86. številka.
Trst, v soboto 14. aprila 1900.
Tečaj XXV
..Edinost'*
z!1 hi h enkrat na dan. raznu nedelj in
praznikov, ob uri zvečer.
Naročnina »a<a :
Za celo leto...........kron
za pol leta.........12 _
za «'-etrt leia................I> _
z.i en meneč................'2 kroni
Naroćuino je plačevati iim.rpj. N* im-
roĆbe 'ore* priložene narofrune	utirava
i e ^fira	_
Po tohakarnah v Tr^tu se pmdajejo posamezne -tevilke jk> *> -totink i:■> nviM; izven Trsta pa po S stotink '4 im\)
relrfon Sti. H70.
Sdin c s t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V e4li«Rti Je noč!
Oblast
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in iavue zahvale «l«i* mači oglasi itd. se računajo po pogodh-
Vai dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravuištvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo iti tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. tipravništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Moliti piccolo 5tv. II. nadatr.
Izdajatelj in c dgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
i^a
Natisnila tiskala konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Zahvala.
V	imenu narodne naše stvari se podpisani odbor_najiskreneje zahvaljuje spoštovanim volilcem okoličanskim, ki -<> z tako vnemo sledili njega pozivu in iz vojevali volilno borbo iiajeastneie. P« »d pisan i odbor se ruti sreenega na tem, da more prednjačiti takemu narodu. A narod slovenski mora biti ponosen na svoje stražarje ob Adriji. V nadi, da >e vsikdar v bodoče, kedar-koli nas bo domovina klicala na vršenje rodoljubne dolžnosti, sklenemo istotako v trdne vrste, pošiljamo junaškim volilcem bratski* pozdrave in zaključujemo z istim vsklikom, s katerim smo zaključili poziv na volišče: Bog in narod!
V	Trstu, dne 14. aprila 1900.
Odbor pol. društva Edinost46
Zahvala.
Podpisani izreka svojo zahvalo narodnim volilcem v Skednju na zaupanju, ki so mu je skazali. Ce tudi vspeh ni bil tnk. kakor sn si ga narodni volilci želeli, nimamo vzroka, da bi obupavali, kajti bas te dni je narodna zavest v Skednju došla do mogočnega pojava. Le pogumno in vztrajno naprej na delu za bodočnost naroda !
Trst. 14. a]»rila 11)00.
Dr. Josip A f)rani.
„Tvoj je vstajenja dan!"
Tako je zaklical pesnik-prorok v svetem navdušenju, ko je v duhu zrl svoj borni, mali narod, zatiran, preziran in zasramovan. V njegovi plamteči pesniški duši je mogočno vstala vera v bodočnost, prešinilo ga je prepričanje, da ni mogoče, da bi krivica nekaznovana trajala vedno, da ni mogoče, da ' »i krivica slavila zmago nad pravico.
Minula so že leta od tedaj, ko nam je < rregorčič prerokoval vstajenje, dolga leta, polna prevar, jK>lna novih krivic in polna tudi lastne krivde... In ta lastna krivda nas najbolj >>oli in najbolj peče, saj nam tildi največ škoduje. Ako zre človek na naš raej--*-l>ojni l»oj, naše l»esuo strankarsko sovražtvo, ki prizadeva našemu narodu neštetih ran, tedaj tnu sili v lice rudečica srama, ako se hkratu spominja |»esnikovih besed: »Tvoj je vstajenja dan...« O naš pesnik gotovo ni
PO I> 1, I ŠT E K.
Ustal je!
Dolenčev.
X«* vem, kako sem prišel v to mesto. Spominjam se, da je mati plakala, ko sem odhajal... Vozil sem se dolgo... dolgo...
Krasno pomladno jutro. Štal sera ol> morju. Xa nebu je vzhajalo solnce. Takrat sem se S|H>mnil na Te, Kdvard. Spomnil sem -c zimskih večerov, katere sva prebila skupaj v moji sobici. Ti si slonel ob j»eči, jaz pa sem ležal na z«»H in kadil cigareto. Molčala sva... Potem >i začel govoriti. Govoril si tako krasno, tako prepričevalno o svojem l>ogu, Bogu ljubezni.
In jaz x-m t«* poslušal, umel pa Te nisem.
I>usa moja je bila tako umazana, tako narečna nepristopna lepim besedam...
Ti si govoril dolgo časa...
Danes, ko sem ob morskem bregu, sem spomnil na Te, na Tvoje l>esede.
Morje je šumelo, solnce vzhajalo — jaz pa sem slonel ob skali in zrl v mirno valovje...
mislil tedaj na sedanji razdejani slovenski narod in ko bi bil videl tedaj naš narodni razkol današnjih dni, bi bil pač odložil posodo s pepelom, pokril si obraz z rokama in se tužno zamislil. Vstajenja bi se nam ne bil upal prorokovati...
Rojaki! Kaj naj j>omenja naše početje ? Mar je res izmed nas izginila vsa narodna ljubezen, mar nas res ne vežejo več ni kaka bratska čutstva ? Mar res ne smemo biti več Slovenci, ampak le liberalci in klerikalci ? Spametujmo se! Bodimo liberalci, bodimo klerikalci, vsakdo po svojem prepričanju, a vsi skupaj bodimo Slovenci! Nikar ne nosimo vode v morje s tem, da skušamo uničiti jeden druzega! Saj na to niti misliti ni, da bi kdaj ves narod bil jednakih političnih načel. Zastopajmo vsaki svoje stališče, a kedar gre za skupne narodne koristi, bodimo kakor en mož! Osvobodimo se tiste grde strankarske besnosti, ki nas zavaja do narodnih zločinov, ki nas dela slepe, da bijemo po osebah, ki se skrajnje žrtvujejo za narodno stvar! Ne bodimo tako tesnosrčni, da bi cenili le delo tistega, ki se prišteva ožji naši stranki! Bodimo svobodomiselni, v lepem pomenu te besede, resni, in ne fanatični! Na mesto fanatizma v medsebojnem boju naj stopi odločnost v obrambi narodnih pravic — proti nasprotniku !
Bodimo politično zdreli in ne cepimo se tudi še v Kranjce, Stajarce, Goričane, Tr-žačane itd. Združimo raje svoje vrste v tesno falango in naša sveta narodna stvar l»odi nam skupna vsem! Nikdar naj se več ne sliši, da bi se Slovenci raznih pokrajin zavračali. češ: to vam nič mari in v to se vam ni treba vtikati ! Tako postopanje in govorjenje je lahkomišljeno. In oni sami, ki nam govore tako v svoji strankarski lahkomišlje-nosti, bi se ustrašili posledic, ako bi se uveljavilo tako separatistiško pravilo. Tako malo nas je in potem naj bi se še razcepali in ločali po pokrajinah! Kdo bi nas upošteval potem ?
A mi potrebujemo ugleda in spoštovanja l>olj, nego kedaj poprej. Bolj nego kedaj poprej smo dolžni, da v sedanji dobi manife-štujemo svojo celokupnost. Iz pojavov in dogodkov, ki jih beležimo zadnje dni, je posneti, da se pripravljajo novi usodni dogodki v notranjem življenju Avstrije. Rojaki! Glejmo, da nas ti dogodki ne zalotč nepripravljenih ! Glejte, da ne zapravimo bodočnosti naroda in da nas ne zadene najhuje, kar bi nas moglo zadeti: da bi nam očitala vest, da
Tam, daleč, daleč, pa je plavala mala ladija,,počasi, počasi proti bregu... Bela jadra so nosila to ladijo. V nji pa so sedeli možje z dolgimi sivimi bradami, oblečeni v halje. Med njimi je sedel On v beli halji in z dolgimi lasmi, med katerimi so se poigravali prvi žarki vzhajajočega solnca... Na njegovih prsih pa je slonel mladenič in zrl v Njegovo oko. On pa je govoril proti možem, ki so ga poslušali.
Morje je šumelo, ladija pa se je bližala ; bregu.
Tedaj pa je vstal, stopil iz ladije in ho-
l dil po zelenem morju, katerega valovi so prali l>ele noge Njegove.
