ste«. 217.
v Ljubljani, o petek, dnž 20. septembra 1901.
Leto xxxu.
Velja po pošti:
za telo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 15-—
za fetrt leta „	„ 6 50
za en i.-iesec „	„ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20-—
za pol leta „	„ 10'—
za ietrt leta „	„ 5-—
za en mesec „	„ 1'70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. TO h.
Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri vetkratneln ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah il. 2 (vhod Jez B^lSlSi^«* lSnaA »M alAiiAMAlii MlfMAJ Upravništvo lev Kopitarjevih ulicah Stev. 2. --------dvorile nad tiskarno). - Rokopisi s*	jf|š| g I9g||	»M ffij |	—- Vsprejema narofnino, inserate In
ruuuuii nu L\I MUVCIIMII IIULUU ........c-z,
Noše mlehorstvo.
Kazen Nižje Avstrije ni v zadnjem letu v tostranski polovici cesarstva nobena dežela tolikanj napredovala, kakor naša Kranjska. Pred dobrimi desetimi leti so bile pri nas le <id župnika Mesarja ustanovljene bohinjske si-rarnice in mlekarna v Dobrempolju. L. 1905 so sprejele naše mlekarne že 8,718.020 1 mleka, leta 1906 nad 12 milijonov litrov. Letos t>omo prišli gotovo nad 15 milijonov litrov. Le pomislimo, da s« 1. 1905 vse češke zadruge spreielc le 22 milijonov litrov (zasebniki so ga prodali sami 52 milijonov litrov). Koroška le 1.141.658 1, Moravska 15 milj. 1. moramo priznati, da je razvoj mlekarstva pri nas napredoval tako naglo, kakor v nobeni drugi deželi. Res jc tudi, da kmetje izboljšujejo svojo živino, skušajo izboljšati rodovitnost zemlje in si v tej panogi gospodarstva, kjer še lahko neizmerno napredujemo, skušajo pomagati in si pomnožiti dohodke. — Cc se pa resno vprašamo, ali moramo biti zadovoljni s sedanjim sta-nicm našega mlekarstva, moramo odgovoriti, da ne. Le bo šlo tako naprej, kakor dosedaj, it' trajen napredek nemogoč.
Mnogo našim mlekarnam manjka v tehničnem oziru. Skoro nobena v celi deželi ne izdeluje masla brez. najmanjše napake ali sira, ki bi se mogel meriti s švicarskim. Zakrivanje napak bi gotovo več škodovalo, kakor koristilo. torej bodimo enkrat odkritosrčni. V celem južnem slovenskem delu monarhije nimamo ene mlekarske šole. Vlada nam je bila do zadnjih časov vedno trda mačeha, brez srca za svoje otroka. Bohinjski sirarji so se učili drug od drugega in navadno je vsak nekaj pozabil ali opustil, kar ga je prednik naučil. G. Legvart je z velikim trudom napravil mlekarske kurze, kjer so se naši mladeniči res še zadosti dobro izobrazili. Toda doma v delavnici se je marsikaj opustilo in pozabilo. Kjer ni odbor vsega delovanja strogo nadziral, so se kmalu vgnezdile napake: malomarnost, pomanjkanje snage, strah pred ljudmi itd. — Kier ni mlekar z vsem srcem pri mlekarni, je uspešno delovanje skoro nemogoče. — Nekatere zadruge so bile tudi iz napačne previdnosti preveč varčne pri nabavi potrebnih strojev, posebno hladilnih naprav. Le ni pri kisa-n.iu smetane s pomočjo poleti mrzle, pozimi tople vode vedno jednaka toplina, ne bo maslo nikdar odgovarjalo zahtevam trgovcev, ki najboljše plačajo in zahtevajo le najboljše blago. Naši mlekarji so pa komaj zmožni izdelovati vedno isto maslo najboljše kakovosti. — Glede tehničnih primanjkljajev je potreben natančen poduk, strogo nadzorovanje in naprave., katere popolno zadostujejo modernim potrebam.
Še večjo rano ima naše mlekarstvo v trgovskem oziru. Naši izdelki gredo večinoma
iz dežele, v Primorje, pa tudi v severne kraje: Dunaj, Maribor, Lelje itd. Vsi proizvajalci so napravili svoje kartele in povzdignili cene blagu, mi prodajamo kakor otroci, kamor moremo, po ceni, katero hoče kdo ponuditi za naše blago.
Naši mlekarji nimajo niti pojma o trgovini in mlečnem trgu. Odjemalcev skoro nobeden ne pozna. Eden piše po mleko ali maslo: »Pošljite po tej ceni!« Nc poznajo ga, pošljejo mu vendar. Plača dvakrat, trikrat, potem pa plačilo izostane. Trgovec je bankeroten, mlekarna je izgubila. Pravi poznavalci razmer pravijo, da so naše mlekarne izgubile že na stotisoče kron pri tem poslovanju le v zadnjih letih. Ludno ni, če se je izgubilo. Izmed vseh trgovcev so najbolj prekanjeni trgovci z živili. Naši ljudje so pri vseh naravnih zmožnostih. ki jih ima naš Kranjec za kupčijo, nevešči in neuki.
Boljših odjemalcev v najbližnjem okolišu, v našem Primorju, še ne poznamo nc. Ti dobivajo maslo iz severnih krajev. — Le ima pa kaka mlekarna dobrega odjemalca in izve druga za to, ponudi nalašč sama nižje cene. Tako si drug drugemu izpodjedamo zaslužek. Rekel sem, da so trgovci z živili najbolj prebrisani. Dokler je malo masla, napravi sklep z mlekarno, bratsko zadrugo. Kadar je blaga veliko, ravnotako mirnim srcem sklep prelomi. Saj daljna kranjska mlekarna ga ne bo tožila; če ga bo pa tožila, mu navadno nima ničesar vzeti.
Povdarjati moram še en razlog. V Primorju imamo najbolje odjemalce, ki rabijo jako velike množine kakor marinekomisarijat, LIoyd i. dr. Nobena naših zadrug nima dnevne množine masla za take odjemalce, ki se torej z nami niti pogajati ne morejo.
Najbolj se vidi to iz cen čajnega masla, ki so navadne pri nas in drugod. Wienermolke-rei prodaja maslo kilogram po 3 K 60 v.. Deželna nižjeavstrijska po 2 K 60 v do 2 K 80 v.
Pri nas je bila po leti navodna cena 2 K 40 v, medtem, ko so prodajale nemške mlekarne v naše Primorje na teden na sto in sto kilogramov masla po 2 K 70 v do 2 K 80 v.
Veliko masla je našim mlekarnam prodajala neka druga mlekarna na severu. Ko je imela masla preveč, ga je v času največje iz-obilice odpovedala, da je nastala pri nas skoro katastrofa. Zdaj ga dobivajo iz Ogrske, ker je tam ceneje.
Pri teh trgovskih razmerah bomo izpod-jedli drug drugega, nevedne in nevešče revčke pa bo še nadalje vsak goljufal, kdor bo ravno" hotel. — Rešitev je nujno potrebna! Poglejmo najprej, kako se organizira mlekarstvo drugod!
Jutri priobčimo tak jako poučen zgled.
Kvoto.
Pri Sklepanju nagodbe gre, kakor je znano, v prvi vrsti za kvoto, izdatki za skupne zadeve Avstro-Ogrske se namreč ne pokrivajo samo s skupnimi carinskimi dohodki, ampak tudi s posebnimi matrikularnimi doneski Avstrije in Ogrske. Visokost teh doneskov se meri po visokosti potrebščin, ki šc ostanejo, ako se skupni carinski dohodki za skupne potrebščine porabijo. Ker Avstrija vsled večjega konzuma carini podvrženega blaga oddaja, več carinskih dohodkov za skupne potrebščine kot Ogrska, je na dobičku Ogrska, ker se s tem zmanjša matrikularni donesek, ki ga ona mora plačati, čeprav ne procentualno, pa absolutno. Kajti procentna mera, po kateri se določi ogrski matrikularni donesek, se uredi s pomočjo kvote. Pravičnost in pariteta zahtevata, da se ogrska kvota že zato primeroma zviša, ker mora Avstrija primeroma več od svojih carinskih dohodkov oddajati kot Ogrska. Dokler ostane carina skupna, mora Ogrska privoliti v večjo kvotno mero. Toda ogrska kvota je že samaposebi prenizko odmerjena v primeri s finančno silo Ogrske. Ogrska kvota bi se torej morala zvišati tudi v slučaju, ako bi se carina ločila in bi vsaka država sama zase oddajala svoje carinske dohodke — torej po svoji konsumpciji carini podvrženega blaga — za skupne potrebščine. Torej — ogrska kvota sc mora zvišati, ako ostane carina skupna ali pa ako se loči, v obeh slučajih. Treba nam je samo še dokazati drugo točko, da je ogrska kvota že samanasebi prenizka v primeri s finančno močjo Ogrske. To dokazovanje, kakor že rečeno, velja tudi za slučaj, ako bi se skupno carinsko ozemlje ločilo.
Ze pri sklepanju I. nagodbe I. 1867. sta se kvotni deputaciji posvetovali o visokosti kvote. torej o procentni meri, po kateri naj bi Avstrija in Ogrska po odštetju skupnih carinskih dohodkov prispevali še za preostatek skupnih potrebščin, ki jih ni moč zgolj s carinskimi dohodki pokriti. Treba je bilo najti ključ, to je zanesljivo izračunati iu iztehtati finančno silo obeh držav. Takega ključa pa ni bilo mogoče najti, ker se finančna sila obeli državnih polovic ni dala zanesljivo izračunati. Konečno sta se obedve vladi zedinili na kvoto 30 (Ogrska): 70 (Avstrija). Ker je manjkalo takega ključa, po katerem bi se dala pri vsaki nagodbi visokost kvote izračunati samaposebi, je prišlo pri vsaki nagodbi do malenkostnega nesoglasja glede kvote in prepirali ter mešetarili so za 1% in celo za eno stotino odstotka. Določitvi takega avtomatičnega ključa, n. pr. po dohodkih iz direktnih davkov obeh držav ali pa po številu duš, se je Ogrska vedno trdovratno upirala, ker bi vsak avtomatični ključ ogrsko kvoto zvišal. Toda 1. 1872 se je kvota morala vendarle izpremeniti, ker se je Ogrski
priklopila »vojaška granica«. Avstrija in Ogrska sta sc namreč takrat zedinili, da mora Ogrska od vsakoletnih skupnih izdatkov naprej nositi 2%. to je takozvani: praecipuum, in šele ix> odštetju teli dveh odstotkov se osta-tek pokrije na podlagi kvote od obeh držav. Torej je zdaj kvota iznašala 31.4:68.6.
Pri sklepanju II. nagodbe leta 1877 je Ogrska zahtevala, da se užitninskodavčne institucije ne odštejejo več takoj od carinskih dohodkov, ampak ;ned obedve državi v primeri s proizvajo dotičnega užitnini podvrženega blaga razdelijo. To pa jc pomenilo za Ogrsko razbremenitev za 2 e mil. gld. vsako leto. Nagodbeni odsek avstrijskega parlamenta je temu ugovarjal, ker je dobro izprevidel, da ako se Ogroin to dovoli, bodo vsako leto stavili nove zahteve, toda vladi se je posrečilo zlimati skupaj nagodbo, ki je Avstrijo obremenila vsled te davčne restituci.ie za dva milijona goldinarjev vsako leto.
Pri tretji nagodbi 1. 1887. je Ogrska zahtevala, naj se odpravi praecipuum, vsled česar je bila Avstrija zopet oškodovana za 1.4%. Avstrija je to sicer odklonila, toda tudi avstrijski predlog, naj se določi kvota 34:66, je padel. Ostalo je pri stari kvoti 31.4:68.6.
Pri sklepanju četrte nagodbe 1. 1899. sta se kvotni deputaciji po dolgem pogajanju zedinili na kvoto 34.4:65.6. To pa za nas dejansko ni bil noben dobiček, ker se je istega leta s cesarsko naredbo izpremenil način proraču-nanja užitnine, vsled česar je Avstrija bila obremenjena za 3% kvote. Pozneje se je celo izkazalo, da je bila Avstrija dejansko še bolj oškodovana. Torej je tudi navidezno zvišanje ogrske kvote 1. 1899 za Ogrsko bilo dobiček.
To kvoto (34.4:65.6) je cesar vsako leto in nazadnje za drugi semester 1. 1907 in ne za delj, sam določil. Ker je cesar topot kvoto določil le za drugi semester 1907, je nekako sam priznal, da je treba kvotno vprašanje rešiti obenem z nagodbo, ki mora biti koncem 1. 1907 gotova.
Od leta 1904 sem pa avstrijska kvotna deputacija dosledno zahteva zvišanje ogrske kvote in to čisto po pravici. Razlogi so tile: 1. Ogrska sc je zadnjih 40 let neprestano na avstrijske stroške gospodarsko in finančno konsolidirala in okrepila. 2. Ogrska izkuša ustvariti si kolikormogoče neodvisno gospodarsko ozemlje s pomočjo nameravane ločitve. državnega podpiranja industrije in z dodatnim obdačenjem (Sur-taxe) na sladkor, ki gre skozi Avstrijo na Ogrsko. 3. Vsled 1. 1899. po cesarski naredbi izpremenjenega proraču-nanja vžitnine ie Ogrska bila vsako leto za sedem milijonov osenistointrideset tisoč kron na dobičku, Avstrija pa seveda za ravno toliko na škodi. 4. izpočetka se je za Ogrsko določila tako nizka kvota zato, ker je pri prvi nagodbi Ogrska posebno, kar se tiče užitnine, bila nekoliko oškodovana, od takrat naprej pa
LIKCK.
BasKervlIlskl pes.
i Roman. — Angleški spisal Lonan Doyle.
(Dalie.)
Nekaj časa sem strmel na papir, ki sem ga držal v roki in se nisem mogel ganiti od začudenja. Kaj je pomenilo to kratko poročilo? Torej sem bil jaz in ne Sir Henry oni, ki je prežal nanj ta skrivnosten mož? Ni šel sam za mano, ampak je naščuval name agenta — morda onega dečka — in to je njegovo poročilo. Morda nisem že, odkar sem prišel sem. storil niti koraka po močvirju, ki bi ne bil opazovan in bi se ne poročalo o njem!
Vedno in vedno se mi je vsiljeval občutek, tla nas je obdajala nevidna moč, da je bila spletena krog nas z izredno spretnostjo in skrbnostjo mreža — tako lahka in fina mreža, da smo sc le v gotovih, odločilnih trenutkih zavedli, da smo vieti v njene zanke.
