Čuden človek sem res. Zanimam se za razne doživljaje med rojaki. Nobeiia druščina me ne odvrne, da se ne bi z rojaki srečal in zelo rad se ž njimi porazgo-vorim. Ko pridem med rojake, ki so drugačnega naziranja glede verskega stališča, me za hip kar nekako osuplo gledajo, tako nekako za tujca in za nepoklicanega me imajo, dokler se nekoliko ne razgovorimo in ko vidijo, da sem prišel kot rojak na domačo prireditev.
Ono soboto smo praznovali delo, energijo in zaslužek je sta- | siovenčevo proslavo, ki nosi števil na razpolago skupnemu na- yi,ko 1 prj gDZ Bn je res vegel
rodnemu podjetju. Težko je re-
večer. Po naključju sva se se-
či, kaj bi bilo pri zadružnem pod- znanUa z mladim in za slovensko jetju, če ne bi bilo na vodstvu | gtvar zdo dovzetnim fantom, ki dobrega, pridnega in podvzetne-j ge mJ je kmalu prikupil. Zvedel ga rojaka Mr. Louis Ižanca. Vse , ^ ^ jg njegQV0 ime FiHp gir_
ca. Povabil me je na prireditev Jadrana v nedeljo. Povedal mi je, da je član tega pevskega zbora že sedem let. Obljubil sem. Pa sem se udeležil v nedeljo.
premalo je uvaževano njegovo veliko delo, odgovornost in skrb. Če ne bi bil naš rojak, bi gotovo o njem slavo peli in ga dvigali k nebu. Naš narod bi potreboval v svoji sredini mnogo Louis Ižancev.
če že pišemo o Slovenski zadružni zvezi nikakor ne moremo iti mimo imena Matt. Kastelca,
Po koncertu se je vršil ples. Mislil sem si, da plesal sicer ne bom, se bom pa z yojaki kaj pogovoril. Rečem, da mi ni bilo dolg čas in tudi ne strah, ker je
Anton Baraga, Antona Bokala, bila velika udeležba. Peli so in
Steve čuka, Andreja Zupanca, John Hrovata, M. Vraneža, Mart. Vinšek, pokojnega Martina Podgorelca in John Grošelj-na. Vsi ti so veliko pripomogli k napredku podjetja.
Da pa niso sami možki ustvarili zadružne misli nam znači.jo imena naših narodno zavednih in požrtvovalnih žen. Skozi vse gibanje opazimo med prvimi bori-telji agilne sodelavke in sicer
plesali, da nič koliko. Pri bari sem dobil mnogo tovaršije, stare in mlade. Besede so tekle. Ker me ljudje poznajo po mojem na-ziranju, obrnejo tudi svoj pogovor v tisto smer. Pa sem tudi pripravljen zagovarjati svoje stališče glede verskega prepričanja. Skušali smo drug drugega prepričati, kdo ima prav. V njih trditvah sem videl, da niso prav poučeni in tako ne sodijo prav o
Mrs. Louis Ižanc, Mrs. Frances našem katoliškem naziranju.
Skubic in Mrs. Frances Novak.
Veliko bi se dalo pisati o pionirjih in pionirkah Slovenske zadružne zveze, toda omejiti se hočemo samo na one, kateri so dali podjetju največjo iniciativo.
Skoro ne bi bilo poročilo dovršeno, če grede ne omenimo sedanjega direktorskega tajnika Mr. Jos. šiškoviča. Nikdo o njem ne dvomi, da ni zmožen knjigovodja, da je dober korespondent, organizator in propagator. Slovenska zadružna zveza rabi in-telegentnega in razumnega taj-
Mlad mož mi pove, da on ne veruje nič in celo svojih otrok ni dal krstiti. Vendar je priznal, da je bil od svojih staršev lepo versko vzgojen. Resno sem ga posvaril, da bo nekoč on o' tem odgovor dajal. Pa menda se ga ni nič prijelo. Zelo mi je bilo žal za tega, drugače sicer prijazne-gajnoža. Spoznal sem, da je njegovega odpada kriva samo druščina, ki mu je iztrgala vero iz srca.
Ali ni to žalostno? Morda mož sam ni kriv toliko kot družba, v
Vse je drago. To tožbo ču-jemo dandanes morebiti tisočkrat vsak dan. Jestvine so drage. Obleka je draga. Obutev stane mnogo več kot nekdaj.
Resnica je, da je vse dražje, kakor je bilo pred mnogimi leti. In vendar bi si marsikatera gospodinja prihranila lahko v prihodnjih par mesecih na vsakdanjih potrebščinah desetak, petdesetak, sto-tak in tudi morebiti par sto-takov. Seveda, vsaka rada prihrani, saj lahko uporabi prihranek na tisoč krajih za potrebne stvari. Zato tudi nič čudnega, ako boš ti, gospodinja, ki čitaš te vrstice, vskliknila: Nu, če si že tako kunštav, pa povej, kako naj prihranim? Evo ti odgovora, varčna in skrbna gospodinja.
Ali si že vprašala svojega domačega trgovca za nagradne listke Progresivne trgovske zveze? Glej, ti listki ti lahko v prihodnjih par mesecih prihranijo desetak, stotak ali tudi par stotakov. Ali si že zdav-na ne želiš v hiši dobrega električnega likalnega stroja? Ali ne rabiš za svojo družino dobrega šivalnega stroja? Ali ti ne bi bila koristna električna ledenica? Vzemimo za primer električno ledenico. Že zdavna si je želiš, ne samo želiš, neobhodno potrebna ti je. Tega se zavedaš sžuna. Le vranč, kako priti do nje, ko toliko stane. Nu, lahko prideš do njo. Skrbno vprašaj svojega trgovca za nagradne listke Progresivne trgovske zveze. Ledenica je vredna 220 dolarjev. Koliko potrošiš vsak dan v trgovini? Izračunaj, koliko potrošiš v enem letu? Sedaj pa se zamisli v položaj, da bi ti baš oni nagradni listek, "za katerega nisi v trgovini vprašala, ali pa za oni dolar, ki ga nisi potrošila pri domaČem trgovcu, prinesel v hišo električno ledenico vredno 220 dolarjev. Odštej teh 220 dolarjev od svojega celoletnega računa, pa lahko sama uvidiš, koliko na boljšem si, ako kupuješ pri trgovcu, ki je 0LAN PROGRESIVNE TRGOVSKE ZVEZE.
obupani begali okrog ter so skušali najprej reševati najpotrebnejše obleke in drugo imetje iz hiš. V splošni,zbeganosti so skoraj pozabili: na Mavčeve otroke, ki so bili doma v hiši. Z največjo težavo so jih rešili. Sprva so ljudje mislili, da je postal žrtev divjega ognja Mavčsv najmlajši sinček. Otrok pa se je zatekel iz vasi in so ga proti večeru šele našli.