Prišel je na suho in položil svoje roke na mojo glavo. Vztrepetal sem, padel predenj in Ga molil.
Molil sem svojega Boga ob šumečem morju in vzhajajočem solncu — molil dolgo časa, in po licu so mi tekle solze kesanja nad storjenimi grehi...
Solnce na nebu je vzhajalo, v duši moji pa je ustal Bog — ljubezni...
Morje je šumelo... Tam daleč pa so zvonili velikonočni zvonovi, ko sem se vračal v mesto...
smo sami krivi svoje'Cnesreče, da smo sami krivi, da je narodu slovenskemu prišel mesto ustajenja — propada dan !
Pesnik je prorokoval narodu: Tvoj je ustajenja dan! In ta pesnik objema narod svoj z vso ljubeznijo in z vsem srcem. Ali je v naših srcih res že izumrla ta njegova ljubezen ?! On vsklika in plaka v tej ljubezni, on rase in se zopet kar potaplja v tej ljubezni. In mi da bi ne posnemali njega jasnih izgledov, mi da bi ne delali vsaki po svoji moči, da ne bi brzdali svojih strasti in ne bi se postavili v službo domovinsko, ko l vendar gre za to, da se uresniči čim prej j veliko proročanstvo:
Tvoj je ustajenja dan!
R<ijaki! Dogodki nam trkajo na vrata. Dogodki nam prinašajo opomine: pripravite se! Morda nam že nedaljni dogodki prinesejo velik trenotek, usoden trenotek, ki se — i ako ga zamudimo, ako najde mal, nevreden rod — morda ne povrne nikdar več!!
Kdo bi hotel vzeti to grozno odgovornost na-se ? ! Je-li res kdo med Slovenci, v katerem bi bila strast veča nego ljubezen pesnika-proroka, ona velika ljubezen, ki, koje domovina nevarnosti, spaja duše, uglaja na-sprotstva, briše diference, in združuje srca v jeden sam velik plamen rodoljubja ? ! Ali se mi Slovenci res ne moremo več povspeti na tako višino ljubezni do lastnega naroda ?!
Trst, dne 14. aprila 1900.
To J6 njih šola ! Iz nasprotnih listov smo izvedeli, da je bilo te dni porezanih več trt sedmim škedenjskiin posestnikem-odpad-nikom. Mi smo poizvedovali, koliko je resnice na tej vesti, in danes lahko potrdimo tudi mi, da se je res dogodil ta zločin. Da-li ga je res izvršil kdo naših, o tem nismo na jasnem in je to še odprto vprašanje. Po sličnih precedenčnih slučajih v Istri smo opravičeni misliti marsikaj. Saj celo laški »Avanti« — ko žigosa dogodek v Skednju, o čemer pa je drzen dovolj, da ga piše voditeljem tržaških Slovencev na rovaš ne more drugače, nego da očita italijanski gospodi, da je prav za prav ona uvedla ta grdi običaj, oziroma način maščevanja nad političnim nasprotnikom, »Avanti« pravi naravnost, da so signori v Istri često najemali in plačevali od sebe odvisne, italijanske ali pa tudi hrvatske kmete, da so drugim kmetom rezali trte! Kakor rečeno, po sličnih precedenčnih slučajih v Istri si moremo misliti marsikaj tudi gledč dogodka v Skednju.
Ali denimo, da je res katerega naših jeza radi izida volitev dovela do tega grdega čina. Ce je tako, ponavljamo danes še enkrat, kar smo rekli včeraj : mi obsojamo ta dogodek in svarimo nujno naše ljudij, ker tudi rodoljubna žalost ne opravičuje tacih del. Nezakonitost je nezakonitost, pa naj jo je storil kdor-koli in ob kateri-si bodi priliki. Kakor sedaj, tako smo postopali vedno in — bomo. Tem drzneje je prizadevanje nekih listov. da bi vodstvo tržaških Slovencev vpredstavili svetu .kakor intelektuveluega provzročitelja dogodku v Skednju. To je in-fatnija, katero moramo zavrniti z vsem ogorčenjem po taki krivici užaljene duše. In laška gospoda si upajo kaj tacega, oni, ki imajo toliko na vesti! Ali hočete, da go\ ore fakta in Vas udarijo po zobeh ?! Pa naj govorć!
Fakta govore, da smo mi vedno svarili pred skrajnimi sredstvi, bodisi tudi v skrajnih slučajih. Ali pa morejo nasprotniki reći to o sebi ! ?
»Osar tutto« je vaša deviza, o laška gospdda! To brutalno devizo ste vi sami razvili, na javnem shodu, slovesno! Vi ste tisti, ki ob vsaki priliki tirate ljudstvo v skraj-
nosti — mi pa nismo nikdar učili kaj slič-nega! In če smo, navedite nam le jeden sam slučaj. Pravite, da so vandali oni, ki so zagrešili dogodek v Skednju ! Tu se strinjamo z vami. Želeli bi pa malega pojasnila.
Ko se je in se tudi še mažejo slovenski nadpisi z raznimi smrdljivimi tvarinami, ko se je hotelo celo šiloma ukrasti slovenske nadpise in ko se je razbijalo šipe na svetil-nicah slovenskih trgovcev jv Trstu in v Goric: ; ko se je vse to dogajalo po vaših skrajnih elementih in ste vi omenjali te vandalizme — ste-li še kedaj svarili zapeljano ljudstvo pred takim počenjanjem ?
Ne, niste! »Indipendente«, ki se danes zgraža nad vandalizmom iz Skednja je ob svojem času celo pohvalil in celo vspod-bujal meščanstvo, naj pomaže ali odnese prvi slovenski nadpis v Trstu!! Isto so storili ostali lahonski listi, kar nas opravičuje misliti, da je ta šola vaša šola, to je: »Osar tutto« ! Nikdar in nikdar še nismo doživeli, in tudi ne pred tremi leti, ko je zbesnela in fanatizovana druhal pretepala naše ljudi po ulicah, proganjala naše kmetice, jim uničevala tiste uome pridelke žuljavih rok in tem bednim stvarem trgala s tem boro skupilo iz rok ; ko je dru.ial udirala celo v javne lokale : da bi bili vi opominjali ljudi, da je tako početje proti zakonu in proti človeškemu čutstvovanju!! Ni dolgo temu še, ko so se bili n. pr. na Kontovelju dogodili grozni škandali, ko so neki suroveži počenjali na-silstva v tujih lokalih in kakor zveri uničevali tuje imetje. In za take ljudij so gospoda italijanska — malo poprej nabirali milodare! !
In omenili smo že, da priznava celo »Avanti«, da so bili v Istri laški Signori prvi, ki so ščuvali in plačevali druhal za to, da je rezala Slovanom trte in sekala oljke!
To je vaša Šola, o gospoda! In ker je vaša šola, ste vi zadnji, ki imate pravico zgražati se nad takimi dogodki. Ako so vaši grdi izgledi pokvarili tu pa tam dobre običaje tudi med našim ljudstvom, morate le vi odgovarjati za to pred zakonom in Bogom in vestjo, ako — je še kaj imate!! Vi ste bili misijonarji vandalizma in sedaj se ne smete čuditi, ako je vandalov v deželi !
Torej le ne hinavskega zgražanja: saj se ne godi nič druzega, nego da se ostrina, katero ste vi z živinsko naslado zasajali v meso druzih, tu pa tam zasaja v vaše meso. Kdor seje veter, žanje vihar!
Ako vam je še kaj poštenja v duši, proč s tem hinavstvom in posnemajte raje naš
izgled, da bomo z dobrim poukom in dobrimi izgledi, vsak od svoje strani delali na to, da se ublažijo strasti in da pride enkrat do znosljivih odnošajev med obema narodnostima. Mi smo vedno pripravljeni za tako delo; če pa niste vi, potem boste morali le vi odgovarjati za to, ako bo v deželi — vandalov!