Le ie sprejel tujec eno pismeno poročilo, se bodo našla pač skoro gotovo v koči še druga, tako sem si mislil; preiskal sem torej vso kočo, a nisem našel ničesar podobnega. I'udi nisem mogel najti nikakega znaka, iz katerega bi mogel sklepati na značaj in namen moža, ki si jc poiskal tako nenavadno stanovanje. Le toliko sc je lahko vedelo, da ic imel mož špartanske življenjske navade in da tnu je bilo malo do udobnosti stanovanja. Le sem mislil na silne nalive v zadnjem
| času in sem si ogledal zevajoče odprtine v strehi, moral sem biti prepričan, da je moral imeti močno in nepremagljivo voljo, ker je mogel ostati dali časa na tako negostoljub-nem kraju. Ali je bil naš najhujši sovražnik, ali morda naš angeli varuh? Trdno sem sklenil, da ne bodem zapustil koče. dokler nisem v tem oziru na gotovem.
Zunaj je ravno zahajalo solnce in čez zahodno nebo jc bil razlit rdeč in zlat žar. Njegov odsev je barval mlake Griinpenskega močvirja v daljavi rdečkasto. Videl sem vitka stolpiča Baskervillska in nedoločen steber dima mi je kazal kraj, kjer je ležala vas Grim-pen. Med tema dvema krajema je stala za liolmom Stapletonova hiša. Tako prijazno in mirno jc ležalo vse to pred mano v večernem solncu, in vendar, ko je plaval moj pogled tako čez ta mir, ga ni moja duša prav nič čutila, ampak tresla se je v nekakem negotovem strahu pred sestankom, kateremu sem bil vsako minuto bližje, a vendar nisem vedel, kako dolgo jc šc do tedaj. Razburjen, ali trdno odločen, sem sedel v temnem skrivališču v koči in čakal z mračno potrpežljivostjo, kdai se vrne njen prebivalec.
Konečno sem ga slišal. Oster udar čevlja, ki jc stopil na trda kamenita tla. In še en udar in zopet in zopet eden, bližje in bližje. Skril sem se prav v najtemnejši kot, trdno odločen, da nc izdani svoje prisotnosti, dokler sc mi ne posreči vsaj nekoliko ogledati tujca. Napel sem petelina pri revolverju in čakal. Sledila jc dolga pavza; ničesar več nisem slišal — gotovo sc je ustavil. Nato so se začeli koraki zopet približevati in senca moške postave sc jc vlegla povprek pred vhod.
»Krasen večer je, moj dragi Watson,« je rekel dobro znan glas. »Res sc mi zdi, da bi bilo tukaj zunaj prijetnejše sedeti, kakor v koči.«
Dvanajsto poglavje.
Nekaj časa se še ganiti nisem mogel ; sapa mi je zastala, komaj sem mogel zaupati svojim ušesom. Potem mi jc pa prišel naenkrat občutek, kakor bi se mi odvalilo težeče breme odgovornosti od duše. Ta mrzel, oster, ironičen glas 'je mogel prihajati Ic od enega moža na svetu. Vzkliknil sem:
»Holmes! — Holmes!«
»Pridi ven in bodi previden s svojim revolverjem !«
Sklonil sem se in se splazil pod surovo obdelano skalo na prosto, ki je bila položena povprek čez vhod. Res, tu jc sedel Holmes na kamnu in njegove oči so plesale od veselja, ko je ugledal moj začuden obraz. Bil je suh in shujšan, pri tem pa svež in zdrav, izrazito izklesan obraz jc bil zagorel od solnca in vetra. Oblečen jc bil. kakor navaden turist, ki pride na močvirje, in ker je kakor mačka ljubil osebno snažnost, je dosegel, da je bila njegova brada tako gladka in njegovo perilo tako snažno, kakor če bi bil v svojem stanovanju na Bakerski cesti.
»Še nikdar v svojem življenju nisem čutil tolikega veselja, če sem videl kakega človeka!« sem rekel, ko sem mu potrese! roko.
»Presenečenje nikakor ni bilo samo enostransko, to ti lahko zagotavljam. Niti slutil nisem, da si izsledil moje sedanje bivališče in še manj, da sediš sam v lastni osebi notri, dokler nisem bil samo še dvajset korakov od koče.«
»Skoro gotovo si opazil sled mojega čevlja?«
»Ne. Watson, tako daleč pa še ne seže moj dar opazovanja, da bi spoznal sled tvojega čevlja^ izmed vseh sledov vseh čevljev na svetu. Le me resno misliš izvabiti v past, si moraš dobiti drugega tobačnega založnika; kajti če najdem konec svalčice, na katerem stoji firma ,Bradey, Oxford Street', takoj vem, da ie moj prijatelj NVatson v bližini. Lahko vidiš poleg steze konec svalčice, ki si ga brez dvoma vrgel proč v zadnjem trenutki^ ko si napadel prazno kolibo.«
»Listo prav.«
»To sem sj mislil in ker poznam tvojo občudovanja vredno vztrajnost, sem bil prepričan. da prežiš s strelivnim orožjem v roki v zasedi na stanovalca koče, kdaj se vrne. Torc.i res misliš, da sem jaz zločinec?«
»Nisem vedel, kdo ic mož, ali bil sem za trdno odločen, to poizvedeti.«
»Izvrstno, Watson! In kako si našel moje bivališče? Ali sj me videl morda ono noč, ko si lovil kaznjenca? Bil sem takrat nepreviden in sem pustil, da rti t je luna vzhajala ravno za hrbtom.«
»Da, ono noč sem tc videl.«
»In si brez dvoma preiskal vse koče, dokler nisi prišel do te?«
sc je to izravnalo in se ie Ogrska okrepila. Ce zdaj pomislimo, da zahteva pri sedanjih na-godbenih pogajanjih Ogrska še druge ugodnosti — n. pr. carinsko pogodbo namesto carinske zveze, neodvisnost zakonodaje na polju užitninc itd., potem je kot beli dan jasno, da se mora kvota zvišati. Le na ta način se doseže finančno ravnotežje med finančno močjo obeh državnih polovic in njihovim doneskom k skupnosti. Jasno je vsled tega tudi, da kvota spada v nagodbo in ne nasprotno, kakor Ogri trdijo.
Zdaj pa je treba izreči mnenje glede na določitev kvote. Ako se ne bo določil avtomatični kvotni ključ, sa bodo državniki zopet prepirali in mešetarili, da ne bo konca ne kraja. Avtomatična ključa sta dva mogoča: na podlagi davka ali pa na podlagi števila duš v obeh državnih polovicah. Prvi ključ je za nič, ker se je v zadnjih 4(1 letih davčni sistem v obeh državah čisto drugače razvijal. Ogri n. pr. ne poznajo avstrijskega osebnodohod-ninskega davka, in vendar bi bil ravno ta pravo merilo za finančno silo. Realni davek je na Ogrskem tudi čisto drugačen kakor pri nas. Torej ostane le ključ po številu duš.
V Avstriji jc po zadnjem ljudskem štetju 25,921.671, na Ogrskem 19.254.559 duš. Od vojaških novincev, ki se vsako leto vnovačijo, odpade na nas 59.024, na Ogre 44.076. Zdaj pa pomislimo, da požre od skupnih izdatkov, ki se pokrivajo po kvotni meri od obeh državnih polovic, največji del vojaški budget. Če se torej kvotno razmerje določi po številu prebivalstva, potem nosi dejansko vsaka državna polovica stroške za svoje novince in moštvo. Avstrija bi po tem ključu plačala 57.6, Ogrska 42.4% kvote. Mogoč je seveda še natančnejši ključ in o tem naj bi državniki razmišljali, ako hočejo trajno in pošteno razmerje.
X. Y.
Bolgarske slaunostl.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
P I e v n a, 17. sept.
Od vseh strani je prišlo mnogo naroda v Plevno. ki je bila bajno okrašena. Vse mesto je v zelenih vencih in neštevilne bolgarske in ruske zastave vihrajo. Ruskim gostom so pripravili slavolok z napisom: »Od večno hvaležnih Plevencev našim osvoboditeljem«. Posebno jc bil okrašen muzej v spomin Carja Osvoboditelja. Zjutraj so se s posebnimi vlaki pripeljali ruski gostje, ministri in knez Ferdinand. Velikega kneza Vladimira Aleksandrovima so slovesno sprejeli s kruhom in soljo ter mu izročili album s fotografijami Plevne. Po ulicah so stali učenci v špalirju, ljudstvo ic pa cvetje metalo v vozove ruskih gostov. Najprej so šli na pokopališče, kjer so opravili panihido za palimi ruskimi vojaki. Potem so šli v muzej Carja Osvoboditelja, kjer je knez Ferdinand slovesno nagovoril zastopnika carjevega, in veliki knez Vladimir Aleksandro-vič se .ie zahvalil za sprejem.
Posebno toplo so pozdravljali Bolgari starca generala Stoletova, ki je organiziral prve bslgarske »spolčence«. Še živi »spolčen-ci«. veterani iz osvoboditeljne vojske, okrašeni z redovi, so veselja iokali, ko so videli svojega starega poveljnika.
NAOODBA.
Cesar ie 19. t. m. sprejel barona Becka v enourni avdijenci. Nato je sprejel Aerenthala. Poročala sta o vzrokih, zakaj so se nagod-bena pogajanja prekinila. — Zatrjuje se, da avstrijska vlada glede na zopetna pogajanja ni določila nobena roka, da pa privoli v zopetna pogajanja, ako Ogrska to želi.
DOPUST DR. KRAMAREV.
Dr. Kramar ic vzel 14-tedenski dopust od
predsedstva češkega dežel, zbora iz zdravstvenih razlogov. Nasprotniki mu pa očitajo, da se hoče s tem izogniti razpravi o volivni reformi.
SHOD ČEŠKIH MEST.
Češki mestni zastopi nameravajo prirejati redne shode, na katerih bi se razpravljalo o zadevah čeških mest. Prvi shod bo v Kolinu.
GROF STERNBERG PIŠE.
Grof Sternberg se jc lotil pisanja. Knjiga, ki daje cesarju nasvete, kako naj državo reformira, je bila konfiscirana, zdaj pa je izdal grof Sternberg knjižico: »Prva bilanca češke zveze«, v kateri ostro analizira politiko čeških državnozborskih poslancev. Pozornost vzbuja tudi knjižica: »Avstrijski parlament pod Roentgenovimi žarki«. Sternberg piše duhovito in pove naravnost, kar misli. Mladočehc, Masar.vka, posebno pa socialne demokrate zdeluje, da je veselje.
USTAVNE GARANCIJE.
Iz Budimpešte poročajo, da so člani narodnega kazina »dobili vtis«, da je Andrassy v svoji predvčerajšnji konferenci pri cesarju od slednjega dobil privoljenje za ustavne garancije, ki jih bo predložil v prvi seji parlamenta. — »Zeit« poroča nasprotno, da je prestolonaslednik, pri katerem je And("^sy poročal o ustavnih garancijah, izjavil, da jih je absolutno nemogoče sprejeti, ker bi moč krone popolnoma oslabile in bi kralj na Ogrskem postal potem zgolj senca. Prestolonaslednik da je v istem smislu poročal cesarju. Ta je nato Andrassyju naročil, naj mu predloži zakonski načrt glede na ustavne garancije, da ga lahko prouči: ni pa upanja, da bi ga cesar potrdil, vsaj ne v tisti obliki, ki bi bila Maža-rom ljuba. »Zeit« nekako piše, da bi Ogri, ako dobijo ustavne garancije, privolili v nagodbo po željah Avstrije.
NEMŠKI SOCIALNI DEMOKRAT O ČEŠKIH.
V »Preussische Nachrichten« se poroča, da so avstrijski nemški socialni demokratje jako nevoljni na češke, ker jim ti preveč silijo na dan svojo češko narodnost in s tem jako zgrešijo proti temeljnim načelom socialna demokracije. Pravi, da je treba češkim socialnim demokratom še mnogo strankarske vzgoje, da sc bodo privadili discipline. Veliki uspeh pri volitvah je stranko ravno iznena-dil, in tako so prišli v državni zbor ljudje, na katere se prej niti resno mislilo ni in ki niso dozoreli socialni demokratje, ampak so se samo poslužili popularnega gesla. Upa, da bo dosedanje vodstvo socialnodemokraške stranke imelo dovolj energije, da tudi te narodne Čehe spravi pod jarem strankarske discipline. Iz tega se vidi, da ima nemški živelj v socialni demokraciji vodilno moč in da je internacionalnost socialne demokracije samo fraza. Strankarsko vodstvo samo trpi slovansko narodnost, dokler jo mora trpeti, sicer pa ima socialna demokracija svojo nemško »Militar- und Komatidosprache«. To tudi potrjuje dopisnik »Preussische Nachrichten«, ki pravi, da jc želja socialnodemokraškega vodstva, da bi sc dosegla zahteva nemških strank: Nemški državni in parlamentarni jezik.
MORAVSKI DEŽELNI ZBOR.
Brno, 19. sept. V razpravi glede na nujne predloge o vpisovanju učencev v šole, ki so jih vložili Čehi in Nemci, so soglasno priznali nujnost češkemu predlogu, nemškemu pa z vsemi glasovi proti glasovom mladoče-iiov in naprednjakov. Oba predloga sta bila v istem razmerju odobrena tudi v meritoričnem istem razmerju odobrena tudi v meritorični razpravi.
NEMIRI V APULIJI.
Rim, 19. sept. V Apuliji so nastali nemiri med poljedelskimi delavci. Gospodarji so namreč pozvali k žetvi ptuje delavce. Uprlo se je 15.000 delavcev. Dve mesti sta zasedeni po vojakih. Bilo je več krvavih spopadov.
RUSIJA.
(Klanja. — Smrtne obsodbe. — Ropi.)
O de s a , 19. septembra. Pri novih po-gromih so napadli jude na cestah z revolverji in z nožmi. Nekega dojenčka so ustrelili v materinem naročiti, nekega drugega juda pa ubili z žično vrvjo. Ubili so 5 judov, ranili jih pa 25. Vojaštvo je vdrlo včeraj med spravno službo božjo v sinagogo, ki jo je preiskovalo 6 ur.
Riga, 19. septembra. Razpravo proti roparski četi z nad 100 člani, so včeraj dokončali. Roparji so požigali vasi, morili svečenike in posestnike, onečačaščali žene in dekleta. Na smrt so obsodili 22 obdolžencev, drugim so pa prisodili prisilno delo in Sibirijo. Dvanajst so jih oprostili.
Ta m bo v, 19. septembra. Sedem roparjev je napadlo včeraj osebni vlak Južno-vzhodne železnice, v katerem sta se peljala slugi Severne in Voroneške banke. Enemu so vzeli roparji 24.000, drugemu pa 20.000 rubljev. Roparji so ušli.
MAROKO.
Pariz, 19. septembra. Mornariški minister ie ukazal, da naj pospešijo popravo oklopnic sredozemskega morskega brodovja, ki mora biti do 1. januarjia 1908 popolnoma pripravljeno za vsak slučaj.