Potniki Pečnikovega avtobusa, ki so se vozili kmalu po 16. v Velike Lašče in naprej proti Blokam in v Lož, so s strahom opazovali, kako je vas gorela. Velikanski stebri ognja so se dvigali proti jasnemu nebu. Zavel je tudi veter, ki je še bolj podpiral in netil požar. Po okoliških cerkvah je začelo biti plat zvona.
Tri gasilske čete z motornimi brizgalnami so bile kmalu na mestu v Laporju in so pričele z največjo požrtvovalno-
Grudnu je pogorel kozolec z vsem orodjem in zalogami. Gasilcem se je posrečilo ohraniti tri hiše. Dve hiši je ogenj že objemal, toda napeli so vse sile, da so ju obvarovali pred uničenjem. Popolnoma nepoškodovana je ostala samo ena hiša.
Koliko znaša dejanska škoda? Orožniki s cenilno komisijo sa danes ocenili škodo na 645,000 dinarjev. Nesrečni Lapor j ani so bili zavarovani za malenkost.
Požar bi kmalu zahteval tudi človeško žrtev. Po glavni cesti se je vračala proti domu posestnikova žena Klotilda Zr-neceva. Hitela je, da bi rčšila. iz goreče hiše še okoli 600 din gotovine. Zajel jo je plamen in močno se je ožgala po glavi, rokah, prsih in desni nogi. Vsa je v mehurjih. Davi ob 8. jo je Pečnikarjev avtobus, ki je vozil proti Ljubljani, brezplačno v spremstvu moža pre-
stjo gasiti in omejevati ogenj, l peijal v Ljubljano. Prenesli so Prišli so gasilci iz Velikih j j0 v, splošno bolnišnico na der-Lašč, Ponikev in Škocijana. matoioški oddelek. Tam so ji Gašenje je bilo res težavno.1 zdravniki dali primerno zdrav-Vodo so črpali iz neznatnega niško pomoč. Njeno stanje jc potočka,' ki se odteka v Rašico, kritično.
Celo noč so Laporjanom na j Kakor nam dalje poročajo, pomoč prihiteli ljudje in po- jc zgorelo mnogo perutnine in magali pri reševalni akciji. Še- 'dva prašiča. Ljudem, kar šc
le proti štirih davi so požar popolnoma udušili.
Laporje so danes kup razvalin. Mnogim posestnikom so uničeni vsi poljski pridelki, uničene so zaloge sena in skoraj vse gospodarsko orodje. Najhuje je prizadet posestnik Alojzij Mavec, kjer je izbruhnil požar. Prvotno so trdili, da ?o zanetili otroci. Ta objlolži-
ni točno ugotovljeno, je zgorelo tudi mnogo denarja. Zrne-čeva sama je med vožnjo s težavo pravila: "Ob vse smo. Ostalo nain je le golo življenje. Ediiio enega kovača imamo."
Nesrečni pogorelci so se danes popoldne stisnili po ostalih hišah. Po vasi vlada velik obup Nujno potrebna je splošna pomoč.
Elmer F. Andrews, direktor za novo dcUivsko postavo, ki zapoveduje minimalno plačo in maksimalne delovne vre.
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 25, 1938
3
ZAPISNIK
redne 9. konvencije Slovenske dobrodelne zveze, dne septembra 1938, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
12.
(Nadaljevanje)
Pozelnik, posojilo, odbor se ni čutil kompetenten, da bi odločeval o tej zadevi.	\
K besedi v tej zadevi se oglasijo ter podajo svoja mnenja gl. tajnik, ses. Zalokar, Levstek, Pucel, Česnik.
Br. Virant predlaga, da se posodi do $10,000.00 in nič več. Podpirano in sprejeto.
Br. Zorich poroča, da je ta odbor dobil še mnogo drugih prošenj, a jih ni mogel upoštevati, ker se člani niso poslužili pravil in postopali, kot ista zahtevajo.
Br. Terbižan predlaga, da se sklepi tega odbora odobre in prošenj, ki niso šla pravilnim potom skozi društva, ne upošteva. Podpiran.
Br. Terbižan pojasni svoj predlog, ki naj se glasi: Odobri se sklepe odbora za prošnje in pritožbe, ter v bodoče konvencija ne upošteva prošenj ali pritožb, ki ne bodo poslane potom predpisanih instanc. Podpiran.
Sprejet z večino. (Soglasno).
Br. Ivančič vpraša, kje so prošnje oziroma listine od društva št. 6.
Br. Zorich pojasnjuje.
Abram je mnenja, da bi se take listine morale prednesti pred zbornico ker tu je mesto, da se rešuje vse sporne zadeve.
Br. česnik vpraša, kaj je z zadevo br. J. Hočevar?
Br. Okoren pojasni ,da bo omenjeno zadevo poravnal športni odbor sam v obojestransko zadovoljnost. Br. česnik se zadovolji
z pojasnilom br. Okorna.
Ses. Bradač priporoča, da naj bi se vse prošnje tu precitale.
Br. Gliha pojasnuje stališče tega odbora.
Odbor dalje predlaga, da se vse tožbe glede posmrtnim ki so bile vzete na dolg prve vknjižbe, kakor tudi vse tozadevne zahteve za posmrtnine od 1. januarja 1935 izplačajo. Predlog podpiran in sprejet.
Gl. tajnik poroča, da je v zadnji kampanji zmagala mozka skupina.	.
Br. J. Lokar povabi delegacijo na prosto zabavo v S. D. Dom na Waterloo Rd.
Ker je čas zborovanja potekel, br. predsednik zaključi sejo
m>m:mt»iit»n»t>»ii»iiiin»»»i»iin»»»»»»t»ii»timnumtatmn»i»niiiii»:tm|
ŽU TI
Po nemškem izvirnika K. Maya
.t"
da so v
ob 5. uri popoldan.
