Štajerski dež. zbor. XII. Seja 20. decemb. 1873. — Poslanec Č o k s tovarši, med kterimi smo v svoje začudenje našli tudi breškega Janežiča, je stavil predlog, da naj dež. odbor v prihodnjem zasedanji poroča in nasvetuje, kaj da se naj v deželnem redu in pri volilni postavi prenaredi zdaj, ko so direktne volitve v državni zbor resnica postale? Pravi odgovor na to bi bil: Deželni odbor nasvetuje, da se naj odločno oporeka temu, da je eden del državnib poslancev deželnim zborom vzel b i tstveno pravico, poslance pošiljati v državni zbor! S tem so zgubili deželni zbori vso politično pravico. Je mar Janežiču to prav? — Poslanec Wasbington je vprasal vlado, ali je vse storila, dasegoveja kuga v deželi brž zatere? Deželni predsednik je brž odgovoril, in sicer tako, da zasluži po vsej pravici deželna vlada v tem oziru vso hvalo, ker je prav skrbno in odločno vse storila, kar postava predpisuje, da se kuga brž zadnai. Dvojno žalostno resnico je cesarski namestnik, žl. Ktibek, pri tej priliki odkril: daje grda dobičkarija brezvestnib ljudi kugo v deželo zatrosila, in da o g e r s k e in h rvaške oblastnije svojih dolžnosti niso spolnovale, ker se je živina iz okuženih okrajev z gosposkinimi potnimi listi čez mejo na sejme po Stajerskem spuščala. — V Ptuj se je kuga zavlekla po hrvaški živini, ki je priala iz ogeiske strani, ki tedaj okužena ni bila. Ker je živina ogerskih izkazov zdravja imela, se ni na meji mogla nazaj odpraviti. — V Konjice se je zatrosila po tihotapcih, ki so pri Rogatcu čez mejo živino spravili ter v Konjice na sejem pripeljali. Pokazala se je ob enem na dveh krajib. Zato se je brž ves celjski okraj kot okužen proglasil, ker se ni moglo vedeti, v ktere kraje je vse prisla okužena živina. — Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje obravnave zastran učiteljskib plačjn odpravljenja učnine. Člen VIII., ki govori o odpravljenju učnine od 1. oktobra 1874, je bil brez besedovanja sprejet. Nasproti se je pa IX. člen, po kteiem bi se graškemu mestu zavad zgube na ucnini tvetji del stroškov za učitelje iz deželne blagajnice povračeval, s 30 proti 25 glasom o d b i 1. Z a predlog šol. odbora, da se Gradčanom tretjina šolskih stroškov povra5uje, glasoval je zmed Sloveneev edini dr. Srnec, poročevalec šolskega odbora; zoper so glasovali ostali slov. poslanci, med njimi tudi Janežič, Brandstetter, Seidl in vsi konservativni Nemci. Govorniki obeb strank branili so svojo stvar s številkami; eni so dokazovali, da Gradcani premalo, drugi pa, da preveč v primeri z drugimi okraji plačujejo. Lohninger je pa dejal: Kaj boste? Gradec ima blizo 60.000 gld. stroška za učitelje, to se dobiva iz učnine; pri odpravljeni učnini bočete mestjanom na leto po 20.000 gld. povračevati; potem takem bi Gradčani za učitelje le še 40.000 gld. plačevati imeli, t. j. 4 procente, v tem ko morajo okraji ves strošek skoro sami trpeti. Baron Rast, ki rad burke vganja v dež. zboru, bi bil skoro pokopal prejšnji sklep, predlagaje, da se GradČanom namesto tretjine povračuje četrtinka; pri glasovanju je pa predlog z enim glasom večine odbit bil. Pri X. clenu, ki nasvetuje k večjemn 10% vseh davkov za učiteljske plače, predlaga Lob- ninger le 7%, in 8e to ne zadostuje, naj ostanek dež. blagajnica plačuje. To obvelja, predlog šol. odbora (10%) pa s 30 proti 23 glasom p a d e. Okrajne priklade 7 procentov od v s e g a davka se pričnejo s začetkom leta 1874. Slednjič predlaga poročevalec šol. odbora 2 sklepa (resoluciji): 1. da se začasnim učiteljem, ki uživajo višjo plačo, kakor jo člen IV. določuje (60—70°/0), ta plača pusti, dokler so v tej službi; (spr ejeto.) 2. da se mestnemu šolskemu fondu v Gradcu za vravnanje povišanih plac, ktere mesto učiteljem plačevati ima, od 1. maja do 30. sept. 1874 iz dež. blagajnice 2000 gld., v peterih ednakih obrokih odškodnine plača — (odbito). Potem poroča v imenu šol. odbora dr. Wretschko o predlogih zastran mestjanskib sol, pri kterih se nektere naučne reči spremenijo, število učiteljev za enega in — plača poviša od 800 na 1000 gld., vrh tega še imajo učitelji in ravnatelji petletnih priklad vsakokrat do petega po 100 gld. več, direktorji tudi stanovanje in opravilno priklado letnih 200 gld., direktorja v Gradcu in Judenburgu pa ae krajnih priklad na leto 150 gld., ki se v penzijon ne vštevajo. — To vse plačuje dež. blagajnica, ker so to — tako je razložil Wretschko — deželne mestjanske šole, v tem ko III. člen prejšnje postave le govori o javnih mestjanskih šolah, ki se v smislu drž. postave od 14. maja 1869 ustanovč, kakoršnja je edina dekliška šola Ferdinandej v Gradci. Ker se poprej, ko se je besedovalo o povišanji učiteljskih plač, ta razloček ni povedal, je menda večina poslancev pri III. členu mislila na v s e mestjanske šole, kar je tudi grof Platz pri tej priliki opomnil, češ, vsaj srno učiteljem na mestjanskib šolab že poprej za 100 gld. plače povišali, zdaj pa pridete z novim predlogom, da se jim povišajo za 200 gld. Vi se motite, pravi "VVretscbko; prej so se povišale plače pri onih mestjanskih šolah, kterih se na Stajerskem ni (razun prej omenjene dekl. šole v Gradci), zdaj govorimo o deželnib mestj. šolab, kakoršnih imamo po mestih. — Zares čudna pomota, alj pa pretkanost. Slednjič se potrdi več toček letnega proračuna: Za odgon potepuhov 19.000 gld., — za etanovanje žandarmov 15.000 gld., za vpregovino 8500 gld., — (Iz poročila dež. odbora povzamemo to-le: L. 1872 se je domačih in tujih potepuhov odgnalo 4716, za 844 manj od prejšnjega leta. Na Štajerskem je bilo zgrabljenih 3783, ostali so bili od drugod prignani. To je stalo 22.046 gld., od kterih spada blizo polovica na druge dežele. Zanaprej bodo stroški manjši, ker so ravnateljstva železnic dovolile, da se odganja za polovico plače 3. reda. — Kar zadeva žandarmerijo, je bilo 1. julija 1873 z oficirji vred 438 mož po vsej deželi.) Dež. zbor naroča dež. odboru, da tirja od vlade pomnoženja žandarmov proti ogerski in hrvaski meji, in da se primerno po deželi razdele. — Za posiljence obojega spola se je dovolilo za preužitek in obleko 12.904 gld., in ker je lastnega pribodka 3527 gld., plača dežela še 9377 fl. Druge potrebe znaaajo v Lankovci (za ženske) 3634 gld., vMessendorfi (za možke) 16.166 fl., in ker utegne dohodkov za 5130 gld. biti, ostane še deželnih stroakov 11.036 gld.; v Karlovi le 66 gld. Dež. zbor pritrdi predlogu finančnega odseka, da se naj pri posilnici v Messendorfi na to dela, da si bodo gospodje potepuhi, lenuhi in  zapravljivci zdelomveč prislužili, ter se preužitni stroški deželi znižali; da naj dež. odbor dalje vse potrebno niavna, da bi se posilnice d ržavi v skrb izročile, da slednjič za tuje posiljence toliko povračila skuša dobiti, kolikor se je v resnici za nje potrošilo. — Zapožarno stražo v Gradci se dovoli 7650 gld. proti temu, da dež. odbor dožene pogodbo z mestnim zastopom, ter prevzame mesto ta strošek. Čas bi res že bil, da neha enkrat robota dežele za mestne koristi. — Ob koncu bere deželni glavar pismo, s kterim dr. Schloffer službo deželnega odbora odloži. XIII. Seja 20. dec. na večer. Odobri se gospodarstvo z deželnim premoženjem. Za okr. ceste I. reda, v podporo cest II. reda in sploh za cestne potrebe se dovoli za tekoče leto 188.300 fl. — Za vodne stavbe se dovoli 19.450 gld., od kterih spada za reguliranje Aniže 11.250 gld. Glede reguliranja Mure inSavinese sprejme nasvet fin. odseka, da nanireč dež. odbor skuša pri vladi na to delati, da že v tem zasedanji predloži načrte zastran reguliranja omenjenib rek. Dež. predsednik obljubi brž vprašati ministra ali se to že zdaj zgoditi zamore? Zastran železnic sprejme se predlog fin. odseka, da se vladi prav živo priporoča, zastran železnic Dunaj - Novi in Knittenfeld - Zaprešič, kakor tudi kratke poteze iz Trbiža v Potablo, ki bo zvezala Rudolfovo in južno železnico z italijanskimi, in zastran solnograške železnice, brž ko mogoče predloge predložiti državnemu zboru, da se te železnice, ki deželnim koristim prav do živega segajo, delati začno. Prvoseduik graške trgovinske kamore, Oberranzmayer, je popisal žalostni stan železnih fabrik (plavžarij), ki nimajo kaj opraviti; Lohninger je pa predlagal in zbor temu pritrdil, da se naj vladi naznani želja dež. zbora, naj bi se fabrikam podali določeni obrazci (normalne tipe) za izdelovanje šin, mostovnih delov, kolovratov itd. Te priprave pri železnicah so dozdaj po raznih krajih jako različne, fabrikanti torej ne morejo naprej delati, dokler se stalni obrazci ne vpeljejo. Rešijo se nektere peticije, med kterimi so tudi one od vinorejskih društev v Ljutomeru, Maribora, Slov. Bistrici, Lipnici in Brežicah, da se postavi učitelj izvedeneo na marib. vinorejski šoli. Ker je že 9. deo. 1873 sklenjeno, da se osnuje začasni poduk z dokazovanjem za Tnanje, se odstopijo omeujene peticije dež. odboru t pretres.