Pariz, 19. septembra. Listi zanikujejo, da bi bila kdaj zahtevala Nemčija od Francoske svojo gospodarsko interesno okrožje v Maroku.
Pariš, 19. septembra. V Casablanci so zahtevali francoski trgovci od franc. poslanika Reynaulta, naj frac. vlada po vzgledu Nemške povrne francoskim trgovcem vsled okupacije prizadeto škodo. Reynault je trgovcem svetoval, naj se obrnejo s prošnjo do francoske vlade.
RUSKO-ANGLEŠKA POGODBA.
Berolin, 19. septembra. Rusko-an-gleško pogodbo o Aziji ratificirajo 23. in objavijo 26. t. m. Rusija si zagotovi popolno svobodo na severu Perzije, Angleška pa na jugu. Afganistan ostane pod angleškim vplivom, Tibet pa ostane gospodarsko in vojaško nevtralen.
Dnevne nouice.
+ »Patina«. V včerajšnjem »Narodu« po-, roča Anton Aškerc o svobomiselnem kon-' gresu v Pragi. To je ravnotako, kakor bi vino točil v sod brez dna, ako Aškerc o shodu poroča teden pozneje, dočim je »Slovenec« o njem poročal pravočasno in izvirno. Poročilo je tako klaverno, da se bere kakor testament ob zadnji uri. Aškerc se najprej trudi izbrisati slab vtis. ki so ga Slovenci napravili na shodu. Pravi namreč dobesedno: »Malo jih je sicer še med nami takih ljudi, ki bi vedeli ceniti pomen svobodnega mišljenja, še manj takih, ki bi si upali svoje prepričanje javno pokazati ali ipak jih je nekaj.« Ta značajna četa je bila v Pragi zastopana. V peti koloni svojega pisanja pa Aškerc pravi, »da svojih rojakov (ki so bili na shodu v Pragi) ne mara tukaj našteti po imenu, ker bi jih »Šlovenec« denunciral!« Kakšni svobodomisleci pa so to, ki sedaj skrivajo svoja dična imena, pa o sebi trdijo, da so edini na Slovenskem, »ki si upajo svoje prepričanje javno pokazati?« Če res niste tako nazadnjaški, kakor mi, in se ne kla-
»Gotovo od starega gospoda z dalnogle-doml Dolgo nisem mogel iztuhtati, kaj je bilo, ko sem videl, kako se je lesketala leča njegovega dalnogleda v solnčni luči.« Holmes je vstal in pogledal v kočo. »O, kakor vidim, mi je Camvright zopet prinesel nekaj zaloge. Toda kaj pomeni ta listek? Bil si torej v Co-ombe Tracey, res?«
»Da.«
»In si obiskal gospo Lyons?«
»Tako je.«
»Izvrstno! Poizvedovala sva očividno v paralelni smeri, in če zvariva svoje obojestranske doživljaje skupaj, sem prepričan, da bova že precej dobro poznala ves slučaj.«
No, na vsak način sem od srca vesel, da si zopet ti tukaj, kajti težka odgovornost in tajinstvenost vse stvari, to dvoje jc postalo počasi res preveč za moje živce. Ali čemu za ves svet si prišel vendar sem in kaj si delal tukaj? Mislil sem si, da sediš doma na Ba-kerski cesti in si beliš glavo z onimi oderuhi.«
»To bi moral tudi šc sedaj misliti.«
»Torej si me porabil za svoje namene in mi nisi zaupal?« sem rekel pikro. »Mislim, da sem zaslužil od tebe kaj boljšega, Holmes !«
»Dragi moj, bil si pri tem, kakor že pri mnogo drugih slučajih zame neprecenljive vrednosti in prosim tc, oprosti mi_če sem ti navidezno nekoliko privoščil. V resnici se je to zgodilo v prvi vrsti v tvoj lastni prid in ravno zato, ker sem vedel, kako velika je nevarnost. ki te obdaja, sem prišej sem, da si ogledam slučaj čisto od blizu. Če bi bil pri Sir Henry.iu in pri tebi. bi gotovo sodil z istega stališča, kakor vidva in moja prisotnost bi bila posvarila naše jako nevarne sovražnike, da bi se pazili. Ker sem pa delal na svojo lastno roko, sem se lahko gibal svobodno, kakor bi se ne mogel, če bi bil bival v gradu. Jaz sem in ostanem pri razvijanju tc stvari neznan faktor, ki v danem trenutku lahko priskoči na pomoč.«
»Ali zakaj si pustil mene v nevednosti*?«
»Če bi ti vedel, da sem bil na močvirju, bi nam to ne moglo prav nič koristiti, pač bi pa ravno vsled tega ljudje lahko mene odkrili. Ti bi imel željo, da bi mi kaj povedal, ali pa bi mi v svoji dobrosrčnosti prinesel sem eno ali drugo stvar, ki bi mi mogla služiti za udobnost, kar bi pa bilo vse čisto nepotrebno. Vzel sem seboj Čartlnvrigtha — saj sc spominjaš: oni mali fant iz ekspresne družbe za posle in on ie skrbel za moje priproste potrebe: hleb kruha in čist ovratnik — česa še več potrebuje mož? V njem sem imel še dvojico oči iu dvoje jako urnih nog, in oboje je bilo zanič neprecenljive vrednosti.«
»Torej so bila vsa moja poročila brez vsakega pomena?«
Glas se mi je nehote tresel, kajti mislil sem na velik trud in ponos, s katerim sem jih izdeloval.
Holmes je potegnil sveženj papirjev iz žepa in ic rekel:
»To so tvoja poročila, dragi moj, in prav dobro predelana, to mi lahko veruješ. Izvrstno sem vse uredil in pisma so prišla v moje roke le en dan pozneje, kakor bi jih dobil v Londonu. Napraviti ti moram prav velik po-klon k gorečnosti in inteligenci, ki si jo pokazal pri tako težavni stvari.«
Bil sem šc vedno nekoliko občutljiv radi komedije, ki mi jo ie napravil Holmes, ali njegova topla pohvala je pregnala mojo razdra-ženost. Čutil sem tudi v svoji notranjosti, da je imel v tem, kar ja rekel, pravzaprav popolnoma prav iu da je bilo v resnici za naše namene boljše, da nisem ničesar vedel o njegovi prisotnosti na močvirju.
»Tako je boljše!« je rekel Holmes, ko je videl, kako so izginile sence iz mojega obličja. »In sedaj mi povej, kaj si opravil s svojim obiskom pri gospej Lavri Lyons — da si bil pri njej, to nisem težko uganil, kajti ona je v Coombe Tracy edina oseba, ki nam utegne v tej stvari kaj koristiti. V resnici, če bi ne bil ti
danes pri njej, bi šel skoro gotovo jutri jaz sam k njej.«
Solnce jc zašlo in mrak je začel legati ua močvirje. Zrak je postajal mrzlejši, zato sva se umaknila v kočo, kjer je bilo topleje. Tam sva sedela skupaj v mraku in jaz sem poročal Holmcsu o svojem razgovoru z damo. Zanimal ga je tako, da sem moral na večjih mestih ponoviti, predno se je zadovoljil.
»To jc zelo velike važnosti!« je zaklical, ko sem končal. »Luknja v tem zamotanem slučaju, ki je nisem mogel začepiti, je sedaj izpolnjena. Morda veš, da obstoja med tem Stapletonom in njo jako iskrena zaupljivost?«
»O kaki posebni zaupljivosti mi ni bilo ničesar znanega.«
»V tem oziru ne more biti dvoma. Shajata se, pišeta si, popolnoma sta sporazumije-tia. No, s tvojim pogovorom sva dobila jako koristno orožje v svoje roke. Če bi to orožje le mogel obrniti, da bi njegovo ženo spravil od njega . . .«
»Njegovo ženo?«
»Da, sedaj boš slišal ti od mene nekaj novega, v zameno za vse to, kar sem jaz zvedel IX) tebi. Dama, ki je tu veljala za Stapletonovo sestro, je v resnici njegova žena.« •
»Za božjo voljo. Holmes! Ali si pa tega tudi gotov, kar govoriš? Kako bi potem mogel pustiti Sir Henryju. da sc je zaljubil vanjo?«
»Če se jc Sir Henry zaljubil vanjo, ni moglo to nikomur drugemu škodovati, kakor le baronetu sanietr)u. Posebno skrbno je pazil na to, da Sir Henry ni svoje ljubezni do nje izpremenil v dejanja; saj si to sam opazil. Še enkrat ponovim, dama jc njegova žena, ne pa sestra.«
»Ali čemu ta prevara?«
»Ker si je že vnaprej mislil, da mu bo kot neporočena več koristila.«
(Dalje.)
njate in ne bojite nobene avtoritete pod milim nebom, kakor ste se v Pragi širokoustUi, zakaj se skrivate v svoje brloge? Ali so to »svobodomisleci«, te plahe postave, ki zdaj ždč v svojem kotičku in se »Slovenca« bojo kakor zajci lovca? Aškerc nadalje trdi, da so »Slovenci na kongresu dosegli lep, časten in moralen uspeh«. Prvič je bila kvaliteta slovenskih zastopnikov taka, da bi se še vragu smilili, ako bi jih po vrsti pogledal. Anton Aškerc. Lenart Lotrič, Ante Kristan, pleskar Holler iz Nabrežine, ostali pa še svojih imen ne povedo. Ta anonimna družba je kaj malo sposobna za moralične uspehe. Edino kar bi pomenilo v normalnih razmerah uspeh, bi bilo to, da so Aškerca izvolili za častnega predsednika. To pa so morali, ker so vzeli po enega častnega predsednika vsake narodnosti, drugič pa je zelo dvomljivo ali je bilo za Aškerca »častno« sedeti med takimi svetovno neznanimi ljudmi, kakor je Tschirne, Zenker, Odon de Buen, Francisco Ferrero, večni kandidat španskih prižonov itd. itd. Nadalje pripoveduje Aškerc, da je on na kongresu govoril toliko, da je njegovega govorjenja v »Času« bilo za 110 tiskanih petit-vrst. Zakaj nam to pripoveduje? Naš poročevalec nas je itak obvestil o Aškerčevi dolgočasni otrobo-vezbi. Saj se Aškerc sam očitno svojega »speecha« sramuje, ker si ga ne upa v »Narodu« priobčiti. Je pa tudi toliko »rimskih verig«, »vsužnjenih svobodnih misli«, »vatikanskega tiranstva« in »nazadnjaških megla« v njem, da bi se zatemnilo bravcetn pred očmi, ko bi ga brali. Potem se pa Aškerc hvali, da je monist. Kako se more človek v letu 1907 hvaliti, da veruje v veleprismuknjenca Hae-ckla nazore, nam je res neumljivo. Aškerc se hvali s tem, kar resni in pravi učenjaki, bodisi tudi, da niso katoličani, in nekateri niti kristjani ne, zametujejo kot blodnjo ignoranta. Aškerc sc pa še baha, da on »vidi v vseh prikaznih tako v prirodi kakor v zgodovini narodov in zgodovini človeškega duha samo evolucijo«. Aškercu je »vse produkt razvoja, tudi pojm — o Bogu«. Aškerc nato papežu energično zakliče, »da on ne dopušča, da bi poglavar kake verske skupine določal še dandanes, kaj je resnica in kaj je zmota«. Naposled pa pravi, da je njegov vzor »olepšati človeškemu individuu in narodom eksistenco na tem planetu«. Če je Aškerc tudi v Pragi iz-puščal tako žajfnico, potem se ne čudimo, da je liberalni »Montagsblatt« pisal, da je bi! »shod svobodne misli kongres neoinike, kve-rulantov, polizobražencev in častilakomnežev. ki so govorili »einen Ocean von Allgemein-heiten«. Aškerc se potem strašno napihuje, češ, on je tudi podpisal protest proti papeževemu syllabu. Ne upa si pa povedati doslov-no, kaj je podpisal. Le priobčite, Anton Aškerc, da ste zapisali, da je življenje Kristovo bajka in dajte natisniti, kako ste pisali o krščanstvu ! Mi smo že! Priznavamo, da niti noč in dan pijani Luther ni sestavil nikoli takega painfleta, kakor so ga v Pragi proti papežu. In tega je podpisal Anton Aškerc! Aškerc se konečno opravičuje, zakaj je sedel v Pragi v taki družbi in s težkim srcem priznava, da ni bilo na svobodomiselnem kongresu »diplomiranih in punciranih znanstvenih velikanov, kr stoje v Meyerjevem konverzacijskem leksikonu!« Prav res, nobenega znanstvenika ni bilo na kongres, ne tisti, ki so zapisani v Mcyerjeveni leksikonu, katerega Anton Aškerc tako rad prebira, ne tistih, ki niso v leksikonu. To je še najhujše, da niti nepuncira-nih znanstvenikov ni bilo na kongres. Ni bilo niti enega naravoslovca, ne enega medicinca, ne enega modroslovca, izvzemši Krejčija. Ta Krejči, ki ga zdaj svobodomisleci razkazujejo kakor Pijemonteži-vandrovci po sejmih izuče-nega medveda, je tako globokoumen, da je na kongresu dejal, da je Krist na križu umrl za svobodno misel in moralo! Prav res, dičn' Hribarjev arhivar, pred takim filozofom se morajo vsi teologi skriti, kar iih je na svetu. Najlepše pa nam Aškerc nuja, ko se opravičuje, ker se na kongresu v Pragi niti ena nova izvirna misel ni izgovorila Pravi namreč, da »novih misli ni moglo biti na kongresu, ker je vsa miselna energija njegova bila že sama ob sebi sinteza modernega mišljenja in nazira-nja o svetu«. Tukaj imamo Aškerca kot filozofa. To je najglobokoumnejši stavek, ki ga je on kdaj zapisal in izmodroval. Pazite: Misli na praškem kongresu zato niso bile nove, ker so bile že same ob sebi sinteza modernega mišljenja. Torej če je kaka misel že sama ob sebi sinteza modernega mišljenja, zategadelj ni nova. Iz Aškerčevega modrovanja torej sledi, da so le tiste misli iz modernega svetovnega naziranja nove, ki niso same ob sebi njega sinteza. Nove so tedaj tiste misli, ki so sinteza modernega mišljenja tie same po sebi, ampak po drugih. To je tak galimatija, da ga jc zmožen le Anton Aškerc, katere, mišljenje da rabimo njegov izraz — ni pasiralo cenzure najnavadnejše logike. Konča pa Anton Aškerc svoje čudovito poročilo s tem, da občuduje zlato Prago in zgodovinsko »patino«, ki leži na vseh njenih spomenikih. Mi pa občudujemo v takisti meri debelo patino, ki leži nad Antonom Aškercem in njega že zdavna med antikvitete spadajočo podobo. Vse kar jc basnik pardon: pesnik Aškerc povedal, je res sama — patina.