Joseph Trebeč, konvenčni predsednik; Frank A. Turek, konvenčni zapisnikar.
Šestnajsta konvenčna seja dne 21. septembra 1938 Predsednik pozove zbornico k redu točno ob deveti uri ter otvori redno zasedanje devete redne konvencije, čita se zapisnik štirinajste seje. Predlagano in podpirano, da se zapisnik sprejme. Se sprejme. Sestra Zalokar stavi vprašanje, kaj je glede njenega Poročila v imenu društva in isto stori tudi brat Grdina. Zapisnikar pojasni, da je zapisano. Brat Dolenc izjavi, da je časopisje napačno poročalo glede njegovega predloga oziroma izjave. Brat Terbižan .izjavlja, da je bil pozvan od urednika A. D. na odgovor glede včerajšnje izjave z ozirom na društven oglas. Sklicuje se na društvene knjige 1934, kjer se nahaja postavka v izdatkih. Me m, da mora verjeti blagajniški knjigi.
Brat, predsednik naznani tužno vest,' da je preminul član št. 1 SDZ Jakob Hiti. Zbornica v znak sožalja vstane. Brat Centa predlaga, da se pošlje venec. Sprejeto.
Predsednik opozarja zbornico, da smo včeraj storili veliko napako. Sporoča, da bi samo poštnina društvenega glasila stala okrog 3,000 dolarjev. Poroča odbor za plače. Besedo ima brat Abram. Poverilni odbor naj ima po 5 dolarjev vsak član. Odbor za prošnje in pritožbe naj bi dobil po 8 dolarjev vsakemu članu. V odboru za pravila nuj bi dobili vsi po 1 dolar od ure, in brat Pucelj kot predlagatelj 10 dolarjev posebej. Brat Pucelj se potegne za brata Jerkiča, da sty mu da nekaj za pisanje pravil, pred-no so šla v tisk; razen tega je brat Gabrenja upravičen do nagrade, ker je pravila čital. Odbor za plače je pripravljen priznati obema po 5 dolarjev. Sestra Zust ugovarja. Brat Penkd omenja °Krcmno delo prepisovanja in brat Abram zagovarja stališče od-b°ra za plače. Brat Okorn pravi, da je sam tudi delal, toda ne zahteva nikake kompenzacije. Brat J. Lokar stavi predlog, da se Piača bratu Jerkiču 10 dolarjev. Sprejeto. Odbor za pravila je delal 39 ur.
Odbor za sport dobi za tri leta za delovanje 50 dolarjev; to •1e krat R. Lokar in brat Bili Vicic, vsak polovico.,
Od bor za resolucije ni zahteval ničesar. Glede posebne na-5U-ade za Maksa Travna se odbor ni mogel zediniti, zato prepušča zadevo zbornici.
Odbor za pregledovanje knjig ni predložil nobenega računa. >1-at Terbižan meni, ako niso ničesar zahtevali, pa naj jim zbornica sama odobri nagrado. Predlog je za 1 dolar na uro. Sestr a Hočevar ugovarja, ako, je bilo odboru za prošnje in pritožbe priznanih samo 8 dolarjev, torej niso dobili za svoje enajsturno delo lake Plače, ki bi odgovarjala njihovemu delu, ni prav, da bi,se tem Plačalo toliko. Brat Pucelj predlaga, da jim zbornica pripozna po 0 dolarjev plače. Podpirano in sprejeto. Sestra Zupan zahteva, da predloge poročilo, koliko ur so delali.
Odloči se plača konvenčnemu odboru. Predsednika si med se-razdelila 50 dolarjev; podpredsednik in podpredsednica' dobi-tapo io dolarjev vsak; brat Penko, ki je vodil prvi zapisnik, dobi > Va dolarja in brat Turek do konca druge seje 4 dolarje.
Odbor, ki je šal v Columbus, ni razen potnine, ki jo je plačala ^veza, zahteval nikake kompenzacije. Potni stroški, to je vozni-lla> so 13 dolarjev. Brat J. Lokar predlaga, da se jim pripozna enaka nagrada kot drugim odborom in se jim da po 5 dolarjev. Vratarju se odobri 4 dolarje na dan. Brat predsednik ugovarja, ceš ako bi imeli vratarja iz zbornice, bi mu morali plačati celo
dnevnico.
Zadeva Maksa Travna pride na površje. Ker brat Traven ni ničesar zahteval, tudi ničesar pričakovati ne more. Sestra Zust nasprclu.io. da bi mu kaj dali, saj je vedel, koliko plače bo dobil, .i : dalo prevzel. Brat Ponikvar govori v prilog brata Travna, ".i" n j nje zbornici, koliko dela je naredil za organizacijo, ki ni-So ''m v nik. ki zvezi z službo, katero je prevzel. Brat Okorn isto-*-ako poudarja, koliko je Maks za organizacijo storil, koliko last-denarja je potrošil, ko je obiskoval seje odraslih kot mladin-•sl;ih društev, imel v oskrbi filmske predstave; z eno besedo: bil je Vyduo na delu za Zvezo. Brat Vehovec isto govori v prid Maksa in Predlaga', da se mu odobri 100 dolarjev. Brat Gornik istotako hvali
• "Zmotil si se
"Cisto točno vem, hanu."
"In vendar niso! Priznam približno štiriindvajset . ljudi se je pripravilo, da bi vam šli naproti. Toda niso vas mislili počakati v hanu, ampak v ka-raulu."
"So še tam?"
"Da. Čuli smo, da pojdete naj prvo v karaul in nato šele sem v han."
"So na konjih?"
"Ne. Kaj bi jim koristili konji v boju z vami?"
"Dobro. In kje so vaši hlapci?"
"Med tistimi štiriindvajsetimi."
"Koliko hlapcev imate?"
"Dvanajst jih je, konjarji so. Polne hleve konj imamo. Mož je konjski kupec, kakor veš."
"Vem. Pa govorila si o štiriindvajsetih ljudeh —."
"Oni drugi pa so tod doma.'"
"Žutovi podložniki?" '
"Da."
Naglo in brez pomisleka je odgovarjala in mi odkrito gledala v obraz. Pa vkljub temu ji nisem zaupal.