Učiteljsko društvo za okraj Vo-
losko nam je iloposlalo sledečo izjavo: Slavnom uredničtvu lista «Edinost», Trst. Obzirom ua to, da učiteljstvo kotara Volosko uvidja potrebu i nuždu i korist, da svi slojevi hr-vatsko-slovenskoga pučanstva Istre, a naročito gg. svećenici i gg. učitelji-učiteljice živu složno, rade složno za prosvjetu rečenoga pučanstva, kako u istinu, hvala Bogil do sada i rade, poštujuc se medju sobom.
«Učiteljstvo kotara Volosko* na glavnoj skupštini, obdržavanoj u Opatiji dne 10. aprila 1900. — jednodušno odsudjuje pisanje iz Istre u brojevih 2, 4, 6, 8, 9. «Učiteljskoga Tovariša* ; žaleč, što isti list nije ne samo otisnuo, no niti se osvrnuo na svojedobno iz ovog kotara poslane mu dopise, i nalažuc svom predsjediiičtvu, da ovaj zaključak dade do znanja:
1.	Uredništvu lista « Učiteljski Tovariš* ,	Tl^ŽclŠk0 V©Stl« moleć ga ujedno, da odustane od onakva lme„ovanja. Poštnimi vežbeniki so ime-
l,,8anJa:	novani: Aldo Antona/, Adolf Jurissevich,
2.	Predsjed^irtvu cZaveze j.^oslovenskih ! Rudolf Petronio> Theodor Franzoni, Julij
učiteljskih dru/tava, :	1 Nardin in Dominik Vallon za Trst.
3.	Učiteljskim družtvom u Istri;	j slovenska žen« narodnim borfte-
4. Listovom cNaša .Sloga* i «Edinost».
»Učiteljsko družtvo kotara Volosko.* Sv. Matej, 11. aprila 1900. Marija H a i d i n g e r, Božo D u b r o v i <?, tajnica.	predsjednik.
Ijem! Pretresena do dna duše, ko vidim plamen svetega narodnega navdušenja vrlih Ške-denjk, ne morem si kaj, da ne bi izrazila v imenu vseh Slovenk iz Trsta in okolice svoje simpatije, svojega občudovanja vrlim prvo-bo rite Ijem in voditeljem v zadnji volilni borbi. Volitev se sicer nismo udeležile osebno, ali ves čas volilnega gibanja in na dan volitev je bil naš duh pri vas, ne-0 zahtevah Hrvatov in Slovencev U8trašijjvjh voiilcih! Duh naš Vas je sprem-V istrskem deželnem zboru konstatira Jjal v v9eh voinnjh borbah in srce nase se «Politik* : — Isterski Slovani so se omejili je fcrgji0 0 vgaki neugodni vesti, in se zopet na minimum narodne eksistence, bili so pri-	0 bobrih novicah. Dan volitev pa je bil
pravljeni k najvećim žrtvam, da bi omogočili za Qag toko buren, ^o pričakovanja polen, modus vivendi z Italijani. Italijani bi njih ^ nam ni bilo najti m{ru in obstanka nikjer, skromnih zahtev ne smeli imenovati goro- dokler niso bile volitve dovršene. Kako nam kasnih, zlasti ne v deželi, ki je po dveh j nam je gvjgai ogenj navdušenja in zadoščenja
Politični pregled.
TK^T. 14. aprila 1900.
tretjinah prebivalstva hrvatska in slovenska. Italijanski klub, ko je odklonil zahteve Slovanov a limine, je dokazal, da mu ni za spravo, niti za modus vivendi, ampak da bi
iz oči o vsaki došli vesti o naši zmagi ! Oh, kaj da smo čutile, ko nam je došla vest o nevspehu v Skednju, to vam je ua-slikala najlepše uzorna Skedenj ka. Da, me
mu bilo naljubše. če slovanski poslanci ne vge združujemo svojo čutstvo z mogočnim pridejo v deželni zbor, da bi ne slišali njih piamen0m nje rodoljubja, ki jej je švigal iz svarilnih glasov in da bi Italijani lahko de-1 užaljene slovenske duše. Se-li zamorete vese-lali, kar jim drago. V takih razmerah pa je | jiti svoje zmage, vi odpadniki, vi nesrečna vlada popolnoma pasivna ter ni storila niče- |	ki se prodajete za čašo vina, za košček
sar, da bi Italijane odvrnila od sovražnega j kruha ? ! Ali morete mirno spati vsi vi, ki si ho-stališča, katero zavzemajo. Slovanskim poslan- j gefce pomagati s tem, da nastopate proti svoji cem torej ne preostaja druzega, nego da se krvi?! Danes slavi kršč. svet ustajenje Izve-ne udeleže zasedanja deželnega zbora ister- garjevo; ali vas ne peče in žge v dušo ob skega.	zavesti, da se po vaši krivdi našemu narodu za-
0 potovanju cesarja Frana jo- teza prihod dneva - - ustajenja ?! Vi pa nasipa V Berolinu pišejo v »Information« rodni, zavedni, zlati možje, veselite se in glejte iz Prage: »Vest o predstojećem potovanju v tem Vstajenji tudi simbol in jamstvo našega cesarja Frana Josipa v Berolin je razburila preporoda, našega boljšega življenja! Saj je bil češke politiške kroge na tak način, da o tem tudi On, naš učenik, poražen in umorjen, a nima pojma, kdor gleda stvari od daleč. To \7j njega smrti vsklilo je novo, lepše življe-potovanje se smatra kakor nova šahovna poteza	pa gaj imamo že zdaj jasnih dokazov, da
grofa Goluehovskega, s katero hoče le ne samo je oni poraz za nas le šola, v kateri se bistrijo vnovič povdariti trdnost avst. - nemške zveze pojmi in se širi obzorje. Zdaj imamo jasen nasproti slovanskim nasprotnikom iste, am- pregled vseh morebitnih pogreškov in pomanj-pak tudi ojačiti svoje lastno stališče. Hkratu kljivosti o zadnji volilni agitaciji. Ta volitev hoče tudi uplivati na notranje - politiške raz- nam je prinesla pouk : Bodimo priprosti kakor mere v zmislu, sovražnem C e h o m. Odkar g0l0bje in zviti kakor kače ter oprezni, — so izvedeli o tem načrtu za potovanje, so vo- oprezni! — Iz teh volitev se je pokazala dilni češki krogi zgubili vso nado, da bi se najlepše ženska zavednost. Povejte, se je-li notranja politika zasukala Čehom v prilog in ^ kedaj o kaki volitvi do sedaj tolikokrat pričakujejo vladinih odredeb, ki jako z bolj- imenovala naša žena ? ! Ne, do sedaj se je ni šajo pozicijo Nemcev. Nikakega dvoma ni, da najmanj upoštevalo. Sedaj pa nastopa tudi bo potovanje cesarjevo v Berolin močno ona. To je dokaz našega napredka! Kakor v u plivalo na vedenje češkega klu- vseh izobraženih narodih smo začeli umevati ba. V tem trenotku pa ni možno še reči, tudi mi potrebo preporoda našega ženstva. da-li bo to manjšalo odpor Cehov proti kon- Svojo zavest je enegično pokazala ona cesijam Nemcem v prilog, ali pa se poostri učiteljska kandidatinja II. okraja, katero Bog češka opozicija. Mej govoricami, ki potovanje živi in jej ohrani v srcu tudi v prihodnje »•esarjevo spravljajo v zvezo z nasprotstvom sveti ogenj domovinske ljubezni! grofa Golucho\vskega do Cehov, se pojavljajo	£e govorimo o volitvah, dovolite mi,
še druge, ki pripisujejo Goluchowskemu še da vam navedem par sličic o volitvi pri sv. druge dalekosežneje nadene. Ljudje, ki so Ivanu.
dobro jKHičeni in ki ne raznašajo čenčarij,	Tu je časti vreden mož, po domače Nace.