+ Nezaslišano postopanje nasproti županu. Pretekli teden je vzbudil po Vipavi veliko senzacijo sledeči dogodek, o katerem smo dobili naslednje poročilo: Na uradni dan v avgustu je bil klican goški župan v neki zadevi k glavarju v Vipavo in tudi prišel, dasi so sc vršile isti dau na Gočah občinske volitve. Toda glavar mu pove, da je dotične akte pozabil vzeti seboj in obljubi, da pride ona zadeva zanesljivo prihodnji uradni dan na vrsto, ln res je bil župan vnovič klican na uiadni dan 12. septembra, a zopet izve, da ona zadeva še vedno ni na vrsti, ampak komisar ga pošlje k dežclnovladnemu tajniku, ki ga spre.i-
trie z osorno opazko, zakaj ni odgovoril in prišel na poziv v neki zadevi, o čemur se pa župan ni prav nič obvestil. Od tu se je vrnil župan h komisarju in vprašal, kaj je s stvarjo, zaradi katere jc bil že dvakrat klican. Toda komisar se zadere nad njim, da je že opravil. Župan nato odgovori, da on nima časa vedno hoditi v Vipavo, ker ima doma dosti dela in delavce. Ker ga je komisar nato osorno zavrnil in hotel spoditi iz urada, je pripomnil župan tudi še, da hoče glavarstvo postopati z župani kakor tržaški šaljivi »Brivec«, nakar je poklical komisar takoj orožnika in velel župana odvesti v zapor. Šele prošnjam g. R. Ferjančiča in drugim se je posrečilo komisarja pregovoriti, da je župana Jamška izpustil. To je suho dejstvo. — Konstatujemo, da ni župan Jamšek izrekel prav ničesar, kar bi moglo dati povod, da ga da komisar aretirati, in če je bil v svoji pripomnji malo oster, je bil zato tudi upravičen. Ze na prvi uradni dan se je pokazalo, da je bila stranka, ki je slučajno liberalna, že naprej obveščena, da ji ni treba hoditi, dočim se glavarstvu ni zdelo vredno obvestiti o tem tudi župana, ki se radi tega niti občinske volitve ni mogel udeležiti. Da se je pa zadnjič uradnik nasproti županu tako arogantno vedel, je pač moralo izzvati tudi v županu odločen odpor. Saj je menda župan, ko je klican v uradni zadevi, menda uradna oseba,četudi neplačana! Zato zasluži tako postopanje najodločnejši protest na odločilnem mestu, saj glavarstvo bi moralo skrbeti za ugled županske avktoritete! Naj državni poslanci spravijo take zadeve na kompetentno mesto, zakaj način, kako postopajo nekateri uradniki od glavarstva z župani, je že v nebo kričeč: ponekod jim groze, da nalože njim vse komisijske stroške, če naznanijo škodo, 11. pr. po toči, drugod jih pa sekirajo. Dogodek, ki smo ga priobčili, je vzbudil splošno ogorčenje, vse je govorilo o nečuvenem dogodku in slišala se je marsikatera trpka na račun glavarstva v Postojni. Lapajne pojde, povemo pa tudi drugim gospodom, da so oni zaradi ljudstva tu in ne ljudstvo zaradi njih in da jih zna isto doleteti kakor Lapajneta.
+ Rudarski shod. Včeraj je zopet napadal nemški socialno - demokraški govornik člane kršč. nemške rudarske organizacije. Shod je sklenil, da zahteva boljšo rudarsko postavodajo. Nadalje so zahtevali, naj se prepove delo v rudarski industriji osebam, ki še niso stare 14 let. Pod zemljo pa naj ne smejo delati osebe, ki še niso dopolnile 16. leta. Nadalje so zahtevali, naj se odpravi žensko delo v rudarski industriji. Shod se je izjavil tudi za podržavljenje rudnikov. Poljski zastopniki so bili edini, ki so glasovali proti, ker bi jih pruska vlada zapodila, ako bi podržavila rudnike.
+ Istrski deželni zbor. Majnika 1905 od-goden istrski deželni zbor je pričel včeraj zopet delovati. Deželni glavar Rizzi je v svojem nagovoru izvajal, s kakimi težkočami se mora boriti deželna uprava, da izpolni svojo dolžnost, ne da bi imela dovoljene proračune. Nato je pozdravil deželni zbor v imenu vlade namestniški svetnik Fabiani v obeh deželnih jezikih. Izvolili so tajnike, revizorje in odseke. Prihodnja seja v soboto.
H- »Slomškova zveza.« Učitelje in gospice učiteljice, ki so zbrani v »Slomškovi zvezi«, bi radi liberalni kolegi kar zadavili. »Slovenski Narod« in njegov pobratim »Učiteljski Tovariš« hujskata svoje somišljenike na bojkot proti nam, ker se drznemo po svoje misliti in hoditi. Naše zadnje zborovanje jim nc da spati. O njem lažejo, da se kar kadi! Pustimo jih, naj vpijejo, mi pa idimo z odprtim čelom za jasnim ciljem: učiteljstvu svobodo, versko-nravno vzgojo narodu! Votlodoneče fraze, psovke, bojkot, denuncijacije itd., nas ne bodo ubile. Tudi bojkot, s katerim hočejo terorizirati dobromisleče učiteljstvo, se jim ne bode obnesel, ker to orožje je v tem slučaju prav nemoralno. Le na dan z bojkotom, strahopetci! Prepričan pa sem, da boste bojkot občutili vi sami. Napovedalo vam ga bode naše ljudstvo, ki stoji kot armada za nami. Vsakega bojkotista naj se nam naznani. Tovariši! Vrzite predsodke od sebe, potisnite osebnosti na stran: osvobodite se! Nc od ljudstva, ampak z ljudstvom! Trhlena liberalna stranka je skoraj umrla, ostalo je le zapuščeno liberalno učiteljstvo, ki nima od stranke drugega, kakor propadlo kandidaturo. Bodite uverjeni, tovariši, da učitelj Slomškar se istotako bori za težnje stanu in šole. kakor g. kolega Luka Jelenec, če ne bolje?! Tudi v šoli ne storimo manj. Konečno opozarjamo liberalno učiteljstvo na zadnjo številko »Slovenskega Učitelja«. Le na dan in širno plan! Kaj nam pa morejo . . .?!	Svoboden Slomškar.
+ Svobodomisleci in narodnost. Svobodomiselni češki moravski poslanec Vanek ie na Zofinu izrekel: »Ce bi imel izbirati med češkim katoliškim in med nemškim svobodomiselnim kandidatom, bi se odločil za slednjega, če sem tudi Ceh.« To je tista »absolutna narodnost«, s katero se ponašajo naši svobodomiselni narodni radikalci! — Svobodomiselni Lederer je po shodu svobodomisle-cev v Pragi govoril v Pybankah pri Teplicah o »Bogu in hudiču«. Ta svobodotnislec je tako ostudno napadal vero, da ga jc vladni zastopnik večkrat ustavil, in ko ni nič pomagalo, shod razpustil.
+ Od kranjsko - Istrske meje. Piše se nam: K obrambi tržaškega škofa v »Slovencu« št. 203 zoper »Slov. Narod« si štejem v dolžnost sledeče dodati, ne v prepričanje za-Srizencem, ampak v pojasnilo dobrim, da se ne puste obrekovalccm begati. Škofa Nagla pač noben pameten človek ne zavida za mi-tro. Vladikovati trem narodnostim, in to sedaj v Istri, ni lahka stvar. V slovenski fari ie bil nastavljen kaplan s sicer lepim slovenskim imenom, pa po vzgoji in mišljenju popolnoma tak, kot je žal mnogo sinov slovenskih starišev v Trstu in na Reki. On ni bil zado-
voljen med Slovenci, ker ga je srce vleklo k morju k »svojcem«, in farani ne ž njim, ker je posebno slovenske pridige zanemarjal. Na tožbe je moral škof posredovati. In kako? Škof je dejal: »Jaz se moram na stara leta učiti slovensko in hrvaško in sem se tudi nekaj naučil, da bi se pa mlad kaplan ne!« In kaplan je dobil pismen ukaz, da ima do petka svojemu župniku predložiti spisano pridigo, da mu jo popravi v jezikovnem oziru, in v nedeljo je gospod kaplan prav ljubeznivo pridi-goval. Ko sem ta resničen dogodek čul od zanesljivega prijatelja, nisem poznal škofa osebno, toda reči sem moral: Tako je prav! Ta škof je Slovencem pravičen, podpirajo naj ga!
+ Ob grobu č. g. Ivana Kovača. Iz Ško-cijana pri Divači se nam piše: Kakor je »Slovenec« dnč 13. t. m. objavil, umrl je v Ško-cijanu dnč 12. t. m. veleč. gosp. župnik v pokoju Ivan Kovač. Ivan Kovač rodil se je dne 12. julija 1861 v Doberničah na Dolenjskem. Obiskoval je gimnazijo v Novem mestu. Končavši gimnazijo, moral je v vojake. Oslobodivši se vojaškega stanu, šel je v bogoslovje ter je bil 22. julija 1886 v mašnika posvečen za tržaško-kopersko škofijo. Kot duhovni pomočnik služil je v Buzetu in Dolini kot župnik pa v Kubedu. Bolezen, katero si je vsled težavne službe nakopal, prisilila ga je, da je zaprosil za pokojnino. Pokojnino je šel uživat v Škocijan, a jo je le 4 mesece.. Dnč 10. t. m. zadel ga je mrtvoud in 12. t. m. je blagi gospod mirno v Gospodu zaspal. Pogreb, kateri se je vršil v soboto 14. t. m., pokazal je, kako spoštovanje je užival pokojni med ljudstvom in duhovščino. 20 duhovnikov spremilo ga je k večnemu počitku. Dekan iz Ospa veleč. g. Jos. Kompare vzel je v imenu ljudstva in zbrane duhovščine na prižnici slovo od pokojnika, želeč mu v imenu vseh večni mir in pokoj.
+ Katol ško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki obhaja letošnje leto desetletnico sezidave in blagoslovljenja lastnega doma. V ta namen priredilo bode v nedeljo, dne 29. t. m. veselico z dopoldanskim in popoldanskim programom. Dopoldne bode sprejem gostov in maša, popoludne banket in veselica s petjem, godbo in igro. Natančnejši program se še pravočasno objavi. Da bi veselica res lepo uspela, in da bi tudi našim nasprotnikom na sijajen način lahko pokazali, da je v društvenem življenju naša moč, naš ponos, se društvo obrača do vseh bratskih društev s prošnjo in pozivom, da sc udeleže te slavnosti v kolikor mogoče velikem številu, z zastavami, pevskimi zbori itd. Da se vsa stvar ne otežkoči, se naprosijo vsa društva, ki mislijo tej slavnosti prisostvovati, da o tem kolikor mogoče kmalu, vsaj do srede, 25. t. m., obvestijo gori omenjeno društvo. — Vsako društvo nam bode iskreno pozdravljeno in dobrodošlo.
+ »Slovenska Matica« ima odborovo sejo v sredo, dne 25. septembra 1907. I.. ob peti uri popoldne v društveni pisarni. Spored: Volitev društvenega predsednika; poročilo o zahtevi g. prof. v p. J. Jesenka, da se mu izroči iz zapuščine Antona Kneza tretjino deležev »Narodne tiskarne«.
—	Velikodušnost katol škega plemiča češkega. Državni grof Filip Stadion in njegova soproga Marija, na svojem gradu v Koutu na Novem Kdvnu na Češkem, sta svoje Ijudo-milo delovanje pomnožila zopet z lepo ustanovo. Iz lastnih sredstev je grof Stadion postavil lepo enonadstropno hišo v švicarskem slogu, okoli katere ic precejšen vrt. kot gospodinjsko šolo za priprosto kmečko liudstvo. V nji se bodo dekleta učila domačega dela, kuhanja, šivanja, pranja, likanja itd. S tem je storil plemeniti dobrotnik mnogo za rešitev socialne in gospodarske bede v tamošnjem kraju. Ce kak judovski milijonar darujekakšno vsoto v dobrodelne namene, mu vse svetovno časopisje poje hvalo. Zato pa ne smemo pozabiti takega dela krščanske praktične ljubezni do bližnjega!
Nepriporočljivo zavarovanje. Z Janč se nam poroča: Neki tukajšnji župljan se je zavaroval pred 20. leti pri zavarovalnici »Au-stria« na Dunaju, tako. da bi dobil črez 20 let, t. j. i. avgusta letošnjega leta 2.000 kron. Vplačal je prvo leto 69 K 58 h in potem vsako leto skozi 20 let 65 K 18 h. Komaj je čakal
I.	avgusta 1907, češ. zdaj pa žc bode; pa se ic jako goljufal. Mesto 2.000 kron, dobil je samo 1392 K 92 h. Ko bi bil vlagal iste svote v kako hranilnico, bi dobil sedaj črez 2.200 K-Na izgubi jc torej za 800 kron. Ljudje, ki jim kaj denarja preostaja, store torej bolje, čc nosijo svoj denar v domače hranilnice in posojilnice, nego pa, da ga dajo agentom take in enake zavrovalnice.
—	Občni zbor slovenskega planinskega društva v Kamniku vršil se bode dne 2. oktobra 1907 ob 8. uri v dvorani hotela Fischer v Kamniku. K obilni udeležbi vabi društvenikc in prijatelje planin odbor kamniške podružnice.«
—	Srebrni zaslužni križec s krono je podelil cesar vpokojenemu mašinistu kamniške smodnišnicc Jožefu Rihtcrju.
—	Pogumna ženska. Ker jc z lastno nevarnostjo rešila iz vode Ano Cepalier v Črnomlju, je dovolila deželna vlada Mariji Marič iz Črnomlja nagrado 52 K 20 vin.
—	Uboj. Dne 15. t. m. je ubil v Javorju nad Škofjo Loko hlapcc Jurij Troha s sekiro hlapca Jakoba Tavčarja.
—	Suplent na Idrijski realk1 za francoščino je postal abs. slušatelj filozofije g. Franc Drnovšek.
—	Legar je izbruhnil na otoku Visti. Obolelo je 50 oseb, osem iih je umrlo.
—	Prvo slano so imeli v Petcrburgu dne
II.	septembra.
—	»Aleks«. Pred kratkim so poizkušali na zagrebškem sajmištvu novi ročni stroj za gasitev ognja. Stroj Je izumil domačin in njegova izbornost je iznenadila prisotno občin-
stvo nad vse pričakovanje. V hipu so bili zažgani predmeti popolnoma ugašeni. Kar je najvažnejše, je to, da je stroj za polovico cenejši od razvpitega »Minimaksa«, a po stro-kovnjaški oceni je boljši in praktičnejši od istega. Stroj velja 45 K, a napolnovanje stane en vinar. (Pri »Minimaksimu« 6 K.) Stroj se imenuje »Aleks«.