Opravil sem pri njej, zaman bi bil še dalje silil v njo. Saj bi ne bil zvedel resnice.
Vstal sem.
"Po tvojih odkritosrčnih odgovorih sodim, da te res smem priporočiti sodnikom v pomilo-ščenje.
Odšel bom. Ostali bodeta v tejle sobi! Če ne najdem vsega tako, kakor si mi opisala, bom poskrbel, da boš z možem vred brez usmiljenja kaznovana."
"Effendi, resnico sem povedala! Prepričana sem, da bom pomiloščena."
Kako pošteno in odkrito je
govorila—. Sijajno se je zna lo potuhniti —. Ženska je bila —. In znano je, da je ženska kos tudi najbolj prebrisanemu moškemu —.
Tovariši so z Žutim čakali v veži. Skrbeče me je gledal,
pa nisem se mu izdal. Suho sem dejal, da poj demo in si pogledamo gospodarska poslopja.
Pred vrati so stražili Ronko-vi Škipetarji. Ljudje so stali na cesti in radovedno čakali, kaj bo.
Stopil sem k dvoriščnim vratom. Zaman sem trkal, nihče se ni oglasil.
Zapovcdal sem Žutemu, naj da odpreti. Pa ni hotel. Vlomiti vrat nisem mogel, iz debelih brun so bila narejena.
Tedaj mi je prišlo na misel geslo, ki mi ga je izdal stru-miški brodar in po katerem so se Žutovi ljudje spoznavali.
"Odpri! Bir sirdaš!" sem
zaklical.
In res se je takoj nekdo oglasil za vrati:
"Nemudoma!"
Zapah je zarožljal, vrata so se škripajoč odprla.
Za vrati je stal konjski hlapec in prestrašen zazijal, ko je zagledal nas.
"Budalo!" se je zadri Žuti nad njim.
Vdrli smo na dvorišče, za na-
mi pa ljudje. Zaman sem vpil, naj ostanejo zunaj.
Njihova nasilnost je utegnila biti nevarna za nas. Mignil sem Škipetarjem, pognali so konje med nje, da nihče več ni mogel skozi vrata. Zaklenili smo jih.
Ljudje so vpili in zabavljali. Postavili smo Škipetarje za stražo k vratom in šli dalje.
Razsežno štirikotno dvorišče so obdajala na desni in levi strani dolga nizka poslopja, s pročeljem obrnjena na dvorišče. Nam nasproti pa je stalo po vrsti in vštric šest drugih nizkih poslopij, ki so bila s slemeni obrnjena na dvorišče. Najbrž so bili konjski hlevi. Na enem tistih slemen sem bral besedo jazlik in poleg je bila naslikana arabska črka dal. Kaj pomeni, sem zaman ugibal. V poslopju z napisom jazlik je bila vsekakor pisarna, tam je visela železna blagajna in za njo je bila luknja v steni. Tam bi našli, kar smo iskali.
Poslal sem Halefa, Očkota in Omarja, naj preiščejo vsa poslopja. Sam pa sem ostal z vaškimi očeti pri Žutem.
Črez pol ure so se vrnili in Haef je poročal:
"Gospod, žive duše nismo našli! Nikogar ni na na dvorišču in ne v hišah."
"Čemu služijo tista poslopja tamle?" sem pokazal na desno in levo.
"Tam so shrambe. Odpirajo se le na dvorišče. In tista poslopja tamle pred nami so hlevi. Polni so konj."
"Pa ni hlapcev pri konjih?" "Nikogar ni." "So hlevi vsi enaki?" "Ne. Tisti z napisom jazlik ima spredaj na dvorišče sobico, miza stoji v njej in stoli. Na mizi. ležijo papirji."
"Dobro! Pogledal si bom naj prvo tisto sobo. Karanir-wana vzamem s seboj, lord in Galingre naju bodeta spremljala." "Jaz ne?"
"Ne. Prevzel boš poveljstvo na dvorišču. Za nobeno ceno ne smeš zapustiti svojega mesta! Nihče ne sme odpreti, vrat. Postavite se tja k skladiščem, da si zavarujete hrbet! Če bi vam' pretila nevarnost, streljajte! Koj bomo prihiteli." Odšli smo v hlev. Vhod je bil na podolžni strani. Stropa ni bilo, streha bila krita s slamo. Stopili smo po hlevu. V zadnji čelni strani so bila vrata. Za hlevi je bil nizel-zid in za njim drugi višji, med obema pa ozek prostor, ki je služil za gnojišče. Žive duše ni bilo videti nikjer.
Pomirjen sem se vrnil. Do zob smo bili oboroženi, Žuti je bil brez orožja in je imel po vrh še roke zvezane. Ničesar se nam ni bilo treba bati. Šli smo v pisarno. Majhno okno pod slemenom jo je razsvetljevalo. Vratom nasproti je visela železna bla gaj na, pol metra široka in meter visoka. Žutov rumeni obraz je za
Velika razprodaja rabljenih avtov
Največja izbera najnovejših modelov
PRENOVLJENIH DODOE IN PLYMOUTH V CLEVELANDU
2^nižarti*0 ceni do $100
TUKAJ JIH NAVAJAMO NEKAJ
PLYM0UTHS
DODGES
1937 Sedan, heater.....$525
1936 Coupe, heater..... 395
1936 Sedan ........... 445
1935 Sedan, heater..... 325
1932 Sedan............ 95
1938 Sedan, heater.....5595
1936 Sedan, heater, radio 395
1936	Sedan........... 265
1934 Coupe ........... 225
1937	Coupe ............ 445
— Tudi —
FORDS, CHEVROLET!, PONTIACS, BUICKS
Canning and Harmon, Inc.
14401 Euclid Ave.
L. PIKE, slovenski zastopnik
GLenville 3720 POtomac 0086
nekaj stopinj prebledel, nemirno so mu begale oči po sobi. Silno je bil razburjen.
Postavili smo ga k steni poleg blagajne, na nesrečo tako, da je videl k vratom, z Lind-sayem in Galingrejem pa smo bili obrnjeni k blagajni.
Rekel sem mu:
"Tule boš stal in genil se ne boš!
Kam shranjuješ plen?"
Porogljivo se je smejal.
"Se seveda močno zanimaš za njega?" "Vsekakor."^
"Pa živ"'(-Tan ' ne boš zvedel, kam sem ga djal."