hote vedeti, da se cesar Fran Josip hoče Xa dan volitve je imel nujna opravila v me-z nemškim cesarjem sporazumeti radi spre- stu, zato je dal glasovnico svojemu sinu. Temu membe prestolonasledstva in torej tudi av- pa komisija ni dovolila voliti. Vrli mladenič strijske ustave. Tretja verzija pa je ta, da je pa? ne bodi len, je hitro tekel po očeta v Nemčija izrazila željo, naj bi Avstrija pomno- mesto in ga privede! na volišče, da le ne bi žila svojo vojno moč na kopnem in na morju, bil zgubljen jeden naš glas. Drugi slučaj je češ, da je v zadnjih letih prevečzostala, zbok to: Neki drugi volilcec ni mogel iz postelje česar da ni pravega ravnovesja med trozvezo radi bolezni. Na dan volitve pa mu ni dalo in dvozvezo. To željo da na Dunaju prizna- j miru in se je hotel peljati na volišče, ali sla-vajo kakor opravičeno, a jej ne morejo ustreči Ijost ga je prevzela tako, da je moral zopet sto-z ozirom na notranje politiške odnošaje in na piti z voza in ostati doma v svojo največjo finančno |>oloženje monarhije. Zato da hoče ce- žalost!
sar Fran Josip osebno pojasniti razloge, zakaj	Tretji slučaj : Deset minut oddaljeno
da avstrijska vlada ne more ustreči označeni stanuje neki Ćepar. Mož, je tako bolan, da želji. Nastajanje teh vesti — tako zaključuje je moral petkrat počivati predno je dospel na »Information« —, ki si deloma nasprotujejo, volišče. A šel je naprej in če bi tudi moral deloma pa so domišljije brez opore, dokazuje, izdihniti dušo, rekel je, mora iti. kako veliko je v tem trenotku razburjenje v	Četrti slučaj : Osemdesetleten starček je
čeških krogih. Vsakako bi bilo želeti, ako bi komaj |>ris|iei na volišČe, ali prišel je tudi z jasno neoporečno izjavo o vzrokih potova-j on . __ pa saj veste, da so pri av. Ivanu vanja storili konec drznim kombinacijamc. pr}šli vgi vgi? „^ven onih par prite|>enih pro-
Vojna v južni Afriki. Vsa pozor- danih duš. nost površnih opazovalcev je osredotočena se-	1% dna srca kličem tudi jaz vam, uzorni
daj na dogodkih okolo Bloemfonteina. Kaj možje pri sv. Mariji Magdaleni in v Skednju : se godi na vzhodnih bojiščih, okolo Ladvs- Qe obupajte! Mi čutimo z Vami, naše sim -mitha, tega ne opazi vsakdo. Stvar je taka, patije so na Vaši strani! Vam volilcem, poda stoje Angleži na tej strani ravno tam, kjer sebno pa neustrašenim narodnim voditeljem : so bili v drugi polovici oktobra m. I. — pred Veselo Aleluja!
Elandslaagte. Iz lakoničnih opazk sklepamo, j	*	S t i v a n s k a.
da se Angležem tukaj godi prav huda ter	Opravičevanje — da Bog pomagaj!
da lioerci bržkone v doglednem času obko- j Jz Skednja smo prejeli in objavljamo : «Slavno lijo zopet Ladvemith. Koerci obstreljajo an- upravništvo Edinosti» v Tereta. Proti volitvi gležko taborišče, da prisilijo Angleže, da na- j okraja v Škednju.
padejo l>oerske pozicije. Potem pokažejo	1. Konsumno društvo v Skednju nazna-
Boerci zopet svojo inojsterstvo v defenzivi, j nja nekaterim v Skednju, da predsednik od
Kdaj bo konec temu krvavemu plesu ?
imenovanega društva ni, kakor pravi »Edinost*-Italijan, ampak A u s t ri a n.
2.	Banelli ni društvu nikdar zagotavljal, da bo preskrbel društvu koncesijo, ker društvo bo si samo preskrbelo koncesijo, kadar jo bo imelo potreba.
3.	Naj si tudi zapomnijo v Skednju, da to društvo je i n te r n a c i j o n a 1 n o, in da vsakega prijazno sprejme, naj si bo Slovenec, Nemec kakor tudi Italijan*.
ad 1. smo torej izvedeli, da ima konsumno društvo v Skednju predsednika,- ki ne pripada nobeni narodnosti. Kakor da bi se vrabec jezil: jaz nisem vrabec, ampak — ptič! Vrabec pa je menda vendar le vrabec če prav je ptič: in Italijan je Italijan, čeprav je ob enem «Austrian».
ad 2. Hm, hm ! Dobri možje trdijo lahko, kar hočejo, mi pa vemo vendar-le, da je gospod Banelli delal tudi to obljubo. Možje si lahko trkajo samozavestno na prsa, saj gospod Banelli ne bo kričal na trgu, ko bo spolnjeval to, zanj jako ceneno obljubo.
ad c. Predsednik torej ni Italijan, društveni ki so sami Slovenci. In vendar hoče biti «i n ter n a c ij o n a 1 n o». Ali ne slutijo možje, kako so s tem pripoznanjem sami podpisali sodbo, ki so jo o tem društvu izrekli škedenjski rodoljubi, in kako opravičen je sklep teh poslednjih, da bodo izvajali kon-sekvence naproti temu društvu?!
Sicer pa so menda dobri možje iz kon-sumnega društva sami slutili, kako grozno šepasto je to opravi čenje, kajti bili so tako previdni, da se — ni nikdo podpisal!
Stara pesem je to, da »Slovenski Narod« vsikdar, kadar smo iz Kranjske priobčili kaj, kar mu ni všeč, ve, da smo si to naročili in pri kom smo si naročili. Tako ve sedaj tudi, da smo si mi članek, ki je dokazoval te dni-, da bi trebalo na Kranjskem, ako se voditelji ne spametujejo, novih mož s starim programom, naročili iz dijaških krogov. Mi bi se celo veselili od srca, ako bi nam iz mladine došli taki pametni nazori, ali za to pot moramo že »trditi prvemu slovenskemu listu, da je oni članek prišel iz peresa jednega najstarejih slovenskih rodoljubov na Kranjskem, ki se je obrnil da nas, ker nas sodi po našem delu, in ne po tem, kar piše — «Piccolo».
Na neslane dovtipe »glasila slovenske inteligence« ne bomo reagovali, saj hansvuršti-jada ni še nikdar bila — argument! Le glede konečne opazke, da marsikje na Slovenskem bi trebalo novih mož z novim programom, naj nam veruje, da v Trstu se T tem ugodno razlikujemo od Ljubljane. Tu se toli zazmehovani » generali c nimalo ne razburjajo, ako jim kdo govori o potrebi spremembe oseb, in osebe ne bodo ni za trenotek odlašalo odložiti »generalstvo« čim, bodo z odloženjem videle, da bo to koristno za narodno stvar. O tem dobite v člankih »Po volitvah« decidirano a v to rizo va no izjavo.
S Proseka-Kontorelja nam pišejo: Jaz sem iz VI. okraja ter poznam prav dobro volilce in agitatorje, toliko ene kolikor druge stranke : skoraj vsacega cikorjaša poznam po nosu. Prepričan sem bil, da mi ne uide noben cikorjaš, ali eden me je vendar, »nafar-bal«. Ta hinavček se je znal prav lisičje sukati, a kdo bi bil slutil, da je to tako zvita lisica ? ! No zdaj se pa poznamo, sedaj nam ne bo več zabijal »hren za repo«. Ma furbo ! zaslužil si je medaljo!
Kako lahko se godi, da nosimo gada v nedriji! Sicer je gad pikal, pa njegov strup nam ni storil hudega, ker smo imeli dobrega protistrupa. Mož pa je imel prav od svoje strani, čemu vedno ta prepir ? ! Bodimo mejnarodni, prijazni eden z drugim si je mislil ; in da se ne zamerimo ne enemu ne drugemu, naj imajo ljudje dvojne glasovnice. Će je imel kdo voliti dra. Gregorina, mu je mož dal še Cumarja. Sicer pa ta možakar ni imel slabega namena, kajti priporočal je vsakomur: »Cumarja potisnite v »škatljo«, tam naj se kisa, dr. Gregorin naj diha svobodno !« Vidite, da ni imel slabih namenov, saj je še sam zatlačil Cumarja v »škatljo«, hudomušniki pa naj le trdijo, da je bil zanj. Pika.
Takrat, kakor vedno, so se vrlo izkazali mladeniči iz vseh treh vasi VI. okraja, posebno pa je treba pohvaliti mej drugimi Mi-liča in Škabarja. To vam niso le delavni fantje, ampak tudi inteligentni, ki znajo delati prevdarno in razumno. Čast vsem takim zavednim mladeničem !
Dokler imamo tako mladino, nam se ni bati propada. Naj naši razkrinkani in zakrinkani izdajalci še trikrat prisežejo, da bo njih zmaga, in tudi če še huje bijejo z glavo ob zid, naši zidovi so trdni, imamo zdrav, domač in kraški kamen.
Pa tudi, dokler imamo takih Skedenj k, nam ni obupa vati. Kar se je zgubilo v Skednju in sploh v I. okraju na volitvi, pa smo pridobili na narodni zavednosti.
Čestitamo Vam vrle Škedenjke! Živele vzorne hčerke tužne matere! Nasprotnikom pa: »Grom in peklo! Orna zemlja naj po-grezne teg«, kdor odpada!«
Na dan volitev se je nahajal na Prošeku neki tržačan, ki je vprašal svojega znanca: »Kdo pa je ona simpatična gospa, ki se takozanima za volitve, zna tako prepričevalno, s takim uplivom govoriti volilcem ?« Tržačan je bil takoj obveščen, da je to ugledna gospa Lukševa. In res, pohvaliti moramo to pospo, ki se je vedno potegovala za našo stvar v hiši in zunaj iste, kakor tudi nje g. soprog, ki stoji vedno trdno na naši strani. Baš letos sta se izkazala ta dva ugledna soproga ter nam veliko pomagala se svojim delovanjem.
Bog plati Vama, in vsem, ki pomagate rešiti svojo in našo čast, ki pomagate rešiti zdihujočo majko iz jeklenih spon! Izdajalce pa naj zadene pravična sodba!
;>Gorica« se je v zadnji številki tako umazano in podlo zaletela v — osebo urednika našega lista, da smo kar ostrmeli. Nam ni šlo v glavo in nismo mogli umeti, da bi bili gospodje, v katerih imenu piše ! »Gorica« in mej katerimi jc vendar resnih ! in uglednih mož — tako nizko zlezli. Mi | smo bili že napisali primeren odgovor na to podlost. Ali za časa še smo izvedeli, koga so pred nekoliko dnevi vsprejeli v uredništvo, in raztrgali smo rokopis in nismo več strmeli, ampak smejemo se prav od sroa in — pomilujemo hkratu.
Od. SV. Ivana nam pišejo: Vemo, da bo onim meščanom, ki vsako leto zahajajo v »osmico« udove Frančiške Zvab na Brandle-ziji, ustrežemo, ako jim povemo, da bo ta »v»smica« te praznike odprta.
Žalostno. Prošlo noč se je vratarju v hiši Salem v ulici S. Lazzaro, Cezariju Coz-ziju zmešalo v glavi. Zlezel je — pred preganjalci, katerih ni bilo — na streho hiše, od koder ga je spravil zavod Tre ves v bol-j nišnico. Pred nekoliko leti je isti Cozzi sko-| čil iz petega nadstropja neke hiše, ne da I bi se znatno poškodoval.
Kapo n brez podpisa. Dne 28. marca ! t. 1. je bil oddan na tuk. pošti »Tergesteumc 'znesek treh kron na upravništvo »Soče« v Gorici. Ker se na odrezku poštne nakaznice odpošiljatelj ni podpisal, je upravništvu nje-| govo ime neznano ter je za odpošiljatelja ta j znesek zgubljen, ako se ne oglasi z imenom,
da upravništvo to svoto pravilno vknjiži.
i „
Upravništvo »Soče«.
Povožen. 60-letni hočijaž Dominik Malen je prišel »čeraj popoludne v ulici Tor-! rente pod voz, ki ga je poškodoval na
obrazu. Na rešilni postaji so mu podeli prvo
„
I pomoč.
Vzoren soprog in oče je pač 45-letni | Matevž Latin iz Vodic v Dalmaciji. Pobegnil i je iz domače vasi, za pustivši mnogoštevilno družino v največi bedi in revščini. Občina j ga je dala iskati in včeraj so ga aretirali, ko se je s parni kom pripeljal v naše pristanišče.
Iz revolverja, ki se mu je izprožil o snaženju, se je ustrelil v nogo 24-letni mornar Peter Radič. Ranjenca so spravili v bolnišnico.
Aretirali so včeraj 32-letnega dninarja Ernesta Ambrož i ča iz Gorice, ki se je bil skril v skladišču južne železnice ter ukral iz I istega blaga za 52 gld.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob T. uri zjutraj 13.0, ob 2. uri popoludne 17*2 C. — Tlakomer ob T. uri zjutraj T(i;i.4 — Danes plima ob 8.42 predp. in ob 8.37 zvečer; oseka ob 2.30 predp. in ob 2.f>2 , popoludne.
Vesti iz ostale Primorske.
X Razpisane učiteljske s u ž b c. Na deški slovensko-nemški vadnici v Gorici je razpisana služba začasnega vadničnega učitelja. Opremljene prošnje treba uposlati do li». maja t. 1. preclsedništvu deželnega šolskega sveta za Goriško in Gradišćansko v Trstu.
Na c. kr. učiteljišču v Kopru je izpraznjeno mesto začasnega glavnega učitelja za matematiko in fiziko; naučni jezik nemški in slovenski. Prošnje vložiti do 25. maja t. 1. pri deželnem šolskem svetu za Istro v Trstu.
X Imenovanja v poštni stroki. Poštnimi vežbeniki so imenovani: Aldo An-
tonaz, Adolf Juri*?evicti, Rudolf Petronio, I nana naprava brani, da bi zrcalo sledilo pre-T«'<>dor Franzoni, Julij Nardin in Dominik | m i kanj u zemlje ter daje istemu marveč jedna-Vallon, vsi za Trst.	komerno in nasprotno vrtenje. Na nekem
zaslonilu, ki je vidno po vsej dvorani, kaže _	se nastala podoba l(KXK)-krat povečana, t. j.
vesti iz KranisKe. i videti je luno kakoršna bi se pokazala v
*	Mrtvo dete je našel včeraj v jutro	daljavi HO kilometrov. Mesto tega postopanje neki ljubljanski redar na bregu Ljubljanice	pa se podoba tudi lahko vjame na fotografično na Poljanskem nasipu.	pločo in tako dobljeno fotografijo s |>omočjo
*	Kopališče Sv. Margareta pri	laterne magice pokaže na steni.
Novem mestu, ki se je odprlo pred tremi ;	_
leti, bo letos preskrbljeno r vsem modernim
komfortom. Število gostov znašalo je lansko	KlljiŽ6VllO$t Iffl IMICtflOSt.
leto	«Slovenke» IV. številka je izšla z na-
*	Kap je zadela trgovskega potnika j ^^ osebino: Anton Medved : .Prešernu Leon a rd a Neumana ,z L.nca, k, je b,val v ^^ Daniea . cAli je žensk() gibanje opra hotelu »Stadt \\ ien« v Ljubljani. Prepeljali
so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Vesti iz Štajerske.
— Odlikovanje. 1 >eželnosodni svčt-nik v Celju M« vitez Langer pl. Podgoro je bil pov<«lom zaprošenega umirovljenja odlikovan z vitežkim križcem Fran Jožefovega reda.
Vesti iz Koroške-
»S p r a c h v e r e i n« so ustanovili v Celovcu. Na ustanovnem shodu je imel glavno besedo nalašč za to iz Berolina *l>eštelani< j
pesem
vičeno?». Ivan Cankar: «Jesenske noči», zvršetek. Oto Zupančič : «Belokranjske pesmi*. Zofka K veder: »Študentke*, nadaljevanje. Zorana: »Odmevi*, pesmi. Ivanka : »Nekoliko misli o ženski jednakopravnosti*. Anton Medved : «0 mraku*, pesem. Zofka K veder: Iz zbirke «Misterij žene*. , Ivanka : «Zavod sv. Nikolaja v Trstu*. Multatuli — R. D.: »Življenje v višavi*.
V clistku* čitamo: O Tržaških okoli-čankah in volilni borbi, zavarovalnici za služkinje, o haremu, o ženskem vprašanju v slovenskem novinstvu, o pregledovalkah mesa, o borniranosti kritikov okoli »Slov. Lista«, o ženskah kakor stenografinjah, o ženskem
godlM). V deželi, ki se je po naravi in zgodovini razvijala jed notno, ne moremo trpeti nejednakih, nasprotujočih si političnih s:ste-mov. Kedar mine vojna, dakažejo Angleži z dejanji, da se niso bojevali za zlato ali druge gmotne koristi ter da so pripravljeni, dovoliti tudi drugim pravice in privilegije, ki jih zahtevajo za-se.
hotelu, novih poljih ženske delavnosti; o fran-dr. Saalfeld. *Sprachverein* si je stavil na- ^^ knjjgovodkinjah> 0 8hodu matei% dru.
logo »čistiti« nemšk. jezik. Pa se t. hi,»er-	repubiikaiiakih novinarjev, o ženskem
volilnem pravu na Finskem, odškodnini za žensko delo, o prvi profesorici na Ogerskem, o vežbenici na patološko anatomičnem zavodu, o ženskah na Japonskem, o ženskem pravnem
kulturni ljudje često roga j o nečistosti slovenskega jezika !
* U n v e r s t a n d l i o I« — z u r u c k ! P i d te r i s c h«. Te besede je zapisal veli-kovški župan Pinteritsch (!) na uradno pismo, društvu, o zdravnicah na Angležkem, o Ru-katerega mu je poslalo županstvo v Bistrici sjnjab v Turkestanu, o zdravnici za poštne radi neke občinske stvari v prenešenem de- aradnice v Parizu, o častnem doktoratu El. lokrogu. Pismo jc bilo namreč naslovljeno v Ormerod, o Mise Susan B. Authonv, o dru-slovenskem jeziku, kar je nemško (?) kri Pin- -tvu 0(jv in not l>radnikov in o ženskem teriča tako razburilo, tla pisma niti odprl ni, gj|)anju ter o šoli za knjižničarke. V »knji-marvečjeje/navedeno opazko vrnil bistriškemu jevnogtj, je notica o novi knjigi Zofke K veder županu. No, ta pa je k ^reči odločen inož, €^fjsterij žene», ki izide tekom tega meseca, in je poslal omenjeno pismo na okrajno glavarstvo z izjavo, da bistriško županstvo, v prihodnje ne bo več sprejemalo nemških vlog došlih od velikovškega županstva. In Pinterič je res d«A>il lekcijo od okra jnega glavarstva, ki mu je v dopisu od dne 13. marca naročilo, da mora
Brzojavna poročila.
Potovanje cesarja r Berolin.
DUNAJ 14. (K. B.) Vest, da bo na h rez obotavljanja sprejeti in rešiti nele vpra- potovanju Vel. v Berolin v spremstvu šav no pismo, marveč tudi vse drnge v pri- tuQi na(jvojvoda Fran Ferdinand, se ne po-hodnje od bistriške občine došle slovenske trjujej kakorje izvedela »Pol. Correspondenz».
Stavke.
SLANY 13. (K. B.) V rovih slanskega
dopise, ker je imenovana občina v smislu odločl>e c. kr. ministerstva za notranje stvari od dne marca 1894, št. 2433, brez dvoma opravičena v jednakih stvareh posluževati se slovenskega kakor na Koroškem navadnega deželnega jezika. Kako je to upli-na Pinteriča, je lahko misliti in ne vemo, kako se pomenita o tem s prijateljem Lemišem, ki je lansko jesen v državnem zboru »farbal«
da na Koroškem Slovencev sploh ni. Ta slu-	.	.	. v .. •	.
.1	..	iz Bloemfonteina z včerajšnjega dne:
čaj pa bodi v spodbudo večje odločnost, tudi	^^ ^^ ^	^ Wep
<lrugim slovenskim županom na Koroškem k,	^ Rouxville.,u Neko 1K)Velj8tvo je z:
se le preveč boje — zamere
okraja so nastopile normalne razmere.
Vojna v južni Afriki.
Boersko odposlanstvo v Evropi.
MILAN 13. (K. B.) Boerska deputacija je prispela danes predpoludne semkaj. Iz-pred Wepenera.
LONDON 13. (K. B.) »Times* javljajo
Pol-epeneru j>oveljstvo je zasedlo mesto. Holandski vojni ataše je umrl vsled
K 73.— „ 72.-„ 70.— „ 68.— 67.—
operacije.
D	, .	| LONDON 13. (K. B.) »Reuter* javlja
Kazne vesti-	i7 Aliualnortla dne 12. t. m.: Iz boerskih
Uljuđen ropar. Iz Palenna poročajo dne virov poročajo o bitki pri \Vepeneru, in to 4. t. m.: Glavar roparske čete v San Mauru, baje na |K>dlagi uradnih vesti, da so Angleži signor Melchiore Candino, počešča list »Gior- po noči od torka do srede poskusili izpad, o nale di Sicilia« s svojim sotrudništvom. On tem zaplenili en top ter ujeli več Boercev. pv šilja listu jako interesantna in seveda iz štirje boerski topi so postali nerabni, štirje prvega vira vzeta j»oročila o svojih mnogih , poveljniki so ranjeni, eden mrtev, pobojih in roparskih napadih. »Giornale di	LONDON 14. (K. B.) Times« javljajo
Sicilia« tudi redno prinaša ta poročila. Danes iz Jammersberga z dne 13. t. m. : Boerci, ki pa je prejelo uredništvo tega lista pismo z so pri VVepeneru obkolili čete polkovnika roparjevo fotografijo. Na drugi strani slike Dalgetv imajo * navadnih in 2 Maximova stoje besede: Melchiore Candino iz h vale ž-j topa. Boercev je več tisoč. Angleži so se ju-nasti listu »Giornale di Sicilia«. Policija je ' naški branili o napadu v ponedeljek po dnevu fotografijo takoj zaplenila, jo pustila pomno- i in v torek po noči. V Četrtek se je živahno žiti ter jo je razposlala vsem policijskim streljalo iz topov in pušek. Angleži se nade-uradom na otoku, v nadi. da s pomočjo te;jajo, da zamorejo odbiti vsaki napad: živil fotografije morda kak policist spozna in prime I imajo dovolj.
«Reuter» pristavlja tej borzojavki, daje došla iz sredine Dalgetvjevih čet ter nagiaša da isla ne omenja nič, da bi bili Angleži vzeli
roparja.
Orjaški daljnogled na parižki razstavi. V
palači za optiko je razstavljen presenetljivo velik daljnogled, ki obeča razkriti nova čuda v zvezdovju. Daljnogled leži na vitkih kovi-nastih stebrih v galeriji ter meri v dolžini 60 metrov. Ogromna kovinska cev ima pol-drug meter v premerju in bi se jo dalo brez težave prehoditi. Vdrto zrcalo, ki ima loviti solncne in lunine žarke ter jih zbrane odbijati nazaj na lečo daljnogleda, ima 2 metra v premerju: debelo pa je 30 ceuti-metrov in tehta vdelano 7000 kilogramov. To velikansko maso pa bi lahko tudi otrok premikal s pomočjo močne a jako občutne
in uničili Boercem topove.
Guverner Milner o angležki politiki.
CA PST A DT 13. (K. BJ »Keuter» javlja: G u vener Milner je sprejel odposlanstvo 46 duhovnikov različnih veroizpovedanj iz Capstadta in okolice ; isti so izrazili, da soglašajo s politiko vlade, na kar je odgovoril Milner: Kolikor dalje l»o trajala vojna, toliko bolj se utrdi sklep, da |treba stvari urediti tako, da se ne bodo mogle ponavljati strašne nadloge vojne. Vlada ne želi, da bi poteptala junaškega sovražnika, vendar ni mogoče, da
trojne priprave. Kakor mehanizem ure ura v- bi sklepali kompromis ali polovičarsko na-
Trgovina in promet
Mlekarstvo.
Vsak kmetovalec ve, da zgubi mleko toli na dobroti, koli na redilnosti, ako se krmijo krave v hlevu, vsled česar priporočamo g. ekonomom že nad 50 let z najboljšim uspehom rabljen Kwizdov Korneuburski prašek za krmljenje goveje živine od Franceta Ivana K\vizde, c. kr. avstr. in rum. dvornega zalagatelja za živinozdravniške izdelke v Kor-neuburgu pri Dunaju.
Ta prašek treba potrositi mej krmo ; o vedni rabi istega se poboljša dobrota ter pomnoži redilnost mleka.
Tedensko tržno poročilo.
V Trstu, dne 14. aprila 1900.
(Cene vseli predmetov veljajo brez earine.) Kolonijalno blago. Kava: Cena kavi je poskočila v Hamburgu za ll/4 marke, v Havre-u za ls/4 franka in pri ponudbah za 1 7ž do 2 šilinga. To se je zgodilo vsled neznatnega dovoza iz Rio in Santos in ker se ceni prihodnji pridelek v Santosu le na 53/4 milijonov vreč. Na našem trgu so vsled tega tudi poskočile cene za 1 do 2 kroni od stota ; kupčija je bila živahna.
S trga je bilo vzetih 1500 vreč kave Santos good average po 45—46.50 K, 1000 vreč d to Superior po 48—50 K, 1000 vreč dto Choise po 48 do 49.:»0 K, 500 vreč dto od navadne [do fine po 45 53 K in 200 vreč dto Jacmel po 54 do 56 od 50 kg. — V skladiščih se nahaja 15.214 q kave. Poper. Tudi minoli teden so bili važnejši trgi mirni in nebrižni; cene so se spreminjale le malo. Na tuk. trgu so bile cene naslednje:
za poper Singapore „ Tellicherrv „ Batavia „ Penang C „ Penang D Piment stoji slabo in negotovo. Špekulanti z Jamajke so dovolili blagu na termine olajšave ; vsled tega tega je položaj nejasen. Cena gotovemu blagu je še vedno 42 K. KlinČki Stoje na najvažnejših trgih še vedno
trdno. Tukajšnja cena znaša 52 K. Sladkor. Tudi ta teden se je boljšal položaj glede tega predmeta na vseh trgih, kar je blagodejno vplivalo na naše razmere. Včerajšnje cene so bile za gotovo blago v tranzitu, vožnine prosto v Trstu, s škon-tom 2°/0 :
Centrifugalni pilč . Melis-Pilć .... Concassč......
V	klobukih po 1.80—2 kg. 30.—
V	kockah v zabojih po
25 in 50 kg......30.l/t—31.1/.
Za naročbe april-julij: Centrifugalni pilć . . . 273/4—28.3/t Melispilč...... 29--29. V2 „
Z notranjosti se je od 6. do 12. t. m. pripeljalo po železnici 37.400 q (proti 19.400 q v isti dobi lanskega leta). Zaloga je znašala dne 11. t. m.: 203.900 q, od katerih v javnih skladiščih 199.669 q (proti 154.700 in 152.800 q v isti dobi lanskega leta). Corealije. Trg stalen za vse predmete. Prodalo se je 3000 q turščice levantinsko po 11 —11.10 K od q. — V zalogi je 598 q pšenice (398 q v javnih skladiščih), > 3504 q turščice (3104 v skladiščih in 300 q ovsa.
Bombaža se je o nespremenjenem položaju prodalo 450 bal Adana po 100 do 105 K od q.
Moka. Koncem tedna so mlinarji zvišali cene
za 1 do 2 K. Jvžfio sadje. Kupčija zel6 dobra za pomaranče, slaba za limone. Prodalo se je 15.000 zabojev pomaranč po 4—10 K in 7000 zabojev limon po 2 do 5.50 K. Volna. Nobene zaloge. Prodalo se je bosanske od jagnjet po 140 K 50 bal, onoliko črnogorske po 158 K, 80 bal bosanske pol-fine po 168 K, 120 bal albanske od jagnjet po 175 frk. Lts. Malo kupčije, slabe cene. RiŽ. Cene so bile malone nespremenjene, kupčija neznatna. Is ^kyaba je prispelo 3000
vreč Arrakanskega surovega riža. Prodalo se je 150 q italijanskega od merkar.t. do finega po 36—39 K. 250 q indijskega razne kakovosti p<> 21—31 K in 200 q japonskega po 31—34 K od q.
Poročilo ravnateljstva „Trgovske-obrtne registrovane zadruge v Gorici" z neomejenim jamstvom, za opravilni mesec marc 1900.
1.	Število zadružnikov dne 1. marca. 1IMK)
Naraslo tekoin meseca za Padlo tekom meseca za Število zadružnikov dne 1. aprila znaSalo je
2.	Število deležev dne 1. marca. Priraslo deležev tekom meseca Odpadlo	„ „ Število deležev dne 1. aprila, znašalo je
3.	Svota vplačanih deležev do 1. marca.
14JJ7 21
1515
-JH28
Tli :$
3001
izplačanih
kron.. 247180-40 tekom meseca 13318'<J6
353 —
Svota vplačenih deležev 1. aprila, kron 2t>0141'0ii Svota podpisanih deležev po 300 K. dne 1. aprila.	- 0003000'—
4.Predujmov	je bilo izplačanih 1. marca. „ G14204*78 Priraslo tekom meseca	- 34950*74 Odplačalo se je n _ - 8566 98
Stanje predujmov dne 1. aprila.
5.	Dopolnilni zaklad znašal je 1. marca. Tekom meseca doplačalo se je
Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. marca.	kron 57964-13
6.	Do konca meseca prosilo je 1525
prositeljev za predujme v znesku	„1.211.312-27
Dovolilo se je vznesku	„ 908.279*35
Izplačalo „ jf	846-325-88 i 7 Hranilne vloge znašale so 1. marca. Vložilo seje tekom meseca Izplačalo ., „ rr
kron 64058S-54
54224-35 3689-78
258-732.09 8-627-60 16053*49
kron 6703-02
kron 224.446-49
Stanje hranilnih vlog dne l. aprila kron 251306 2O v — knjižicah povprek po — kron — vin.
8	Gotovine v blagajnici 1. marca, kron 4138'61 Svota prejemkov tekom meseca „ 113505 45 Svota izdatkov tekoin meseca	„ 110941-04 Saldo v blagajnici dne 1. aprila
9	Denarnega prometa blagajnice
meseca marca. Rezervni zaklad — kron — vin. je založen
Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/a7o Lastna glavnica v vplačanih deležih K. 260141*06 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah K. 251306*20 Razmerje 25: 26:
Predujmi vračajo se v enem ali več tedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši časna menjico se obrestujejo po dogovoru I — Seja ravnateljstva je vsak ponedeljek ob (l. uri zvečer.
28. V-— 29.— 28.7,-29.
JOSIPA PAHORJA
j v ulici Madonnina št. 25 priporoča slavnemu občinstvu za praznike kruli vsake vrste, pince in potice, moke vseh vrst in sladcice.
K
SprejemIjc tudi kruh v peko.
KXXXXXXXXXXXXXXX
W pohištva vsake vrste
Ateanilro Len Mm v Trsta
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Boferat i/bor v tapet arijah, zrcalih fu slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali žele-znieo brez da bi se za to kaj zaračunao.
Proti kašlju,
grloM, hripaYosti, upadanji! glasu, Rataru itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo s»e v ^katljicah v Prendinljevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v iforh*!
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiti.
-^-
Hranilne vlosre »prejemajo se od vsaeeg«,
če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4 V-0/«, ne ^ l>i se odbijal rei itn i davek.