—	Čebelarski shod na Vrhniki. Čebelarska podružnica priredi v nedeljo, 22. t. m., ob 3. uri popoludne čebelarski shod pri predsedniku podružnice g. Furlanu na Vrdu. Udje, kakor tudi prijatelji čebelarstva, se vabijo, da se shoda v obilnem številu udeleže. Predaval bo o umnem čebelarstvu gosp. Ant. Likozar, nadučitelj iz Ljubljane.
—	Šolske vesti. Za učitelja na slovenski šoli v Trstu jc imenovan g. Ciril Petrove, izprašani učiteljski kandidat, za učiteljico isto-tam pa gdč. Rozalka Goli, izprašana učitelj, kandidatinja; za vrtec v Hrastniku gdč. Alojzija Ant. Kuster, vrtnarica; za drugi vrtec, ki se ustanavlja pa gdč. Marija Poglajeneva, vrtnarica; za vrtec na Jesenicah je imenovana vrtnarica gdč. Angela Rekarjeva.
—	Nova slovenska tovarna za milo in sodo. Posrečilo se je kupiti že obstoječo laško tovarno v Gorici. Blago se izdeluje doslej 17 vrst. Prodaja se cel6 na Turško. Izdelki so prav dobri, vzdrže vsako konkurenco po kakovosti in ceni.
—	Kocianov koncert. Sloveči virtuoz Ja-roslav Kocian pride 1. oktobra t. 1. v Gorico, kjer priredi koncert v gledališki dvorani.
—	Zahteve železničarjev. Na Dunaju so zborovali 19. t. m. železničarji južne železnice vseh kategorij. Adjunkt Griill je govoril o sedanjem gibanju. O obljubah upravnega sveta ni mogoče razpravljati ne uradnikom, ne pod-uradnikom in ne slugam. Dve skupini, delavci in uradnice, naj bi ne dobile ničesar. Shod je sklenil, da pozove delegate v Mariboru, da vzdrže zahteve vseh kategorij in da se pri izboljšanju ne srne izpustiti nobena kategorija. Uradniki južne železnice sodijo, da uprava dovoli zahteve. Podpredsednik avstrijskega društva železniških uradnikov dr. VVeisner je izjavil v imenu personalne komisije, da so komisijski člani vseh treh kategorij sklenili, da izjavijo pri pogajanjih v Mariboru, da se ne strinjajo z obljubami upravnega sveta južne železnice glede na izboljšanje plač, ker so izključeni delavci in pa uradnice.
—	Uboj po plesu. Jožef Koletnik se je na plesu tako napil žganja, da je dvakrat padel, ko je plesal s Heleno Gabrovec, ki ni nato hotela plesati z njim. Koletnika je jezilo, ker je šc plesala z viničarjevim sinom 23-letnim Frančiškom Breglezom. Pričel je zato vpiti, a se je odstranil na ukaz viničarja Gabrovca. Pred hišo je pa klical na korajžo Bergleza, ki je šel za njim in ga zabodel. Koletnik je čez 8 dni umrl. Berglezu so prisodili triletno ječo.
—	Imenovan je za provizoričnega učitelja na Robu g. Alojzij Koprivec, za provizoričnega učitelja v Ribnici g. Ludovik Mikolič.
70-letnico svojega rojstva bo praznoval 2.3. t. 111. župan graški, dr. Graf. Vršila se bo izredna občinska seja, da se primerno praznuje to redko slavlje moža, ki še vedno načeljuje mestu čil in zdrav.
—	Najdeni denar. Gospod stražmojster Pušljer je prinesel dne 9. septembra 11 K 20 h in 2 K 12 h v župni urad v Kropi hranit. To je bilo najdeno 1. septembra na poti z Brezja na Otoče in njemu izročeno. Kdor je ta dva zneska izgubil, naj natančno popiše, kako sta shranjena, da se 11111 bo denar od tukaj vrnil po pošti.
—	Izgubljeni so na cesti od Škofeljce do Zelimelj trije snopiči »Repetitorien des romi-schen Rechtes«. Kdor jih najde, se prosi, da iih odda v upravništvu »Slovenca«.
* Nova Parmova opereta »Lukavi služ-nik« je dosegla v Zagrebu velik uspeh. Listi samo obžalujejo, »da je na ovakov libreto nabasao«. Nekaj glasbenih točk postane popularnih.
KoroJke novice.
k Koroški deželni zbor. Vlada je predložila 19. t. m. predlogo v varstvo kmetijstvu koristnih ptičev. Več predlogov se nakaže odsekom. Baron Aichelburg zahteva za ravnatelja gluhonemnice in zavoda za slepce prosto stanovanje in 200 kron osebne dokla-de, Honlinger zahteva pomnožitev učiteljic na deželni planšarski šoli. Baron Aichelburg zahteva podporo 4000 kron za vajenske delavnice. Dr. Lemisch zahteva deželni prispevek .30 % v najvišji višini 2640 kron za osi.iši-tev močvirja pri Trgu. Seja je bila končana že ob 11. dopidne.
k Poveljnik orožniške postaje v Doberli-vesi je postal četovodja Trapp.
k Grob sv. Modesta prost. V lepi romarski cerkvi Gospa sveta so odstranili stranski oltar nad grobom sv. Modesta. Nad svetni-kovo gomilo gori svetilka. Na kamen položc preproge, a tako, da se bodo videli stebri iz 12. stoletja, ki nosijo kamnito ploščo. Svojčas jc bila obdana gomila z železno ograjo.
k Izkopani rimski tempelj. V Labudski dolini je izkopal c. kr. konservator Edvard Nowotny temelje starega rimljanskega templja. Frontna širina znaša 60, globočina pa 90 metrov. Najdeni novci in druge podrobnosti dokazujejo, da so zgradili tempelj v I. stoletju po Kristusu.
k Uboj iz jeze v pijanosti. Železniški delavec 19-letni Jožef Rauter iz Št. Jakoba v Rožni Dolini je ponoči. 29. junija 1907, ubil spečega Janeza Suligoja. Jezen je bil nanj, ker je vrgel za njegovo sestro gostilničarko vrček. Rauter je bil pijan, ker ie izpil v kritičnem dnevu za 13 kron pijače. Sodišče je obsodilo Rautcrjn v triletno težko ječo.
Ljubljanske novice.
li Seja obeta veseUčnlta odsekov pevskega društva »Ljubljane« bo jutri ob 8. uri zvečer v restavraciji g. Dachsa.
lj Šolski pouk na II. državni gimnaziji se prične 14. oktobra. Učenci se sprejemajo 7.. sv. maša bo pa 12. oktobra.
lj Suplent na ljubljanski realki je postal mesto obolelega profesorja Baronija g. Alfonz Eisenberg.
Ij Pevsk; zbor »Slovenske krščanske socialne zveze« jutri ne bo imel vaje.
Ij Igla v želodcu. Ze zaradi tatvine pred-kaznovana 16-letna služkinja Ana Lovšinova. si je v zaporu izmislila, da je pogoltnila iglo, s katero je trebila zobe. »Kar smuknila mi je dol«, je rekla in je bila oddana v bolnišnico v svrho operacije. Kmalu so pa spoznali, da pogoltnena igla ne dela v njenem želodcu ni-kake težave in so tudi operacijo opustili. Toda Lovšinova se je bila seznanila v bolnišnici z neko gospodičino, ki je bila bolna na živcih, katero je potem na domu obiskala. To priliko je Lovšinova porabila in izvabila gospodičini več obleke, nekaj je je pa pokradla. Konečno je zvabila seboj še gospodičino, za katero se sedaj ne ve, kje da je. Tatico so izročili sodišču.
lj Zadruga premogotržcev v Ljubljani se opravičuje. Zadruga premogotržcev v Ljubljani nam piše: 1. Ni res da smo zopet doživeli znaten atentat na suhe mošnje konzu-menta, — res pa ie, da je podraženje premoga čisto naravna stvar, ker se vse in povsod splošno draži. 2. Ni res, da so s tem najhuje prizadeti revni sloji, — res pa je, da se po najvišji ceni največ premoga proda po večjih in glavnih ulicah in trgih, kjer stanujejo boljši sloji. 3. Ni res, da ne soglaša cena z vrednostjo premoga, — res pa je, da pride kurjava s premogom še vedno ceneje, nego z vsako drugo tvarino. 4. Ni res, da so tega podraženja krivi prekupci in židovski lastniki premogokopov, — res pa je. da je krivo tega podraženja, kakor pod št. 1 navedeno. 5. Ni res, da odirajo in molzejo konzum na najgrši način krivonosci, oderuhi, tudi ni res, da ne eksistira za take pijavke ne zakon, ne kazen, in da ti smejo dreti kakor hočejo, in ni res, da cvenk v žepu baronov popolnoma hipnotizira birokracijo, ki itak že nima posebno velike mere eneržije, — res pa jc, da so cene premogu v Ljubljani ne samo primerne, mar-večše mnogo nižje, kakorvvsakcm sosednjem večjem mestu; res jc tudi, da se zakon povsod spoštuje, in je birokracija tudi vedno na svojem mestu. 6. Ni res, da bi prckupec zval.icval breme na konzumenta in še dodajal iz svojega k podraženju. sicer ni zadosti »profita«, — res pa je, da so prekupci le naravne poti podražili prodajo premoga na drobno, katera pa še pri današnji ceni ni plodonosna. 7. Ni res, da bi preje stal premog v jami K 155, — res pa je, da je premog stal preje vobče K 160. 8. Ni res, da bi premog stal danes v jami K 65, — res pa je, da je taistemu občna cena K 175 ob preitiogokopu. 9. Ni res, da stane premog na debelo K 2 21 in da znaša dobiček 79 vin. pri 199 kg., — res pa je. da jc k vsakokratni ceni na debelo, prišteti še tudi stroške prodaje na drobno, ki znašajo vsaj toliko, kakor stroški na debelo do skladišča. 10. Ni res, da znaša razlika med prejšnjo in današnjo ceno na debelo 10 vin., — res pa je, da se jc podražil premog na pre-mogokopu za 15 vin. in poleg tega podražila se je tudi železnična voznina za skoraj 10%. klaja, popravila orodja, (kovači, kolarji, sedlarji itd.), delavci itd. pa skoraj za 30%. 11. Ni res, da se zahteva dobička pri prodaji premoga na drobno po 20 do 40%, — res pa je, da ic ravno prodaja premoga na drobno še vedno pasivna. 12. Ni res, da bi ta naš dobiček nc bil moraličen. ali več nego »biir-gerlicher Nutzen« najmanj pa, da so to že oderuške obresti, katere državno pravdništvo ne zasleduje, — res pa je, da so ccne premogu vseskozi okoliščinam primerne in poštene, tako, da nima povoda c. kr. drž. pravdništvo taiste zasledovati. — Ljubljana, dne 8. septembra 1907. Zadruga premogotržcev v Ljubljani. Oskar Trco, t. č. predstojnik, Marije Terezije cesta 12.
lj Iz klavnice se poroča: Danes je pripeljal »Pancerjev« iz Slov. Blejskega vrha tele, katero ie tehtalo 122 kg.; cena mu je bila 137 kron. Živinorejci posnemajte tega moža!
Ij Našla je pri »Figovcu« neka gospa uro z verižico. Dobi se jo v Spodni Šiški št. 189.
— Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 20 Slovencev. 40 Macedoncev in 16 Hrvatov.
Razne stvari.
Shod proti jetiki na Dunaju. Nadvojvoda Franc Salvator je 19. t. 111. sprejel v cesarjevem imenu na dvoru udeležence shoda proti jetiki. Prvo znanstveno sejo je vodil dvorni svetnik Schrotter. O infekcijskih potili je poročal dvorni svetnik Wcichselbaum vratislav-ski klinikar prof. Fliiggc pa o etiologiji tuberkuloze. Popoldne jc pozdravil udeležence v imenu društva zdravnikov. Poročevalca sta berolinska profesor Frankcl in Orth.
Legar na otoku Vis. Na otoku Vis se strašno hitro širi legar. Dnč 18. t. 111. je obolelo 50 oseb in 8 iih jc umrlo.
Nesreča v Bohumsklh premogokopih. Dva rova Bohumskih premogokopov na Češkem je zasul pesek. Dva delavca sta mrtva.
Zrakoplov, ki sc da voditi. Berolinski vojaški tednik poroča, da se vojaški zrakoplov popolnoma vodi in da se jc Pasevalov način popolnoma posrečil.
Nasilni obtoženec. Na Dunaju so prisodili dne 19. t. 111. tatu Vincencu Canclottiju 18-me-sečno težko ječo. Canelotti je vlamljal v cerkvene pušice. Vedel sc jc med razpravo jako
domača slovenska pivovarna G. Huerjevih dedičev
u.tano»ij«n« 1.1. 1854.	« Ljubljani, VVolfove ulice	12 -------—

Štev. telefona 2HQ,
«469 160—«
1 priporoča slavnemu občinstvu Id spoštovanim gostilničarjem svoje i ibarai ■	~
eno |» i » f iodclh In iteklenicali,
nasilno. Ko je prišel v dvorano je protestiral proti razpravi in zahteval druge zastopnike in tolmače in letel k duriin kričč: »Ne maram razprave.« S silo so ga zopet privedli na obtožno klop.
Iz maščevanja je pri Plznu 24-krat zabodel in usmrtil zidarja Miko posestnik Rous. Miko zapušča sedem nepreskrbljenih otrok.
Državna poslanca se stepla. V Rybario-vicah na Gališkem se je poslanec poljskega kola Fijak na shodu norčeval iz drž. poslanca pekovskega mojstra Dobije. Kazal je majhno žentljo. ki .io je spekel Dobija in klical: »To je industrijec! Tako skrbi za svoje volivce.« Navzoči Dobija je nato Fijaka dvakrat udaril in ga pričel obdelavati tudi s palico. Fijak se ie seveda branil. Nastal je tepež.
Vseučilišče tatov. Pri razpravi proti nekemu žepnemu tatu v Kolinu je naznanil državni pravdnik, da je bil obtoženec strokovno izučen v tatvini na vseučilišču za tatove v Essenu ob Ruhri, kjer pošiljajo »slušatelje« po dokončanih študijah krast v razne kraje.
Kolera. Ob rumunsko-ruski meji v Ung-heni se je pojavil en slučaj kolere.
Previden s sv. zakramenti za umirajoče je bil 18. t. m. bivši češki minister rojak dr. Rezek.