"Morebiti pa že vem —." "Ce ti ga je šejtan izdal." "Če je bil šejtan tisti, ki mi je izdal skrivališče, si je nadel podobo, ki ni prav nič strašna. Bil je namreč tvoji ženi za las podoben." Prestrašil se je. "Kaj —? Povedala ti je?" "Da! Vsaj izdajal se je šejtan za tvojo ženo, ko sem ga našel v podstrešni sobi. Povedal je, da leži ukradeno blago v steni za blagajno."
"Neuma, trapasta žen —." Prekinil se je.
Oči so se mu zableščale, gledal je mimo mene v sobo in kriknil:
'Prož z noži! Ne ubijte jih!
kres. K sreči mi je namreč ni- ška kot laška vlada bosta bolj
2buh,
Maksovo delavnost in vestnost, toda izjavi, da mu je Maks prepo vedal kaj omeniti glede kake nagrade- Toda vseeno se čuti dolžnega, da omeni, koliko je bilo njegovo delo vredno. Brat Dolenc nasprotuje, čes vedel je, ko je prevzel službo, kakšna bo'placa in je proti vsaki nagradi. Brat Penko je mnenja, da je argument lahko hitro končan: Spoštujmo Maksovo voljo, da ne zahteva ničesar.
Brat Centa poroča, da je odbor za plače imel v pretresu, da se mu odobri po 5 dolarjev za vsak mesec njegove dobe, a se niso mogli zediniti. Brat Kushlan je mnenja, da imamo v pravilih točko, po kateri bi bil odbor primerno nagradil delavca, ki zasluži nagrado. Brat Vicic vpraša, ali je bil predlog za 100 dolarjev stavljen. Pojasnjuje#Iaksovc delovanje pri Junior Ligi in povrod pri Zvezi. Brat Gornik st. odgovarja bratu Kushlanu, da se odbor ni hotel poslužiti pravice, ki mu. je šla po pravilih, ker ni maral, da bi protesti deževali v gl. urad, ako bi bil hotel sam, kaj takega ukreniti. Predlog za 100 dolarjev nagrade Maksu Travnu sprejet.
(Dalie prihodnjič.)
Žive moram dobiti!"
Sunil me je z nogo v tr da sem omahni^.
Obrniti sem se mislil, pa že se me je olflenilo šest močnih rok.
Šlo je za življenje —. Sreča naša, da je Žuti prepovedal orožje! Lord je kričal, -Galingre je vpil. Z vso silo sem se okrenil. Uspelo mi je, obrnil •em se z obrazom k napadalcem.
Za dober tucat ljudi je stalo v sobici, dovolj jih je bilo, da so nas lahko zmečkali. In zunaj v hlevu jih je stalo še več. Trije so se mene oklepali, pet ali šest jih je tiščalo v Angleža in Galingreja, drugi pa so vlekli Žutega iz gneče v hlev.
Poskusil sem se napadalcev otresti, pa pretesno je bilo, nisem dobil potrebnega zamaha. Poskusiti sem moral s silo. Prizanašali je bi pomenilo smrt za nas.
Izdrl sem z desnico samo-
so mogli tesno stisniti k telesu, ker mi je visela puška na desnem ramenu. Pomeril sem napadalcem v trebuh, trikrat sem sprožil pa sem bil prost.
In nato je šlo naglo, tako naglo, da se točno na posameznosti niti ne spominjam več.
S tremi streli sem osvobodil lorda in Galingreja. Lord je zarjovel ko lev, kadar plane na svojo žrtev. Na mizi je ležalo težko kladivo, pograbil ga je, zavihtel in se zagnal nad sovražnike, še pomislil ni, da je do zob oborožen. Galingre je izdrl enemu ranjencev nož in planil za lordom. Sam pa sem vtaknil samokres za pas, zgrabil za repetirko in s cevjo suval okoli sebe. Za udarce s kopitom je bila preslaba.
Niti minuta ni minila, kar so nas napadli, in že se je položaj temeljito spremenil. Prepričani so bili, da nas bodo iznenadili in v hipu obvladali. Pa smo mi nje nenadoma napadli—. Kar osupnili so, nepričakovani preokret jim je vzel ves pogum. Bilo je, kot da nimajo ne rok in ne orožja, niti mislili niso na odpor. In divji strah jih je popadel, obrnili so se k vratom, drug drugega so porivali, drug druge-l mu so bili napoti.
-o-
Lepe obleke izdeluje Anica Rogelj Franks
in
Vcrnie Sneller Franks
1032 E. 76th St. Tel. EN-4296.
(x)
DNEVNE VESTI .
Italija in Nemčija pošiljati nove čete na Špansko?
Hondaye, Francija, 24. novembra. Iz lojalističnih krogov t:o poroča, da sta začeli Italija in Fnncija pošiljati nove čete v Španijo na pomoč nacionalistom, poleg novih topov in zrakoplovov. Italija je sicer umaknila 10,000 svojih vojakov iz Španije, toda ti so bili izmučeni in bodo nadomeščeni z novimi četami. 12,003 pušk je dospelo baje te dni iz Nemčije in 200 topov, poleg 76 novih zrakoplovov. Prihodnji predsednik Češke bo najbrž Hacha Praga, 24. novembra. Dr. Emil Hacha, star 66 let, predsednik najvišje sodnije češke republike, je sprejel povabilo vodilnih čeških političnih strank, da prevzame kandidaturo za pred-r.edništvo republike. Hacha je debro poznan jurist in spoštovan pri vseh strankah. Komunisti so mu kot ediru stranka nasprotni.
Nemčija in Italija skrbno paziti na Ameriko
London, 24. novembra. Nem-
skrbno pazili na potek pan-ame-riške konference, ki se začne v Lima, Peru, 5. decembra, na poziv predsednika Roosevelta. Vse ameriške republike bodo na tej konferenci zastopane. Amerika je začela s popolnoma novo politiko napram Evropi in želi, da se vse ameriške republike tesno združijo napram vsakemu vpadu iz Evrope.