Posojila dajejo ne samo članom in sieer na menji^e }*> 6% iu na vknjižbe jm» 51///,. lTraduje vsaki dan <m1 9. do 12. ure dopol. in od 'J. do ure popol. raz ven nedelj
in praznikov.
Stenje hran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Miio-lra. račun str. 837.315.
Trp.-oMia redstrovana aflnu
z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeni>ka ul. št. 1., I. nadstr.
Tržaška posojilnica iu hranilnic
leiistiovana zaarup z om^iBDim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne nlosre se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se muho zadružnikom jn sicer na uknjižbo po o1/,0/., na menjico po 6°/0 na zastave po 51 -0'o-
t'radne ure so : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl svojo
kovaćnico
združeno z mehanično delavnico za stroje v izdelovanje aceti-lenskega plina.
Autorizovani instalater zapeljavanje vode in aeetilenskega plina.
Priporočam se Vam kot okoličan za mnoge naročbe.
Ivan Krstnik Laureneic*
ulica Commerciale 11.
M. AITE
Trgovina luanifaktnriiega bla^a Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Laz zar o S. t ast mi je javiti slavn. občinstvu iu cenj. odjemalcem. da sem prejel bogat izbor raznovrstuega blaga za spomlad in poletje in sicer : črne in barvane snovij, za moške obleke; velik izl>or snovij za ženske kakor: saten, perkal, pike za obleke in bluze v lepili risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele iu barvana zagrinjala na meter in gotove.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo-točnostjo in natančnostjo.
Velik izbor blaga za zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Vse po najnižjih cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cene-odjemalcev in si občinstva, beležim se najuljudnej
M. Aite.
Poštno hranilnični račun 816.004.
■ A n Lnlft 8e valeti odhwda iz Trsta
izvrstno Kil IU takoj proda. Natančne poizvedb v »Kavarni Tedesco«, kjer je tudi kolo na ogled.
Aericol
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se | nalože za najmanj jedno leto po o°/0, na- j vadne po 4 V,0/© in vloge na Conto - corrent j jk> 3.6O°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentui davek plačuje zadruga
sama.	patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji
I)aje posojila na poroštvo alii ».stavo na | Ine|1k«kalijskomilor»»t«.pljivov«nrali vtii I Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih ; J	J	... . I
obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletnojje najuspešnejše sredstvo za zatiranje m um-j
odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. } Sevanje vseli trtllill llirčesov in iišlj, vseh ;
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo de- žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze- j
Glasbena šola.
Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici Co-logna št. 2. I. nadstropje (za javnim vrtom) šolo za poučevanje sledečih predmetov: teorija, glasovir, petje, vse tamburaške instrumente, mandolin, vijola, Čelo in violon (contrahas) Natančneja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 12. ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspešni in točni poduk jamčim. — Priporočuje se za obilno udeležbo beležim	udani
Hrabroslav Vo^rič
lež po ."HM) kron ]><> 1 krono ua tet len, daljših obrokih p<» dogovoru. l>eleži se obrestujejo po 6.15%-
Vplačevanje vrši se osebno a!i jmjLoiu položnic na čekovni račun štev. 842-36*i.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od i*—12. d«u>olnd»e.
Odda
. i
po nizki ceni lepa prazna ali meblovana soba najraši kaki gospodični. Zdrav kraj, lep razgled. Ponndbe na upravo „Edinost"
leni adi in cvetljicali. Navodilo za rabo ..Agrieola" pošilja franko
Tovarna mila F. Fenflerl & C,o
^L^ToLl In J i zaloga manufakturnega blaga
Osmica v Barkovljah.
Naznanjam si. občinstvu, da odprem v nedeljo dne 15. t. m. osmico. Točil bom črno po 44 nč., belo po 40 nč. liter.
Mihael Vodopivec. Zanesljivega
trgovskega uradnika,
in zastopnika, kateri zna clezelne jezike, išče tvrdku gchivitz e C.i v Trstu, ulica Zonta •">.
Jakob Klemene,
Primas v Gorici, Travnik 16 (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar.

Kwizdov Kornenburški prašek za krmljenje živine
Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce.
Rabljen skoro 50 let že v mnogih hlevih, kedar živina noče rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah.
(Vna 1 l škatljiea kron 1*40. \/3 A kutijice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah. (ilavna zaloga
Fran Ivan Kwizda,
c. kr. avstr. ogerski. kralj, rumunski In knežje bolgarski dvorni zalagatelj.
Okrožni lekarnar, Kornenburg pri Dunaju
v Trstu, ulica sv. Antona št. 1. ^B
priporoča cenjenim odjemalcem svojo proda-jalnieo, preskrbljeno z manufakturnim blagom I za spomlad in poletje, in združeno s krojač-nico za gospode.
Sokolska obleka
komi.
Eaveiok nepremočljiv
od 10 do 16 gld.
o
oo
o
oo
o
oo
*
X X X X X X
S
X X X X X X X X X X X
Carl Greinitz Jfeffen
Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
l^F* predmetov za stavbarstvo ""^f
traverze. zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične sine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take is vlitega zeleza,
vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
Miijsko, namizno iu iišno opravo, železne metle in pred oplem varoe blagajne
nagroane križe in obgrobne ograje, orodja za veako obrt.
Najboljše berilo in darilo o°o ©o je vsestransko jako pohvaljena
,Vzpja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko 111 hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikatit ter-se dobi za predplačilo 1 gld. 50 lir., po pošti 10 kr. več, ali [»roti po štnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju m., Steingasse N. 9 I. St., Th. 10.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, k nji? je malo več.
Velik izbor
suknega in bombažni blaga za možke obleke, srajc iz žide. volne laffii-tennis platna ne., zapestnic, ovratnikov, perila za možke, ovratnic v vssii barvali in lormab, nogo vic, ml, jopic vseh vrst,
posebno za tonriste in j pro"Ja;a protj primerni varščini "tudi na obroke Kolesarje, raooniii J r predmetov, roKovic z nitij in kože ter dežni, kov.
Pohištvo in meblji.
Novoporočenci pozor! zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal, stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih deh Anion Brešeak, Ooriea, Gosposke ulice štv. 14.
VELIK IZBOR
narodnih in avstrijskih zastav, transparentov
x avstrijskim orlom
jj^* po najnižjih cenah.
Na zahtevanje pošiljajo se uzorei vseh vrst z biotičnimi cenami, poštnine prosto
***X*H*X**X*H**M
Kam pojtleiiio te praznike ?
V gostilno „Mirabosco",
III. krema v ulici tlello Sco^lio 11 a Verdeli.
Tu se v<loJ>i vina I. vrste <l<>-liiaeei^a. dalmatinskega in refoška.
Pfyo Pniitigamsio in izvrstna kuhinja. XXXXXXX)OOOCXXXXX
IVAN SCHINDLER
Dunaj, m. Erdbergstrasse štev. 12.
razpošilja srratis in Franko katalosre v vensko-hrvatskem jeziku z več kakor KHI slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, j potrebnih predmetih za kmetijstvo vinar>tvo. ' za ohrtuc 111 gospodarske namene.
Cene nižje kakor irnsjol.
Za reelno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnike se išče.
IVAN SCHINDLER
kralj.
privilegiran lastnik
Dunaj, III Erdbergstr. štev.
Glas gre po deželi
<la so so testenine iz Prve kranjske tovarne testenin 2ni-dersif* & Valeneič v II. Bistrici j»riljnbile v vsakej rodbini, kjer s<> se pokusile. Makaroni, fidelini in razne vloge ao zanesljivo prav le v kartonih }>o A/;	z zgonijo firmo.
Samo 1 krono za 3 srečkanja. I m mm 60.000 1 15.0001 v denarju z 20% odbitkom.		| Zadnji L, 11121	mesec ; 100 K.
Srečke „Invalidendank" po 1 krono priporočajo: Josip Bolaffio. Aleksand stino, Ign. Neumann, Henrik SchifT	I.	srečkanje: 19. maja 1900. II.	srečkanje: 7. juiija 1900. III.	srečkanje: 10. novem. 1900. Br Levi, Mandl & Co., Mercurio Trie-mann.