Skrivnostna afera beli Londončanom glave. Neki vojak se jc peljal 8. t. m. s kolesom v vojaško taborišče Aldershoh. Srečali so ga trije možje v nekem avtomobilu. Vprašali so ga za pot. Ko je gledal vojak na zemljevid, ga je eden udaril po glavi. Vojak je omedlel. Ko se je zavedel, sc je nahajal v kajiti na neki ladji, kjer je bil tudi neki mož, s katerim sc je seznanil pred 7 leti v Indiji. Pripovedoval mu jc. da so ga tudi s silo odvedli na ladjo. Skozi okno sta ušla jetnika. Nekaj dni pozneje sta čitala v časnikih vest, da sta umrla. Vojak trdi. da jc bil to čin maščevanja indijskih fanatikov. Pred sedmimi leti sta namreč s tovarišem onečastila neko budistiško svetišče v Indiji.
Utopi je pariški trgovec Robert svoja dva sina, da se maščuje nad svojo ženo. Ko jo je pretepal svojčas, jc žena ustrelila nanj in ga nevarno ranila, potem ga pa zapustila. Porotno sodišče je ženo oprostilo.
Nasilni štrajk v Srbiji. V srbskih rudnikih ob reki Tinto stavkajo delavci. Delavci postopajo nasilno. Odposlano jc vojaštvo v kraje, kjer je stavka. V rudniku Vrka-čuka pričakujejo revolto rudarjev.
Za sestro kri. Milijarder Cook v Cikagi se ie podvrgel operaciji, pri kateri so mu vzeli 60 unč krvi, ki so jo uvedli v sestrino roko. Sestra je iz nevarnosti.
Shod italijanskih ljudskih bank. Včeraj dopoldne so otvorili shod italijanskih ljudskih bank. V kraljevem imenu je govoril polje-deljski minister, ki je razpravljal o vladnih načrtih v prilog ljudskim bankam.
Od dela izključiti nameravajo 5. oktobra gospodarji na Škotskem in na angleškem vzhodnem obrežju 40.000 delavcev.
Stavka ognjegascev. Tišloviška občina noče prevzeti jamčevalnega zavarovanja za ognjegasce. Ogorčeni nad tem so sklenili ognjegasci, da prično stavkati.
Dvakratni samoumor. V meklenburških toplicah Arensee sta se usmrtila zaradi nesrečne ljubezni neki 17-letni gimnazijalec in neka 16-letna deklica.
Grofica Larisch. Avstrijski konzulat v Berolinu je plačal soprogi ravnatelja Brucksa 20.000 mark. da ne objavi svojih spominov, kar je grozila. Grofica ie živela zadnja leta v okolici prestolonaslednika Rudolfa in ni bila njena vloga bogsigavedi kako slavna. Zato je mq.rala zapustiti Avstrijo. Zadnje čase je pritiskala na dvor za denar, če ne da izda svoje spomine. Berolinsko avstrijsko poslaništvo je skrbno pazilo na Larischevo. Marija Brucks je soproga gledališkega ravnatelja v Metzu. Še kot grofica Larisch je zaslužila 100.000, ker ni izdala knjige o ljubezni in smrti prestolonaslednika Rudolfa, ki sta jo spisala skupaj z nekim Ottonom. Mar. Brucks je hči bavarskega vojvode Ludovika in je preživela kot ljubljenka rajne cesarice Elizabete svojo mladost na dunajskem dvoru. Dolže jo, da je bila neposredno vzrok smrti Rudolfove. V njenem stanovanju se je seznanil Rudolf z mlado, lepo baronico Veczera. Marija Brucks je bila svojčas poročena z grofom Larischem, od katerega se je ločila.
Očeta je ubil zarad matere. »Srijcmske Novine« pišejo: V Mali Kopanici se je kmet .lanoš Balog spri s svojo ženo Verko ter jo je, da pokaže svojo moč. neusmiljeno pretepel. Njegovemu sinu Janošu Balogu je bilo žal, da oče tako ravna z materjo ter ga je vsled tega resno opomnil, naj tega nc stori več. drugače bo slabo zanj. Oče je razjarjen zgrabil sekiro, da udari z njo sina, ali sin mu je sekiro izvil, Ker je sin vedel, da bo moral šc trpeti radi
svojega očeta in da je moral že dvakrat radi njega zapustiti rodno hišo in iti na tuje iu ker mu razen tega tudi mater neusmiljeno preganja in tolče, je skočil kakor divja zver ter je udaril z ostrino sekire očeta tako hudo po glavi, da se je zgrudil ves oblit s krvjo na tla. Ubijalec se je prijavil sam okrajnemu sodišču v Brodu, kjer so ga pridržali. Sodnijsko zdravniško prvenstvo si je ogledalo drugi dan lice mesta in odredilo, da se mrtvo truplo lahko pokoplje.
Samoumor in aretacija. V Pristovi je obdolžila Mihaela in Franca Novaka Francova žena. da sta ukradla 1000 kron nekje na Ogrskem in jo potem zapustila. Orožniki so zasledovali Franca Novaka, ki se je ustrelil, ko jc videl, da ga orožništvo zasleduje. V Sevnici so prijeli Mihaela Novaka.
Sienkiewicz in Esperanto. Znani recita-tor M. Visielnicki, ki sc jc dobro naučil mednarodnega esperantksega jezika, pojde v kratkem po vseh večjih evropksih mestih kot recitator v tem jeziku. V to svrho je prestavil v esperanto »Jernača Zmagača«, »Zapiske poznanjskega učitelja« in druga dela poljskih pisateljev.
Tn tisoč oseb na ladii. Ko ie genialni Jules Verne pisal svoj »Great Eastern«, ki bi imel prostora za 10.000 ljudi, gotovo ni mislil, da se bo njegova fantazija začela kmalu udej-stvovati. No, kmalu še nc pride do tega, ker parnik linije Hamburg-Amerika, »Kaiserin Auguste Victoria«, ki jc 25. julija odplul iz Hamburga v Newyork, nosi šele tri in pol tisoč potnikov. To je največje število ljudi, ki se jih je kdaj vozilo na kaki ladji.
Ogled moške lepote. Angleško kopališče Folkestone je priredilo na zabavo svojih po-setnikov ogled moške lepote. Publika bi imela odločiti, komu naj se prizna nagrada za lepoto in neka mlada doma se je sama izložila kot ekstra-nagrada za moža, ki bi dobil prvo nagrado. Dobila je zato pri ogledu prostor v prvi vrsti sedežev. Okrog petdeset Adonisov se je zbralo na pozornici, na katere fronti je stal zlat, z baržunom zagrnjen okvir, skozi katerega so morali tekmeci na zapoved vtakniti glavo ter se dati občudovati en face in cn profil. Ko se je zagrinjalo vzdignilo, je neki pes na splošno veselje hiše krepko zalajal. Vitezi lepote so vzbudili splošno radost. Lasje so se jim svetili od olja, kravate so jim blestele v neverjetnih barvah in večinoma so se zdeli tako nesrečni, da se jim je lahko bralo z lica, da bi bili rajše kje drugje, kakor na pozornici. Vzkliki, ki so veljali glavam, ki so se prikazovale skozi okvir, niso bili vedno laskavi. Prvemu, ki je pokazal glavo, je sledil nepopisen smeh. Napravil je neverjetno neumno lice in je glavo hitro izmaknil, ko so mu klicali: »Percy, ti si pustil doma svojo lepoto.« Časopisi se vjemajo v tem, da se je večina mladih, lepili gospodov obnašala »oslovski«. Neka dama se je izrazila precej glasno: »Taki so kakor ovce.« Iz severne Angleške je prišel celo neki »ciganski kralj« ki pa ni dobil nobene nagrade. Tudi neki mali Japonec, ki je vtaknil svojo 'žolto glavo skozi okvir, je odšel brez nagrade, dasi se je publika z njim zabavala. Med junaki lepote jc bil dalje: neki Švicar, ki so mu klicali, da je tak kot posneto mleko, neki Francoz, neki Nemec, neki Oger in Italijan. Prvo nagrado je dobil mlad huzarski sergeant, ki je bil pa dosti neuljuden ter je dal po aranžerju ogleda razglasiti, da mora roko mlade dame odbiti, »ker ima že svojo izvo-Ijenko!«
Poročnik — berač — ubijalec. Te dni so
obesili v Trapecuntu mladega turškega poročnika Hussein Efendi. Živel je s svojo materjo in sestro v zelo siromašnih razmerah. Nekoč je prosil za pomoč svojega prijatelja, ker je bil brez denarja. Nato je šel k vojaškemu poveljniku Hatndi Paši ter mu je potožil svoje bedno stanje. Ta ga je ozmerjal ter mu rekel, naj gre beračit. Nekega petka jc sedel poročnik res oblečen v cunje pred mošejo ter je prosil milostinjc. Hamdi Paša ga je izpoznal in ozmerjal, nakar ga je on ustrelil s samokresom. Vojno sodišče ga je obsodilo na vislice.
Telefonska In brzojavna poročila
VOLIVNA REFORMA ZA DEŽELNI ZBOR NA NIŽJE AVSTRIJSKEM.
Dunaj, 20. septembra. Danes je bila nižjeavstrijskemu deželnemu zboru predložena volivna reforma za deželni zbor. Število mestnih mandatov se zviša od 22 na 36, na deželi se uvede četrta kurija s 46 mandati in lastnim deželnim odbornikom. Volivec v četrti kuriji postane, ako je dotičnik tri leta v dotičnem kraju. Število poslancev kmečke kurije se zviša od 21 na 26. Posebno kurijo tvorijo veleposestniki, virlli.;tl in trgovske zbornice. V splošni kuriji in v mestni kuriji
je uvedena volivna dolžnost. Posebna novost je vetopravica kurij.
KOŠUT MINISTRSKI PREDSEDNIK?
Budimpešta, 20. sept. Širi se vest, katero je treba sprejeti z veliko rezervo, da je Andrassy priporočil kralju, naj se sestava kabineta poveri Franju Košutu, češ, da je Košut najsposobnejši, da izvede nagodbo. An-drassy je baje pr.stavil, da bo Košuta on In njegova stranka naitoplje priporočala.
ISTRSKI DEŽELNI ZBOR.
Koper, 20. sept. Deželni glavar Rizzi je napovedal v včerajšnji1 seji volivno reformo, ki je že izdelana. Uvede se peta kurija z »na-c onalno hoinogennimi« okrožji ter tajna in direktna volivna pravica. Deželni glavar je v svojem govoru izvajal, da se ie bilo pri reformi treba ozirati na »zgodovinske in gospodarske momente« (kar pomeni najbrž ozlr na Italjaue) in na »nacionalne interese«. Konečno je deželni glavar apeliral na poslance obe-dveh narodnosti, naj delajo za blagor Istre v smislu narodnostnega sporazuma.
LEO XIII. OSTANE V CERKVI SV. PETRA.
R i m, 20. sept. V konferenci kardinalov je papež odločil, da truplo Leona XIII. ostane v cerkvi sv. Petra. Ta sklep je storjen radi protikatoliških demonstracij, o katerih se ie bati. da se ponove.
ATENTAT?
Peterburg, 20. sept. Glasilo »ruskih ljudi« »Ruskoje Znamja« trdi, da se ie carjeva jahta »Standart« ponesrečila vsled revolucionarnega atentata. Zadevo preiskuje posebna komisija pod predsedstvom kontreadmirala Jessena.
POLITIČEN ŠTRAJK..
Riga, 20. sept. Tukaj se proglasi politični generalni štrajk vsled zadnjih smrtnih obsodb vojnega sodišča.
ČETE.
S o i u n, 20. sept. Blizu Veliteje je turško vojaštvo uničilo bolgarsko četo. Poveljnik bolgarske čete ie bil bolgarski častnik To-dorev.
AMERIŠKI VOJNI MINISTER V PETER-BURGU. — AMERIKA IŠČE ZVEZE Z RUSIJO PROTI JAPONSKI?
P e t er b u r g. 20. sept. Sem pride ameriški vojni minister Taft. Pripravlja se mu slovesen sprejem. Nekateri trdijo, da je njegov dohod v zvezi z nesporazumljenjem ameriških Zeginjenih držav z Japonsko.
OGROMNE RUSKE UTRDBE.
P e t e rb u r g, 20. sept. V Vladivostoku in Nikolajevsku zgradi Rus ia ogromne utrdbe, katerih zgradba bo veljala 37 milijonov rnbliev.
UPOR V KOREJI.
Kolin. 20. sept. »Koln. Zeitung« poroča, da se zbirajo Korejci okoli Soula, da napadejo mesto in preženejo Japonce. Po deželi morijo Japonce. Japonski vojaki zažigajo uporne vasi, vendar pa je njihovo štev lo premajhno, da bi zadušili upor.
ODSTOP RUSKEGA MORNARIŠKEGA MINISTRA.
Peterburg, 20. sept. Radi nesreče na »Standartu« je demisijoniral ruski mornariški min.ster Dikov, na njegovo mesto je imenovan kontreadmiral Andrej Bostren.
800 DELAVCEV ARETIRANIH.
Peterburg, 20. septembra. V Lodzu je bilo danes 800 delavcev Silbersteinove tovarne aretiranih, ker je bil nedavno od delavcev umorjen lastnik tovarne Silberstein.
Samostojna kuharica za vse
za Dunaj
2120 3-1
se išče; vešča mora biti del v sobi ter znati likati. Plača po dogovoru. Vožnja tja in nazaj se povrne, ako se sklene 2 letna pogodba. Ponudbe s spričevali na naslov: Dunaj Vili. Schčnborngasse 10. vrata 1.
Orjonist
cecilijanec išče službe. Ponudbe na upravništvo. 2125 2-1
Kompletna uniforma
za enoletnega prostovoljca od pešpolka se ceno proda pri A. Meršol Kongresni trg štev. 7.	2119 3-3
Dobro ohranjena
2130 3—2
salonska garnitura in KCžlr glasovir igai
se proda po ugodni ceni. — Poizve se pod šifro J. A. I pri upravništvu »Slovenca*.
Mlad inteligenten mož
popolnoma vojaščine prost, zmožen obeh deželnih jezikov in vseh pisarniških del, ter se ne sramuje nobenega dela, prosi za službo na deželi; vstopi lahko takoj Pisma se prosi poslati pod šifro »F. M. 32« na upravništvo. 2128 3—2
Dva krojaška pomočnika
za vsakovrstno in fino delo sprejme takoj Ant. Tavčar v Škofji Loki. 2129 4-2
Svarilo.
Po ljubljanski okolici, morda tudi drugod, potuje in nabira naročila za mofo tvrdko nepoznan človek.
Ker jaz nimam potnika, ter ui nikdo pooblaščen za mene nabirati naročil, svarim vsakoga mu naročila oddati ali celo kak predujem plačati.
2136 l-l
Andrej Bahovec
trgovec s papirjem v Ljubljani.
Dobri la$\
odda neko industrijsko podjetje dobavo 30.000 do 50.000 zabojev za od-
pošiljanje blaga.
Ponudbe pod »Industrija« na upravo tega lista.	2134 2—1
Išče se
2 32 2-1
15 do 20 delavcev
za gradbo vodovoda v Pe-telinjah pri Št. Petru na Krasu za plačo K 3.— do 3 40 na dan.