Gora se je razpočila, najmanj 150 mrtvih
Castries, St. Lucia, Angleška zapadna Indija, 24. novembra. Vrhovi v gorovju St. Lucia, so se razpočili včeraj in tisoče kubičnih čevljev zemlje se je zagnalo navzdol ter pokopalo stotine ljudi. Vladne pomožne čete, ki so šle takej na delo, so že dobile 175 mrtvih. Pričakuje se, da bo število mrtvih najmanj 150. Ena gora je bila razklana na polovico. Na stotine ranjenih so prepeljali v začasne bolnišnice.
Ogrski ministerski predsednik se odpovedal
Budapest, 24. novembra. Bela Imredi, vodja ogrske vlade, se je odpovedal predsedništvu, ker Nemčija nikakor ne dovoli, da postane vzhodni del češke republike del ogrskega ozemlja, kot je Imredi zahteval. Obenem je odstopil ves madžarski kabinet, potem ko je dobil v parlamentu nezaupnico.
MALI OGLASI
Naprodaj
ID akrov, vzhodno od Paines-ville; tlakana cesta, blizu ceste št. 20. Ni daleč do šole in trgovin. Hiša 5 sob, dobra klet, voda, elektrika v hiši; plin na cesti. Lepa sadna in senčnata drevesa. Idealno za obcestno tržnico. Cena $2,850« Na odplačila. C. H. Warner, 58 Park Pl., Painesville. Tel. 5758. (277)
Stanovanje se iscc
za tri odrasle osebe, z garažo, kopališče, rent ne več kot $25 na mesec. Mora biti med 65. cesto in Ansel Rd. Kdor ima kaj, naj pokliče Joseph Mišic, Liberty 2182 po peti uri zvečer. v (277)
Stanovanje se odda
obstoječe iz 5 sob, kopališče, fur-nez. Vprašajte na 1105 E. 74tli St. spodaj.	(276)
ženska dobi delo
| ki zna kuhati in sploh, ki bi opravljala samostojno vsa gospodinjska dela, stara od ?>0 do 40 let. Vprašajte na 6108 St. Clair Ave.	(Fri., Mon., Wed. x)

WJi Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN
fissassas
Jagodkin začne Fedoro izpra-ševati. Prosil jo je, naj mu pripoveduje o svoji nesreči. Fedora mu je pripovedovala izmišljeno povest.
Pripovedala jima je, kako jo je preganjal medved in kako je bežala njim. Njen konj jo je nosil z bliskovito hitrostjo.
Naenkrat se je našla na robu prepada. Tu se je zgrudila in padla v nezavest.
Kaj' se je zgodilo z medvedom, zakaj je ni raztrgal, tega ni vedela. Razlagala je to tako, da je padla v globoki sneg, a medved je najbrže začel preganjati konja.
—Pogledati moramo kraj vaše nesreče, — reče Kardov. — Pojdiva, Jagodkin! Razsvetlila bova oni graj, kjer bo nekoč stal spomenik z napisom:
—Tukaj se je najlepša petro-gradska žena rešila od očitne smrti.
Oba odideta k robu prepada.
Kmalu se vrneta. Molče položi Jagodkinu Fedorino krilo in kožuhovinasto moško rokavico.
—To je bil čuden medved, — reče Kardov porogljivo. — Med-
Posebno za božič
Kupujte za božič zgodaj in prihranite si denar. $1.00 depozit vam drži kupljeni predmet do božiča.
Cisto nov navadna cena $39.95 sedaj $19.95
lEEniE ToT
VSEH BARV STOLI ZA OTROKE
reg. cena $2.50 sedaj $1.89
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave.
ENdicott 3634 819 East 185th St. KEnmore 6750
VLOGE vjtej posojilnic
•o zavarovane do $5000 po Federal Saving« & Loan Insurance Corpo-, ration, Wathing-^ ton, D. C.
Sprejemamo osebne In društvene vloge
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan.Co.
0335 St. Clair Ave. HEnd. 5070
ved je izgubil svojo rokavico. Poglejte, general, medved mora imeti precej majhno roko.
Temna rdečica oblije Fedorin obraz.
Ona vstane ter reče skoraj nevljudno in razžaljivo:
—Odnesite rokavico tja, kjer ste jo našli! — Ne zanima me!
—Tega ne bom storil, — odvrne Kardov, — temveč bom tako svoboden in shranil to rokavico kot spomin. Vi niti ne slutite, general, — se obrne on h Knudsonu, — kako često zadostujejo malenkosti, da se odkrijejo važne stvari. Kadar mi od policije najdemo zobotrebec, vemo takoj, v čigavih ustih se nahajajo zobje, ki so jo rabili.
—Vi torej mislite, — vzklikne Fedora s plamtečimi očmi, — da vam bo ta rokavica slično služila?
" Policijski ravnatelj zmaje z rameni.
—	Ne vem, — odvrne on, — toda ta rokavica mi pravi, da se je med našim lovom nahajala v gozdu neka tuja oseba. Vsekakor si bom prizadeval, da spoznam to osebo.
Jagodkin ne reče niti besede. Toda na obrazu so se mu poznale njegove duševne muke, trpljenje njegove ljubosumnosti.
On je bil prepričan, da se je Fedora na tem mestu sestala s kakšnim svojim oboževateljem.
Ko so se vrnili v grad, je vladalo mej njimi nerazpoloženje.
Fedora izjavi, da bo takoj odšla v svojo sobo, ker je zelo izmučena in utrujena in ne more ostati v družbi, ki je hotela proslaviti njeno rešitev s šampanjcem.
Z nekoliko besedami se zahvali onim, ki so skrbeli za njo ter ponudi Knudsonu roko za poljub.
Ko se je obrnila, da bi odšla po stopnicah v prvo nadstropje, je našla na njih Jagodkina.
—Moram še ta večer govoriti s teboj! — zašepeče on.
—Utrujena sem, prijatelj, — odvrne ona, — povedal mi Jboš jutri, kaj želiš.
—	Nemogoče Fedora! — vzklikne on zamolklo. — Moraš me poslušati! Ako ne pristaneš, bom vdrl s silo ponoči v tvojo sobo.
Fedora Bojanovska se zdrzne.
Ta neumni zaljubljeni Jagodkin bi res mogel napraviti kakšno neumnost. Morala je usliša-tt njegovo prošnjo, ako ni hotela, da se kompromitira pred celo družbo.
—	Pričakovala te bom črez eno uro, — mu zašepeče. — Za-klinjam te, pazi, da te ne bo nihče videl pred mojimi vrati.
—Bodi brez skrbi, — odvrne on.
Ona mu prikima in odide hitro po stopnicah v svojo sobo.
—Med nama se mora vse razčistiti, — zamrmra ona, ko je zaprla vrata svoje spalnice za seboj. — Naj pride! Povedala mu bom, da se najine poti od danes ločijo, da mi je postal dolgočasen! Kaj mi more? Prenašala sem njegovo dvorjenje, ker sem ga smatrala za najbogatejšega človeka v Petrogradu, ker sem mislila, da je milijonar, da je njegova blagajna neizčrpen vir, ki mi bo dajal zlata in bri-ljantov.
—Sedaj vem, da sem se motila.
—Jagodkin je uničen. Držal se bo še komaj mesec dni, a nato bo moral napovedati bankrot. Nimam volje, da bi bila ljubimka izgubljenega človeka, haha, aa to je Fedora Bojanovska vendar preveč vredna.
Nikola Jagodkin ni slutil, kaj ga čaka.
Ko so ugasnile luči v hiši in so generalovi gosti odšli k počitku, da se okrepčajo s spanjem po lovu, se je prikradel po temnih stopnicah v prvo nadstropje in obstal z utripajočim srcem pred vratmi, za katerimi se je nahajala žena, ki jo je ljubil, — ki jo je ljubil do blaznosti.
Hotel je reči Fedori mnogo. Nameraval ji je reči, da ne more dalje prenašati njenega vedenja. Ni smela koketirati z drugimi. Morala je biti njegova in samo njegova. Z drhtečo roko potrka na vrata trikrat. Fedora mu takoj odpre.
Njeno krasno telo je bilo ogr-njeno v lahek svilen plašč, izpod katerega se je videla njena koža.
V sobi je bila prijetna poltema.
Na mizi so gorele sveče, a skozi okno je padala bleda mesečina.
Fedora zapre hitro za Jagod-kinom vrata. Nato prekriža roki na prsih, postavi se pred njega in vpraša:
—Kaj mi imate povedati, gospod, da mi jemljete spanje in me zasledujete celo v mojo spalnico?
—Mnogo ti hočem povedati, Fedora, — reče Jagodkin. — Prosim te, da me nekaj minut mirno poslušaš.
Ona mu niti ne ponudi stola, a sama se zlekne v naslonjač. Mesečina je padala ravno na njen prekrasen obraz. — Nikdar se ni zdela Jagodkinu lepša nego v tem trenutku. Toda nikakor ni hotel izdati, kako je na njega delovala. Trudil se je, da dobi njegov obraz mračen izraz in on stopi odločno pred njo.
—Fedora, — reče on, — vi se z menoj igrate. Tega ne bom več prenašal, kar ste mi danes prizadeli. Vi podpihujete s peklensko koketerijo mojo ljubosumnost !
Lepotica se nasmeje in dvigne svojo malo nogo, ki se je nahajala v krasnih malih domačih čevljih.
—Koketiraj ste celo tudi s tem starim generalom, samo da mene žalostite, Fedora, — nadaljuje bankir, — a ta Kardov, ta človek s svojim zločinskim obrazom, je smel biti neprenehoma poleg vas, a mene ste se namenoma izogibali.
—Ne, ne prekinjajte me! O-pazil sem to. Namenoma ste se me izogibali, pravim.
—Ali imate mar kakšno pravico do mene? — ga vpraša Fedora in ga pogleda s svojimi velikimi očmi. — Kako si usoja-te tako govoriti? Ali ste moj mož? Ali se morete pohvaliti, da ste si pridobili mojo ljubezen?
—Prav imate Fedora! — vzklikne on. — žalim, da sem do sedaj dopuščal, da se z menoj igrate. Toda sedaj sem sklenil, da bom dokončal t# komedijo, v
kateri sem. igral zelo žalostno vlogo.
— Fedora, vi morate postati moja! Moja pred celim svetom. Sedaj imam pogum, ki ga prej nisem imel. Sedaj se hočem ločiti od svoje žene za vsako ceno.
—A kaj mi bodete mogli nuditi?
—Vse, kar imam, Fedora, vse kar bom imel.
Lepa žena se porogljivo nasmehne.
—Bojim se, da bo malo, — reče ona. — če bi se zadovoljila s tem kar imate, bi napravila zelo slabo kupčijo.
Bankir se opoteče. Obraz mu zalije temna rdečica.
—Kaj hočete s tem reči? — vzklikne on.
—Da ste uničeni, gospod, da stojite pred bankrotom.
—Fedora, oni, ki vam je to rekel, vas je varal.
O ne, moja sporočila so točna. Vaše stanje mi je znano, kakor da bi listala po vaši glavni knjigi.
—Da niste že pred štirinajstimi dnevi ustavili izplačevanja, je vzrok edino vaša spretnost, gospod Jagodkin. Toda vi se nikakor ne bodete mogli držati.
Bankir je rabil nekaj minut, da se je zopet zbral.
—To pomeni, da je najino pri-
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Ave.
HEnderson 3113
DOBEB PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
F. J. Cimperman J. J. Frericks
jateljstvo prenehalo, ker je moja blagajna prazna? — reče on zamolklo. — To ste hoteli reči, kaj ne? Nisem vas napačno razumel?
—Niste! Popolnoma točno! — odvrne Fedora neusmiljeno.
Jagodkin dvigne grozeč svojo stisnjeno pest.
OBLAK FURNITURE
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_
—Vi ste se z menoj igrali, — reče on. — Vi niti ne slutite, kako hitro se more spremeniti ljubezen v sovraštvo, ako jo gazite z nogami. Vi se me hočete sedaj iznebiti, da si poiščete drugo žrtev, da zadostite svojemu pohlepu po zlatu. Toda pazite!
Moglj bi se zmotiti.
— Nikola Jagodkin je žilav. On ne izpusti tega, kar je prijel, pa četudi sam propade.
—Bali, vi me ne morete prisiliti, da vas ljubim. Kako me bodete prisilili, da ostanem pri vas?
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE
■ibi v palal »leti. P*<U!u» tudi p« M«!.
Mandel Dnr Co.
16703 Watcrlc« M. Cl.».l«»4, •
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave.
Telefon: ENdicott 3113
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1126
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
Oni dan se je polcazal na clevelandskih ulicah nove vrste voz ulične železnice, kot ga vidite na sliki. Imenuje se "Streetliner" in je lahko reče, da je to najmodernejši voz ulične železnice v Ameriki. Ta voz teče tako tiho, da potnik misli, da. sedi*v najudobnejšem vozu na modernem vlaku. Moderno gretje v vozu, razsvetljava vrt zračenje je vse po najmodernejšem sistemu. Kadar ta voz začne ali kadar se ustavlja, ne čutite nobenih sunkov in stresljajev.
Ta voz bo vozil za poskušnjo po vseh clevelandskih idicah, da bo imel vsakdo priliko poskusiti z vožnjo. Zvečer pa bo parkan na Public Square, nasproti Higbee Co., kjer si ga lahko ogledate,	_. _____
Več kot polovica. aružin v Clevelandu rabi mizo v jedilnici za branje, študiran je in pisanje, poleg tega, da se jo rabi pri jedi. Zjutraj se bere časopis pri zajtrku, dijaki študirajo pri tej mizi in otroci se radi igrajo na tej mizi. Odrasli radi igrajo karte na tej mizi. Zato bi pa moi-ala biti miza v jedilnici pravilno razsvetljena, da luč ne žari, ampak daje enakomerno svetlobo, ki sorazmerno enako razsvetli vso mizo. Take svetilke so zdaj na trgu, ki se imenujejo vid hraneče svetilke.
VABILO!
VABILO!
NA
VABILO!
PLESNO VESELICO
katero priredi
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 S. D. Z.
V SOBOTO 26. NOVEMBRA 1938
v Twilight Ballroom 6025 ST. CLAIR AVE.
(prej Grdinova, zdaj Modic- dvorana) IGRAL BO FRANK JANKOVIČ IN NJEGOV ORKESTER
Začetek veselice ob osmih zvečer Vstopnina—25 Č—za osebo
Vljudno vabimo vse cenjeno občinstvo in članstvo SDZ iz Cleve-landa in okolice. Pridite in posetite nas na tej veselici. Pripeljite s seboj vaše znance in sorodnike. Nikomur ne bo žal, to vam zagotavljajo članice	društva sv. Ane št. 4 SDZ. °
Pošljite darilno pošiljatev
sorodnikom ali prijateljem o Soiopi
Pošiljanje daril v mnogo evropskih krajev se lahko zdaj naredi po znižani ceni. Prihranite si lahko od 10% do 50% kamor pač pošljete.
Denar se pošilja po pošti, kablu ali radiu (nekaj malega več za pošiljatev po radiu)
Za vse podrobnosti vprašajte v katerikoli naši p r i i i č n i podružnici.
Cleveland trust Company
ČLANI FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjajo v:?m sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, uu iiinc za vedno izgubili preljub-ljeno in nikdar pozabljeno našo teto
ANO JEC
Preminila je nagloma dne 8. oktobra 1938 v starosti 73 let. Rojena )e bila v vasi Rajhenburg na Štajerskem, fara Videm. K večnemu počitku smo jo položili dne 12. oktobra 1938 iz hiše žalosti, 12720 Kirton Ave. v cerkev Annunciation of Blessed Virgin in po opravljeni zadušnici na Calvary pokopališče.
V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo č. g. Rev. Father Gallagher iz Annunciation cerkve za opravljene cerkvene obrede. Prisrčna hvala Mrs. Mary Peru-sek, ki so mi bili v prvo pomoč in vsem drugim, ki so nam kaj dobrega storili na en način ali drugi v teh težkih in žalostnih dneh. Tako tudi lepa hvala vsem, ki ste jo prišli kropit, vsem, ki so čuli in se udeležili pogreba.
Iskrena hvala naj velja vsem, ki so dali krasne vence: Mrs. Stanley Ponge, Mrs. Mike Zaro, Mr. In Mrs. Tony Golich Jr., Sherman Clothes Boys, Frank Bogovlch Jr.
Iskrena hvala tudi sledečim, ki so darovali za svete maše: Mrs. Frank Bogovlch Sr., Mr. in Mrs. John Brodnik, Mr. in Mrs. Weiss, Mr. in Mrs. Jack Perusek, Mr. 1» Mrs. George Santa, Mr. in Mrs. John Golich, Mr. in Mrs. John Pozelnik lz Kirton Ave., Mr. in Mrs. Frank Blatnik, Mr. in Mrs. Anton Nosan, Anton Petek Sr., John m Anna Prišel, Mrs. Fiances Kozely, Tony Urek, Mi-, in Mrs. Geo. Intihar Jr., Mr. in Mrs. Anton Golich Sr., Mr. !n Mrs. Steve Brodnik Sr., Mr. in Mrs. Frank Mohor-čič 3r , Mr. in Mrs. Frank Dobre Jr., Joe Golich, Mr. in Mrs. Frank Strle iz Kirton Ave., Mr. in Mrs. Legan iz Carry Ave.. Mr. Jack Mohorčič, Mrs. Mary Satlnska, Mr. in Mrs. Skrajnar, Mr. in Mrs. Frank Klaus, Stanley Ponge, Frank Ponge, Mike Ponge, Mr. in Mrs. Agnes Zaro.
Lepa hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile: Mi-. Frank Blatnik, Mi-. Anton Nosan, Mr. Frank Rodwan, Mrs. Zupan iz Kirton, Nick Grbovec, Steve Shully iz Astor.
Lepa hvala tudi nosilcem krste, ki so Jo spremili in položili k večnemu počitku: Tony Petek Jr., Joe Petek, Martin Petek, Nick Grbovac, Herold Gustln, Charles Struna.
Preljubi j ena in nikdar pozabljena teta, ki ste sc za vedno ločili od nas, počivajte sedaj v miru v zasluženem počitku. Večna luč naj Vam sveti in naj Vam bo lahka ameriška zemlja.
Sedaj zeleni grob pokriva Vas; mi smo ostali sami v svetu, ko ste zapustili nas. Sedaj pa ml vsi k Bogu molimo, da On usmiljen naj Vam bo sodnik.
Žalujoči ostali:
Mary Mohorčič, nečakinja in soprog Tony Mohorčift
Cleveland, Ohio, 25. novembra 1938.
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 25, 1938	_________..............................