Prijaviti se je pri inže-nerju Konradu Laoh-niku, Beethovenove ui. 4.
Organist
z dobrimi spričevali i&če službe; zmožen je voditi večje pevske in tamburaške zbore, poraben tudi v posojilnici. 2138 3-1 Naslov pove upravništvo „Slovenca".
G Konj m UočIJa h
1
naprodaj.
Kočija je na pol krita, kompletna, skoraj nova, proda se za
I_ jako nitko ceno. 2i37 1-1 Več se poizve pri Urbanu, hlapcu hleva pri „Figovou" v Ljubljani, kjer se konj in kočija lahko ogleda.
M
J!
i
I
Podružnice:
Prag. . m.nl.lnlc.ml: Or.btn 35, Mol. ilr.a, M.il .11» IT, Bul«., Brn«,
lil p., Ceik. "---— ------" "—""— ———---■ ■----
StIUts Id Ubere«.
Cfilk. Karnal«*, moi.t.U z.mbsr*, ■Sdll.r, ftorl JI««, p)x«a, ne*.
Menjalnic« n» Dunaja:
I. V.IlMlIe 10, II. T.bar.lr.ii. 4, III. Un(.rg.iK 77 (v.g.l R«nnw«gn), ni. L8-vcng.iM 37, IV Wl«dn«r K.aplilr.ii« 13, V Scb8nbronntrilr.il« 88 ., TI 0anip.adorfiir.tr. M, VII M.rl.blliralr.n« 16, VIII l..rchtnl.ldcrilr.n. 133, IX Alirr.lr.il« SJ X. r.v.rll.ailr.H. 19, XVIII. Wlbrlo(<rilr.iM 13, XIX. OSbllne.r H.nol.lr. JJ, XIX. H.aotilr.ii« M.
Mutjalnlčna delniška družba 46 «0-121
MERCUR"
Dunaj* Wollzeile 10,
*k». kaplUl K 20.000.000. Bnaer naklad K 8 600.000
ftajkalantnejai
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, lastavnlc, srečk, devii, valut in denarja,
mr Zamenjava in eskomptiranje
Mrebanih (»stavnic in obligacij, srečk In kuponov.

Shod »mladih" u Loškem potoku.
Naš znani Ivo Rus, kandidat za deželni zbor je dozidal vrli vasi Hrib nov krasen dom. Čutil je potrebo postaviti se s svojo liišo in jo pokazati domačinom in tujcem, pa je napravil sliod. Shoda sc je udeležilo do ,J00 moških, ženskih in otrok; med njimi kakih 100 volivcev. Prišlo je vse iz Travnika, katerega je Rus zapustil, nekaj jih je bilo iz Hriba in Šcgove vasi. po par ljudi iz Retij in Malega Loga, nekaj iz Drage, kakih 10 pa iz Sodražice med njimi. Lavrenčič, Fajdiga, znani Dihur in iz Ribnice dr. Schiffrer. Imeli smo čast videti dr. Ravniharja in — kolik užitek! tudi g. dr. Lavrenčiča!
Ob 4. popoldne je g. dr. Schiffrer otvoril shod in predlagal za predsednika g. Ivana l<Jusa in seveda vrhtega še dva podpredsednika g. župana Lavriča in Fr. Turka iz Drage. Zabeležil naj bi vso stvar znani brezdelni vdovec Alojzij Knavs, pa so ga izvolili za zapisnikarja.
Nato je začel govoriti mladi klijentov potrebni advokat dr. Ravnihar iz Ljubljane. Mož namerava osrečiti naš volivni okraj s svojo kandidaturo, pa misli, da so baš v tem okraju tako zabiti volivci, da bodo volili tako ^gospodarsko« in politično neizkušeno ljubljansko srajco. Mož, od katerega smo več pričakovali, je namlatil veliko prazne slame, in ponavljal »Novo Dobo«. Zabavljal je kajpada liberalcem in »klerikalcem«, katerim šteje najbolj v greli, da se imenujejo ljudska stranka. Možu ni všeč nobena stranka, on je všeč sam sebi, pa bi se rad ljudem všečnega naredil. Kakor rečeno: dr. Ravnihar je bil samo stara izdaja »Nove Dobe«.
Za njim je pa nastopil naš Rus. Poznala se mu je velika razburjenost in velika nezadovoljnost. Morda zato, ker ni bil ves Loški potok zbran okrog njegovega prestola? Govoril je strastno, da so sline letele na vse strani. Zabavljal Slovenski Ljudski Stranki in še osobito poslancu Jakliču, katerega oči-vidno trpeti ne more. Našteval je, kaj bi morala za nas storiti država, kakor jc že zahteval na Jakličevem voliviiem shodu dne 28. aprila. Slovenska Ljudska Stranka ne stori nič. (Mož ima gotovo glavo v žaklju.) Drž. poslanec g. Jaklič, pa celo nima nobene dobre dlake na sebi. Huduje se, zakaj je danes napravil Jaklič shod na Gori in ustavil Gornike doma Mož si domišlja, da bi bili prišli vsi Gorniki danes gledat Rusa in njegovo hišo, ko bi ne bil imeli shoda doma. In naš državni poslanec gosp. Jaklič, ta mora seveda vprašati Rusa, kje in kdaj bo napravil kak shod. Le zakaj ni prišel Jaklič sem na shod, se je jezil naš g. Rus! Naš drž. poslanec naj bi poveličeval sijaj Rusovega shoda. Tudi nam je žal, da ni prišel sem razkrinkat domišljave gospodarske obtrobovezce. Jakličevi grehi so pa res veliki. Gornikom ni naredil ceste Noben Gornik ali Potočan pa takrat, ko se je delala nova cesta, ni vedel, ako je kak Jaklič na svetu, in vedo tudi, da so cesto gradili sedanji prijatelji Rusovi in vodili Gornike za nos.
Jaklič pa je pustil na cedilu tudi Rctjane ob požaru. Že 28. aprila je Jaklič povedal na shodu, da so liberalni poslanci, ki nečejo privoliti v izpremembo volivnega reda, krivi, da se ne dele podpore. In povedal je, da takoj ko bo deželni zbor redno posloval, bodo Ret jani dobili podporo. To Retjani vedo, pa se nič kaj ne razburjajo vsled Rusovega huj skanja. Pa vsaj brezobrestno posojilo naj bi jim bil izposloval! Prijatelj Rus, tvoje srce je prekipevalo velikanskega usmiljenja do po-gorelcev, ali je pa tvoja posojilnica, ki tako požrtvovalno skrbi za svoje, dala Retjanom kaj veliko brezobrestnih posojil? Mi o tem nič ne vemo, pa najbrž tudi Retjani nič. Pokaži usmiljenje v dejanju, nc pa z jezikom. Potočanom je zapovedal, nikar ne volite ljudi, ki pripadajo S. L. S. in iz vsega njegovega govora je zvenelo: Volite samo mene! Ljudje, usmiljenje! Volite Rusa, če hočete da vam poide dobro. In Potočani, če zahtevate, da se g. Rus zapiše v kako cerkveno bratovščino, jc on pripravljen zapisati se v vse cerkvene bratovščine in vrhtega še po golili kolenih drsati na kako božjo pot samo, ako ga izvolite v deželni zbor. Kaj ni že pri zadnjih volitvah pokazal, kako hrepeni po kakem mandatu, ko jc na shodu zatrjeval, da ne pojde volit, ali če poide, da bo volil oficijel-nega kandidata Jakliča, a čez noč je koman-diral uboge Travničane, da so pri volitvi volili njega, g. Iv. Rusa. Za njim je pa neki Fr. Turk iz Lazca povedal, kar sc .ic slabo naučil od Rusa. Življenje je šele prišlo na shod, ko ie nadučitelj iz hrvaškega Cabra, navdušeno kakor znajo Hrvatje, govoril o narodnosti.
Za njim je šc neki hrvaški mojster iz Cabra učil Slovence. V krajevni odbor so bili voljeni: Kordiš Anton, Lavrič Iv. (župan), Knavs Alojzij, Retje; Knavs Alojzij, Hrib 39; Car Anton, Košir lv., Moliar Karol in Bartol Jan., Hrib 58.
Shod nam ni prinesel zaželjenega navdušenja. Mnogim je ravno ta shod oči odprl, da so spoznali kaki so naši nasprotniki. Politik Rus bo še doživel neprijetnih prese-ienj.
Na shodu in po shodu sta najbolj kričala znani Dihur iz Sodražice in pa Ant. Lavrenčič p. d. Aplenčar iz Sodražice. Velike zasluge za shod ima star, nadušljiv liberalec Jakob Kordiš, ki zaradi naduhe nikdar ne more priti do cerkve, a sedaj je pa lahko ves Hrib ob-lezel in je bil po shodu tako ginjen, da je rekel: »Ce bo v nebesih tako prijetno, bo pa dobro.« O srečni Jaka!
Na shodu — na liberalnih shodili ni tako, takor na naših, tu se pridno pije, — se je popilo veliko pivc. Cisti dobiček so pa namenili ubožnim šolarjem. Koliko ga bo in v čegav žep poide, bomo že sporočili.
Dr. Ravnihar in dr. Lavrenčič sta se po shodu zaupno pogovarjala: Tu smo dobro opravili, precej smo jih pridobili. Tudi v Cabar gremo! A na to drugi: »O ne, tam so Hrvati, tam bi znali naleteti, ampak v Dragi bi morda bilo šc kaj.« Mož, ki je to slišal, pa pripoveduje o ljudeh, ki lovijo nevedne kaline! Prav res!
Štajerske novice.
š Štajerski deželni zbor. Med drugimi predlogi se razdele predlogi glede na uime poslanca Roškarja. Okrajno sodišče v Kozjem zahteva, da sme zaradi razžaljenja časti postopati proti poslancu dr. Jankoviču. Dopis se nakaže odseku. Finančnemu odseku se nakažejo predlogi v podporah glede na uime, med njimi predlog dr. Jurtele v rogaškem okraju in Plojev za okrja Ptuj in Ormož. Zbornica je razpravljala tudi o Schoiswohlovem predlogu glede na postavo o novi regulaciji in o odkupnini reguliranih lesnih, pašniških in gozdnih pravic.
š Graški stolni prošt dr. Anton Griessl je imenovan od papeža za pronotaria apostolica ad instar participantium. Za ravnatelja duhovske hiše sekovske škofije je imenovan vse-učiliški profesor dr. Frančišek Gutjahr.
š Pasji kontumac je proglašen v Radgoni iu okolici.
š Ker je ubil kočarjevega sina Mihaela Kropiča v pragerski okolici, so prisodili pri poroti v Mariboru 24letnemu samskemu hlapcu Frančišku Godcu štiriletno težko ječo.
š Ponesrečeni hlapec državnega poslanca Robleka. Hlapec državnega poslanca Robleka Miha Tepeš je peljal hmelj čez neki most v žalski okolici. Most sc jc podrl in Tepeš je letel orodje v bližnje skladišče, da popravi most. Tcpešu se je pa na stopnjicah izpodrs-nilo, padel je in se ubil. Zapušča vdovo in pet otrok.
š Zlato poroko praznujeta 21. t. m. v Celju vpokojeni profesor Jožef Ginner in njegova žena Marija, rojena Neckerniann.
š Vojakov samoumor. Na dvorišče je skočil in se ubil v Ptuju pionir 3. stotnije Karol Werschnig, doma na Koroškem. Služil je žc tretje leto.
š Varnost v Ptuju. Zaprli so v Ptuju del neke tatinske sodrge, ki je kradla v Ptuju že 15 mesecev.
š Umrl je v Radgoni dne 16. t. m. bivši notar dr. Franc Fuhrmann, star 72 let.
š »Proč od Rima« je šlo v Mariboru meseca septembra deset in meseca avgusta deset oseb.
š Ogenj v mariborski okolici. V torek sta zgoreli v mariborski okolici dve hiši.
š Letošnja vinska trgatev obeta ne siccr veliko, a zgodnje in izborno grozdje. Trgatev se bo pričela 14 dni prej, kakor lani.
š Ukradena hranilna knjižica. Pastorka posestnika Rieserja, Ida Vučina, je s kleščami vlomila v Rieserjevo omaro, ukradla eno hranilno knjižico in dvignila vso vlogo 2087 K 84 vin. Vnčino so zaprli in je priznala, da je res ukradla knjižico. Bila jc nosna in je dvignil denar brat pionirja Riesza, Jožef Riesz, ki .ie pa pobegnil z denarjem v Hamburg, kjer so ga zaprli zaradi poizkušenega roparskega umora. Denar še do danes ni prišel na svetlo. Porotniki so Vučinovo z devetimi proti trem glasovom oprostili.
š Gospod Franjo Jošt v Celju je izdal dve knjižici, prvo z naslovom: »Kratko navodilo za osnovanje Raiffeisenovk«, in drugo: »Bistvo in ustroj Raiffeisenskih in Schulze-De-litschejevih posojilnic.« V prvi knjižici popisuje, kot povč že" naslov, kako se snujejo Raiffeisenovke. Navodilo jc tako, kot ga daje vsaka zadružna zveza začetnikom, ki hočejo ustanoviti posojilnico. Seveda slika celjsko Zadružno zvezo kot silno idealno, kateri edini in najvzvišenejši cilj jc narod gospodarsko ojačiti in utrditi narodno zavest. Kdo bi sc ne smejal temu? Poštene brce pa daje ljubljanski Zadružni zvezi na str. 8.: »Zadružna zveza v Celju ni nikdar snovala konsumov ... ter .. ni nikdar povzročila kake škode, kakor pa se je to žal nekaterikrat zgodilo pri nekaterih drugih sovražnih in politikujočih Zvezali v naših kronovinah.« »Zadružna zveza v Celju pa tudi ni nikaka strankarska ali politična na-
prava kakor so to razne druge Zveze (katere?), ki so se ustanovile po njenem uzorcu mnogo pozneje in ki so zanesle na gospodarsko polje v svoji slepi strasti tudi strankarstvo in politiko, ampak edini iu najvzvišenejši cilj Zadružne zveze v Celju je gospodarsko ojačenjc in utrditev narodne samozavesti slovenskega naroda.« Tako si upa pisariti strastni liberalni strankar Fr. Jošt v Celju. On je požrtvovalen, njemu jc v mislih le slovenski narod, le njegova Zveza je nadstrankarska; kdor je pri kaki drugi Zvezi »politikuje«, je »v slepi strasti«, jc pri »strankarski napravi«. V drugi knjižici popisuje bistvo in ustroj Raiffeisenskih in Schulze-Delitschevih posojilnic. To jj g. Jošt predaval pri poučnem zborovanju v Mariboru dne 13. junija 1907. Knjižica je res podučila za vse, ki nameravajo ustanavljati posojilnice. Čudno se mi zdi, da so naši štajerski liberalci naenkrat tako navdušeni za Raiffeisenovke? Kdaj so jih že ustanavljali rodoljubi Slovenske Ljudske Stranke na Kranjskem! Tudi na Štajerskem so jih nekaj ustanovili. Pa takrat te posojilnice našim liberalcem niso bile po volji; rekli so, da ljudstvo zapeljujejo k zapravljivosti. Zdaj naenkrat se pa ljudstvu »mora pomagati« s temi posojilnicami, da »dobi po ceni živila, živino, orodje, umetna gnojila, itd.« Zakaj pa naše velike posojilnice v Celju, Mariboru itd. niso šle z lepim zgledom naprej in niso žrtvovale vsako leto nekaj tisočev v te namene? Ko bi imel kmet od njih vsaj toliko koristi, kakor — advokati! Na strani 21. piše g. Jošt: »Snujejo se naj torej Raiffeisenovske posojilnice.... povsod tam, kjer so iz zgolj narodno-gospodar-skili ozirov potrebne.« Citali smo, da sta se v Št. Petru v Savinjski dolini in v Lokali pri Zidanem mostu ustanovili Raiffeisenovki. Pridružili sta se ljubljanski Zadružni zvezi. G. Jošt, vaši pristaši pa so nato gotovo z vašim znanjem v obeli krajih ustanovili nasprotni posojilnici. Kaj menite, g. Jošt, ali sta prvi ali drugi posojilnici »potrebni iz zgolj narodnogospodarskih ozirov?« Ali sta prvi ali drugi »strankarski«? G. Jošt, vaša dejanja govorč pač vse drugače kot vaša knjižica. Vi ste liberalni strankar na Štajerskem. Tega naj nikdar nc pozabijo naši somišljeniki! Naš denar v naše posojilnice! K sklepu omenjam, da sc ti dve knjižici pošiljata iz Celja kot »tiskovina« po Štajerskem. Ali sc pošiljata iz »narodnogospodarskih« ali iz »strankarskih« ozirov, na to naj vsak sam odgovori. — Ta dopis prav dobro osvetljuje g. Jošta. ki rad zatrjuje, kadar je tned našimi pristaši, »da ni strankar«, v istini pa je v izvrševalnem odboru štajerske liberalne »Narodne stranke«!
š Vojnik nad Celjem. «Ljudsko knjižnico« hoče celjska »Prosvcta« v sosednji Novi cerkvi osnovati. V nedeljo, 15. t. m., bil je ustanovni zbor, kjer jc slavnostni govornik izpovedal pravi in konečni namen vsega samo-obsebi hvale vrednega podjetja, za Novo cer-| kev pa zelo nepotrebnega. To jc bil »študent« Prekoršek. Imel je seboj nekaj Vojničanov in »kebra« z Višnje vasi, ki je vstopnino pobiral. Na posestnike in kmete so od 3. do 5. ure čakali zaman. Zato se je pa visokoučeni »študent« konečno začel hudovati nad praznimi prostori in nad »zafrknjenimi nasprotniki«, ki jiečcjo priti. Mislil je na duhovnike. Dokaj laskavo pozdravi zatem tropo navzočih dečkov in deklic, katerim obljubi lepo bodočnost. Reče namreč: »Naučili vas bodemo, da ne bodete taki, kakor so vaši očetje, ki znajo samo piti in jesti, ter v cerkev in k izpovedi hoditi. Kdor misli, da je samo to človekov namen, ni človek. Vas, dečki in deklice, hočemo naučiti nekaj drugega! IJrincsemo vam knjige, iz katerih ne postanete učeni, pač pa sc bodete naučili misliti, tako da vam nihče ne bo mogel komandirati. In tedaj šele vsak izmed vas postane človek. Segajte po teh knjigah! Stariši — ni jih bilo — nc branite tem otrokom knjig, da postanejo ljudje. Potem vas bod bolj spoštovali in ubogali kakor doslej. Saj vem, da vaši otroci po 14. letu zdivjajo
in jim nič ne pomagajo ne molitev, ne cerkev, nc pridige, ne izpovedi. Samo čitanje naših knjig jili še more rešiti in postaviti v človeško družbo!« Zdaj še poklon kmetom. Najbolj varno je bilo, da niso slišali, drugače bi mu pomagali, da bi lažje pete brusil. Počastil jih je tako-le: »Vi kmetje, ki vas ni tukaj, ste napuhnjeni iu ošabni, kakor nobeni drugi ljudje. Vsled ošabnosti govori iz vas samo zavist. Niti trohice nimate krščanske ljubezni, o kateri se vam po večkrat pridiguje. Iz same ošabnosti niste prišli na naš ustanovni shod. Pa bili ste tudi nahujskani od nasprotujočih gospodov, ki vas hočeta imeti za neumne. V pridigah sta proti nam hrula in grmela.« Pre-koršeku sc je to zgodaj iu pozno sanjalo, kajti njegovega shoda ni omenil noben pridigar. Z užaljenim srcem je torej pristavil: »Saj veste, da danes raz prižnico našega shoda niti oznanila nista!! Katoliške volivne shode naznanjata, istotako molitve, službo božjo, procesije in druge take komedije! Preljuba mladina, prinesemo vam knjige, da se naučite svobodno misliti, da vam nihče več ne bo mogel komandirati, in da vsak izmed vas postane človek!« Ta govor je značilen in nov dokaz, da »napredna stranka« zapeljuje najprej dijake, in zatem ves narod v novo poganstvo! Za knjižnico še sobe iščejo. Neka žeukica ima prazne palače za pujske. Morebiti iili odstopi.
Znanstvo In umetnost.
*	Dr. Johannes Frischauf. V proslavo njegove 70-letnice. Spisal Fr. Kocbek. To je naslov slavnostni knjižici, ki popisuje življenje in delovanje vseučiliščnega profesorja dr. Frischaufa, znamenitega geografa in velikega pospeševatelja slovenskega planinstva.
*	Petdesetletni pisateljski jubilej je včeraj 19. t. m., praznoval Lev grof Tolstoj. (Lev Tolstoj je rojen 10. septembra 1829 v Jasnaji Poljani v tulskem gubernatorstvu. 1843 je šel na kazansko vseučilišče, kjer je študiral pravo in orientalske jezike. 1848 je napravil izpit v Peterburgu in se vrnil v Jasnajo Poljano. Ta del svojega življenja opisuje v »Jutru posestnika«. 1851 je šel z bratom na Kavkaz. Tu je spisal »Kozake«. Potem se je udeležil krimske vojske. Nato je bival v Peterburgu, Moskvi ter v inozemstvu in se 1861 vrnil v Jasnajo Poljano. Leta 1862 se jc oženil z izobraženo S. A. Bers. Ustanavljal je v domačem kraju ljudske šole, izdajal pedagoški časnik, 1856 jc izdal »Vojsko in mir«, 1876 pa »Ano Karenino«. Od leta 1881 sc je začel pečati z verskimi študijami. Spisal jc »Razlago evangelija«. Jel je proučevati filozofske in teološke sestave, se naučil grščine in judovščine ter proučaval orientalske običaje. V to dobo spadajo med drugimi »Moč teme«, »Krcuzerjcva sonata« in »Vstajenje«. Leta 1901 ga je sveti sinod vsled pritiska Pobjedonosceva izobčil iz pravoslavne cerkve. Še zdaj je starec čil. Zadnji čas se je lotil tudi svetovnih literatov in popolnoma obsodil Shakespearja, češ, da nc zasluži svetovne slave. Podobne nazore je Tolstoj sicer razvijal že v knjigi »O moderni umetnosti«, ki poleg mnogo ženialuega vsebuje tudi mnogo grotesknih posebnosti.
pozor klobučarji!
Zaradi preselitve se takoj proda pod ugodnimi pogoji
X
lobučarska trgovina
z vso opcavo in potrebščinami
na najboljšem prostoru v Rudolfovem. Promet velik in zanesljiv. Na razpolago je zraven prodajalne tudi stanovanje v isti hiši. — Natančneje pove Martinia Frančič v Rudolfovem.] 2065 5-4
Ivan Pofcnik ml.
Zmerne cene
mrnmkm
Podružnica b v Spljetu. s
Delni&ka glavnica 1 1 1 K 2.000,000. 1 »
Ljubljansko Kreditna banka » LJubljani, sm«8 unče n«. i >.
priporoča ppomese na Tiske srečke za žrebanje I. oktobra a K 7-
glavni dobitek K 180.1000
sprejema vloge na knjiiioe in tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge do /STO
----——Ht»a wyrliq. po	2
0.
Podružnica s v Celovcu, b
j Rezervni fond i i i i K 200.000. i i ■
' ..................................................................Illlllltlllltlllflll.......M11111lllllllllIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIII11II...............................................................]
Katoliška Bukuorna
Ml
M§
Si
m
v Ljubljani
je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela v komisijsko zalogo:
Wolf-Cigale, Deutsch slovenisches \VOrterbuch. Laibacli 1860. 2 zvezka. XIII-(-2012 strani. Znižana cena, broš. K 5"-, vez v % usnje K 10-—. Wolf - Pleteršnik, Slcvenskonemški slovar. Ljubljana 1894/5. XVI + 883-f 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16-—, v '/» usnjatih vezavah K 22'—. Verhovec, I. Professor, Die vcohllčbl. landesftirstl. Haupt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kultumo-zgodovinsko delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pisateljevi.
Verhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K — 60. Vrhovec, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K - '60.
—	Der schvvabische Chronist Burghardt Zink und eine interessante
Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. K--60.
Schumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain. L Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Z n i ža n a
cena. K 2 50.
Schumi, Fr., Archiv fiir Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3. VIII+338 strani. Znižana cena K 250.
—	II. Band. Laibach 1884 u. 7. III-f 393 strani. Znižana cena. K 250. Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku.
1. knjiga (1.501 - 800). Ljubljana, 1903. LXXX +416 strani. K 8 —.
—	II. knjigami. 801 — 1000). Ljubljana, 1906. LXXXIV + 514 strani. K 10-Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškiga,
etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12 -, vezano K 22-—.
Kržišnik, Jss., Zgodovina horjulske fare. Ljubljana, 1898. -
237 strani. K 160. Lavrenčič, Zgodovina cerkljanske fare. Ljubljana, 1890. — 160 str. _ K 1 60.
Lavtižar, Jos., Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica. Ljubljana, 1897. - 148 strani, karton. K 160.
—	Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. Ljubljana 1901. — 312 strani.
K 2 50.
—	Zgodovina župnij v dekaniji Kranj. I. zv.: Kranj. Ljubljana, 1898. —
50 strani. K -"60.
—	Med romanskimi narodi. Spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice.
Ljubljana, 1901. — 211 strani. K - 80. Novak, Jos., Zgodovina brezoviške župnije. Ljubljana, 1907. —
226 strani. K 2 —. Verbajs, Anton župnik., Zgodovina kamnogoriške fare. — K -"80.
Zun, Valent, Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. okt. 1896, štev. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili etc. in raznimi vzorci. Kranj, 1905. — 104 strani. K 120. Volčič, župnik, Zgodovina Šmarješke fare na Dolenjskem. 1887. — K 150.
Mitierrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na
Tirolskem. 1880. — K —-60. Radie«, Maria Theresia und das Land Krain 1740 — 1780. — 1881. K 140.
Dalje priporočamo:
Leposlovna knjižnica:
1. zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2 —, eleg. vez K 3- . II. zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob
Volgi. K 120, eleg. vez. K 2 20. lil. zvezek: Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K 2-40, eleg. vez. K 3 40. IV. zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3" , eleg. vez. K 4 20.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest K — 60'
2.	zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih
apostolov. K — 60.
3.	zvezek: Sienkie\vicz. Jernač Zmagovač. Povest. — Achleitner, Med
plazovi. K —"60.
5.	zvezek: Šenoa, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz
leta 1573. K 160.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K —'20.
1. in 2. zve/.ek, vezan v platno, K 1'80. — 3. in 6. zvezek, veaan v pl3tn<>, K 1M0.
Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 3 80, eleg. vez. K 5 —.
Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani.
K 2-—, eleg. vezan K 3'20. Sašelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I. Ljubljana, 1906. VIII + 332 strani. K 2 -.
Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz širila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjigotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem antikvarijatu, ki je zdruien s knjigarno. Antikvarjatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal s I. oktobrom t. I. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo"pred tem dnevom, si zabilježimo.
(i
Katoliška bukvama v Ljubljani
985 10 -8
(poleg stolne cerkve)
si usoja naznaniti, da je svoje prodajalniške prostore zelo razširila, krasno uredila in ima tudi
šolske knjije
za vse šole v najnovejših apro-biranih izdajali vedno v zalogi.
Na razpolago ima tudi razne učne pripomočke, n. pr. Schulmann-ove in Freund-ove dobre prestave in izvrstne preparacije za
latinske in grške klasike (Cicero, Livij, Ovid, Salust; Herodot, Homer, Ksenofont i. dr.) Dobe se vsi deli, ki se jemljejo v šol*, tudi v posameznih zvezkih po 60 vin.; dobrodošli bodo posebno peto-, šesto- in sedmo&olcem.
£>* £>« £>& £>* £>* £>*

ad štv. 11370/19 7.
Razglas.
2131 3
1 i
Pozivno na tukajšnji razglas radi vložitve ponudb za izvršitev dovozne ceste k postaji nad „Vrdom" se razglaša, da je podpisani deželni odbor dobo za izvršitev te ceste do 31. majnika 1908 podaljšal.
Nove ponudbe, ki morajo biti sicer opremljene v smislu prvega razglasa, je predložiti podpisanemu deželnemu odboru
do 27. sept. 1.1. 12. ure opoldan.
ii odbor kranjski.
V Ljubljani 18. septembra 1907.


Šolske knjige
za irse šole v najnovejših, odobrenih izdajah,
pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potreščine
—— v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča ——
LkAV. SCHWEflTflEK 20S7 ,„
knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
*0m
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti, da sem si nabavil najnovejši	4 i>4-5
voz za prevažanj© poBiišt h a
<eporo<5m za selitve in razne drnge vožnje cp°;hai,ližiih
Konečno priporočam -n-pprnflom i ti fl mr lcr beležim
svojo zalogo JJIOlliUga 111 UI V velespoštivanjem
MARTIN LAMFERT, Ljubljana, IMoivorske ul.ee.
Knjigarna
2053 10—8
Kleinmayr £ Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg št 2
priporoča svojo
= popolne zalego =
«
SCatolaška Bukvama v Ljubljani.
f^^JK ~"tm iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitntMiiiiiiKniiiiiiiiiiHiiMiiinitiiiitHiiiiiiitiniiiiiiiiiiitiiiMiniiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiir J
vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. državni višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
šolskih knjig
najnovejših izdaj po najnižjih cenah.
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj.