MUZEJSKI RAVNATELJ tem. SU 211 LJUBLJANA JUGO5LAVT J (B. C.MI Letnm LII Ženevska družba Drufba narodov preživlja kri-bo, precej resno notranjo kn-bo. Tega ni mogoče prikrivati. Kdor je le količkaj pazno zasledoval v zadnjih tednih poročila listov o raznih razpravah m dogodkih, ki so bili v zvezi z z^ nevsko usUhmr'o, je moral priti do lakoga zaključka. NekakAaa nrrvooiost se je p»wvila v mednaj-oatoem zboru ckrfc-vv, noi-rozaoat, ki je n^la dovolj odmev v d^Ckm- strativnom umiku senatorja De J«.uvencia iz francoske delegacijo za Drufibo narodov. Znano re da je De Jouvenel v pismu, ki ga je pi-ai zunanjemu ministru Briandu, ostro nastopil proti metodam, katerih se velike vlasti sedaj poslužujejo v Žersevi. Njegova kritika je bila zelo hiMUL. Izjavil je brez obotavljanja, da je ženevska organizacija popolnoma zgrešila namen, radi katerega je bila ustanovljena. Krivdo za to nosijo velike vlasti, ki ne dopuščajo, da bi tudi manjše države prišlo do besede. O vseh važnejših vprašanjih se same posvetujejo in same sklepajo, tako da je Družba narodov odveč. Tako je trdil De Jouvenel. Mnogo prahu so dvignile tudi izjave, ki jih je podal Lord Ce-Ta dva slučaja i>a sta le izrazitejše očitovanje precejšnjega nezadovoljstva, ki se je v zadnjem času pojavilo glede poslovanja Drufibe narodov. K temu uprazpokAeo j u je v precejšnji meri prh»cwnoglo tudi dejstvo, da ne zriramuje Dražba narodov v zadnjem letu skoro nobenih vidnejših uspehov. Kar ye bilo inan#«ih sporov med državami^ so deloma še ostali, deloma pa so se rešili s posredovanjem oziroma na pritisk velesil. D i nMi« narodov ni pri tem igrala vloge. Veliki spor med Anglijo in Rusijo pa se je v zadnjem letu še poostril. Konferenca za omejitev pomorskega o^croževanja-, ki jo je sklical predsednik Coolidge, ni zaznamovala nobenega uspeha. Vsi ti in še drugi vzroki so ustvarili poeebno razpoloženje, iz katerega izvira tudi nezadovoljstvo napram ženevski družbi. V tem znamenju se letos pričenja redno jesensko zasedanje Družbe narodov. Vi mu rmnapeti že v naprej prorok u jej o neuspeh. Je pa tudi mnogo takih, ki so drugačnega mnenja. Nagi aša jo, da je Družba narodov potrebna in da bi marsikatera liuda reč že bila nastala v Evropi, da ni bilo ženevske organizacije. Vsak začetek je težak, a b^iš začetnih težkoč se človek ne sme ustrašiti. Jutri se zberejo v Ženevi zastopniki dvaindvajsetih držav na prvo. sejo. Ni verjetno, da bi sedanje zasedanje prineslo bog-ve kakšnih senzacij. Izgleda sicer, da bo dr. Strese-marui, neenaki zunanji minister, načel precej kočljivo vprašanje, ki se do sedaj še ni dalo rešiti: To je vprašanje splošne razorožitve. Ko so zavezniki ob sklepanju mirovnih pogodb narekovali Nemčiji, Avstriji, Bolgarski in Madžarski razorožitev, so obljubljali, da se bo omejitev oboroževanja izvedla tudi v vseh drugih državah. Takrat so vsi prisegali, da nove vojne ne bo več. Kdo bi si bil pač upal govoriti ob zaključku svetovne vojne o novem klanju? Od tedaj je že preteklo nekaj let. Vsi poskusi, da bi se res izvedla razorožitev ali pa vsaj o-meiitev oboroževanja, so ostali brez uspeha. Tako se je ustvaril v Evropi nenaraven položaj, o katerem pravijo Nemci, da je nedopusten in krivičen in da se mora odpraviti: naj se izvede splošna razorožitev, ali pa naj zavezniki dovolijo bivšim nasprotnikom, da tudi oni po svoji volji skrbe za svojo varnost. To bo, kakor kaže, eno glavnih vprašanj, o katerem bodo razpravljali zastopniki držav. Oni, ki pripisujejo sedanjemu zasedanju precejšnjo važnost se menda ne motijo, kajti šele po tem zasedanju bomo lahko sklepali, kako da se razvijajo stvari v Ženevi. Ali se bo Bri andu, Chamberlainu in drugim vernim zagovornikom ženevske ustanove posrečilo spet utrditi zaupanje v Družbo narodov, zaupanje, ki se je v zadnjem času omajalo? Posetf Rlcttoffl GarttaMl pit minJstrskona RIM, 3. (Izv.) Načelnik, vlade on. Mussolini je sprejel danes predsednika fašistovske zveze v severni Ameriki grofa Thao-na di Revela, ki mu je izročil pozdrave severoameriških faSi-jev, in predsednika zveze bojevnikov poslanca on. Manaresija, ki mu je poročal o zamišljenem in o tekočem delovanju zvesze bojevnikov, posebno še o delovanju zveze v Poadižju, v Istri in v južni Italiji. Letafeke orožne vaje RIM, 3. (Izv.) Med 10. in 15. septembra se bodo pričele v severni Benečiji orožne vaje voj-* nega letalstva, katerih se bodo udeležila letala vseh tipov. O-rožne vaje vojnega letalstva bodo imele veliko važnost, kajti tekom teh vaj se bo izkazal praktični pomen zračnega o-rož j a. K vajam bodo pripuščeni tudi zastopniki tiska, ki bodo lahko zasledovali potek letalskih orožnih vaj do poslednje potankosti Otvoritev HL mednarodnega kMfrosa za znanstveno organizacijo dela RIM, 3. (Izv.) V potideljek ob 10. uri se bo v Rimu otvoril, kot smo že poročali, III. mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela. Otvoritvena seja se bo vršila v dvorani senator-ske palače na Kapitolju. Ob 15. uri se sestanejo udeleženci v mednarodnem zavodu za poljedelstvo, kjer bodo izvoljene posamezne komisije, na katere se bo kongres razdelil. Ob 16. uri se bo vršil sprejem na Kapito-lju. Po sprejemu si bodo udeleženci v avtomobilih ogledali rimsko mesto. Do sedaj se je priglasilo o-okrog 1200 udeležencev, izročenih je bilo prinravljalnemu odboru 163 poročil, od katerih je 41 italijanskih, 23 francoskih, 21 amerikanskih, 16 čeških itd. Na kongresu bo zastopanih 40 držav. pariškemu «Te*psu» RIM, 3. (Izv.) Uvodnemu članku pariškega «Tempsa», ki je predlagal, naj bi se pretvezni italijansko-j ugoslovenski spor izročil v rešitev svetu Družbe narodov, posveča tudi današnja «Tribuna» sledečo kratko noto: Uvodni članek «Tempsa» «Pred ženevskimi razgovori«, ki so ga prinesli naš in drugi italijanski listi v prevodu, ima predvsem dokazovalen pomen. Iz svečanega klepetanja važnega prekoalpskega lista ni mogoče namreč napraviti ni kakega drugega zaključka, kot tega: Ženevska ustanova je morala pač globoko pasti, ako je primorana izkopavati umetne in zastarele politične argumente, kot je pretvezni italijansko-jugoslovenski spor, da pride ž njim svojemu zasedanju nekoliko vsebine in pomena ter preskrbi nekoliko grizJjajev veljakom družbinega sveta. Ni mogoče namreč drugače razumeti onega opreznega namigavanja na «koristni vpliv, ki bi se dal izvajati na položaj italijansko-j ugoslovenskih odnosa j ev.» Manj diplomafcčen je bil Pavel Boncour, ko je rekel pred dnevi uredniku «Quotidiena», da bo moralo priti do trenutka, ko bo svet Družbe narodov posegel v i t al i j ansko-j ug-oslovenski spor. Tako neverjetnih primerov družbi ne domišljavosti ni mogoče več pobijati z italijanske strani z diplomatičnim dokazovanjem, ampak je potrebno spregovoriti na iskren fašistov-ski način. Pavlu Boncouru, «Tempsu» in vsem njima enakim je treba povedati, da Italija ni nikdar nameravala zanetiti spora z Jugoslavijo. Tiranska pogodba je najnormalnejši dogodek zunanje politike, katerega tudi jugo-slovenske muhe ne m6rejo pretvorili ter ustvariti iz njega «ca-3us foederis». Italijanska ovadba o jugoslo-venskem oboroževanju ni nič •nanj opravičeno dejanje, nego ie tiranska pogodba. Italijansko-jugoslov. spor obstoja tedaj samo v fantaziji ali v želji gotovih ljudi in gotovih vropskih političnih organizmov. • GENOVA, 3. (ter.) Včeraj Je prispel v Genovo na trgovskem parniku, prihajajočem iz Liver-poola, Ricciotti Garibaldi, ki je prosil italijansko vlado za dovoljenje, da se sme povrniti, v Italijo. Tekoen celega dneva je ostal Garibaldi na krovu ladje. Šele ob 19.30 se je izkrcal in podal takoj na postajo, odkoder se je cdpMjal z vlakom v Riotred-do, kjer se bo posvetil trgovkii-Tako vsaj je dejal sam ter je dodal, da se s politiko ne mara več »ečsti. Oni, ki so imeli priliko ga videti, so dejali, da je izgledal zelo potrt. sodflča, po kateri je bil Ferad beg Draga obeojen na 20-letno ječo. Oproetilna razsodba se u-temeljuje s tem, da so dejanja, radi katerih je bila izrečena sodba, že zastarela. 39% popust na jufloaievensklh Mamicah za pesefaaike milanskega sejma BEOGRAD, 3. (Izv.) Prometno ministrstvo je dovolpo udeležencem razstave kožne industrije, ki se vrši od 20. do 26. tekočega jmosttca v Milanu, na vseh jugoelovenslrih progah 30 odstoten popust. Druga neareča v okettei zasedanja seeta Drsž&s narodov pilepel t ŽENEVA 3. (Izv.) Danes zjutraj je prispel v Ženevo francoski zunanji minister Briand in se je takoj udeležil današnje seje sveta Družbe narodov, ki je bila posvečena neznatnim u-pravnim vprašanjem. Na da-naSnji seji je bil precej bojevit angleški zunanji minister Chamberlain, ki se je bavil z vprašanjem grških in bolgarskih beguncev. Ker sta bili obe stranki zadovoljni z rešitvijo vprašanja, je Chamberlain takoj porabil ugodno priliko ter je podčrtal koristi Družbe narodov, s katero so nekateri nezadovoljni. Z današnjo sejo je bil izčrpan « r.evni reri zasedat nja sveta Družbe narodov. Tekom današnjega dneva je imel Chamberlain dolg razgovor z nemškim zunanjim ministrom Stro^emaiuiem. ki se je tekom današnjega dne sestal tudi s francoskim zunanjim ministroma BrMttsifcam- Chamberlain je nadaljeval svoj razgovor s Titulescom in Walkom, zunanjima ministroma Romunije ln Ogrske o vprafianju ogrskih op-t.antov, o katerem je podal Če hosiovaški zunanji minister Be-neš svetu Družbe narodov posebno spomemico. Sploh podpirata Romunijo Cehoslovaška in Jugoslavija, članici Male an-tante. Kakor običajno, so se tudi o priliki tega zasedanja širile razne politične verzije. Tako se je govorilo, da sta italijanska in jugoslovenska delegacija izkoristili ženevski sestanek ter razpravljali o italijansko-jugo-slovenskem nesporazumi j en j u radi tiranske pogodbe. Nota «Giornale dTtalia*, ki so jo prinesli ženevski časopisi, pa je vzbudila razne komentarje ter je ovrgla že kot taka vse omenjene govorice Za kulisami se razpravlja o vprašanju oboroževanja v vzhodni Evropi, ki bo o njem, kot se zatrjuje, nemški zunanji minister Stresemann podal na zasedanju Družbe narodov posebno poročilo. Za to priliko se bitje pripravljajo nepričakovani dogodki. Poljska bo baje predlagala sklenitev garancijske pogodbe med skupino baltiških držav in med Nemčijo. Poljski viri sicer dementirajo to vest, toda brez dvoma se mnogo dela v tem pravcu. Sofa jugoslovenske delegacije pogajanja z Madžarsko BEOGRAD, 3. (Izv.) Nocoj se je sestala jugoslovenska delegacija za pogajanja r Madžarsko h konferenci, na kateri so se pretresala vsa vprašanja, ki prihajajo v poštev za pogajanja z Madžarsko, ki se pričnejo 20 tega meseca v Beogradu. Glavno točko teh pogajanj tvori vprašanje madžarskega transita preko jugoslovenskega ozemlja do madžarske svobodne cone na Reki. Zatnfa nedelja pred fuUtrami BEOGRAD, 3. (Izv.) Vsi Šefi strank, ministri in poslanci se nahajajo na agitaciji, v svojih volilnih okrožjih, ki bo jutri, zadnjo nedeljo pred volitvami, dosegla svoj vrhunec. V političnih krogih se živahno komentira včeraj objavljeni volilu proglas radikalske stranke. Razveljavljena obsodba F beg-Drago BEOGRAD, 3. (Izv.) Beograjsko kasači j sko sodišče je danes razveljavilo znano razsodbo ko-SOTsko-mitam&kega okrožnega KARLjOVAC, 3. (Izv.) Danes se je v karlovSki okolici pripetila ponovno težka avtomobilska nesreča. Tokrat so postali žrtve 3 slovenski trgovci, ki so bili na poslovnem potovanju. Danes popoldne so se peljali iz Karlovca proti domu. V bližini Netretov je avto na nekem o-strem ovinku zavozil v kup kamnja, vsled česar se je vozilo prevrnilo m padlo v precej globok prepad. Vsi trgovci, doma z Dolenjskega, so bili težko ranjeni. Najtežje je bil ranjen Ivan Lovšin iz Dolenje vasi pri Ribnici; zadobit je težke poškodbe na glavi in so ga nezavestnega prepeljal v kartovško bolnico. Tudi ostala dva sta bila težje ranjena, vendar pa manj nevarno. NeereSo je bržkone zakrivil šofer, ki je bil baje vinjen. Pravi vzrok pa bo ugotovila seveda preiskava. Občinske voBtve v Zagreb« ZAGREB, 3. (Izv.; Danes popoldne je prevzel glavni volilni odbor za občinske volitve v Zagrebu, kjer se vršijo jutri volitve, volilne krogljice, skria^ce itd. V mostu jo že danes zeJo živahno. Za volitve vlada izredao zanimanje. Vse stranke izvajajo živahno agitacijo. HadoMRsS&e~or$mzec!]e RIM, 3. Agenciji «R«dio Na^ zionale» poročajo iz Prage, da so hoteli čehoslovaški nacionalisti napasti praški magistrat ter se na ta način polastiti važnih dokumentov. Oblasti so ta napad preprečile, obenem pa je čehoslovaška vlada ^ sklenila razpustiti čehoslovaška nacionalistična mladinska društva, ker so pričela delovati v praven, ki je proti državnim zakonom. Vojaške oblasti so zaslišale tudi vpokoj enega generala Gibischa, enega najožjih prijateljev bivšega generala Gaj de. 16 kommftisimv pred trifriia idem RIM,. 3. V sredo, 14. septem-hra, se bo vršil pred posebnim tribunalom proces proti 16 mladim komunistocn, ki jih je policija aretirala v Brindisiju lani v novembru, ker so huj skali proti državnim oblasfcvom. Lani je policija zvedela, da obstoja v Brindisiju mladinska komunistična organizacija, ki je gojila prevratnidko propagando, skuhala ustanoviti rdečo vojsko ter zbirala denar za fonde komunistične stranke. Sestajala se je ta organizacija po večini zunaj v okottci mesta. Policija je pričela komuniste zasledovati in v dneh 2. in 3. novembra lai\sk. leta jih je po-lovila in izročila sodišču. Zasegla je društvene izkaznice, nabiralne pole za dnevnik «Uni-tfc» in letake ter slike Lenina in Karla Marsa. Pred Jesenskim zasedanjem zbornice RIM, 3. Davi je prispel v Rim predsednik poslanske zbornice on. Casertano. Pregledal je o-lepševalna dela v prostorih zbornične palače Montecitorio. Popoldne se je odpeljal v Milan, kjer bo prisostvoval avtomobilskim tekmam v Monzi. Nato pa se bo spet povrnil v prestolnico. Tukajšnji novinarji so mnenja, da se bo» po svojem ponovnem povratku v Rim domenil z načelnikom vlade on. MussoUnijem glede otvoritve jesenskega zasedanja poslanske zbornice. Minister on. Roeco operiran MILAN, 3. V svoji vili v Ron-cegnu je bil operiran pravosodni minister on Rocco, ki je moral vsled tvora na trebušni mreni ves teden ostati v postelji Operacija je uspela. Težek položaj poljskih popisni] enih krajev VARŠAVA, 3. Iz poplavljenih krajev prihajajo vesti, ki govorijo o neprecenljivi škodi in stotinah človeških žrtev. V palati-natu Stanislavok je preko 200 vasi pod vodo. Največjo škodo so vode prizadele okraju Kos-sowu. V pokrajini Leopoljski je poplavljenih 132 krajev, med njimi mesta F remi si, Borislav in Sanok. Sicer še nepotrjene vesti iz pokrajine Stanislav govorijo o 215 človeških žrtvah, v pokrajini Leopoljski je izgubilo življenje 132 ljudi. Poljski ministrski svet zaseda v permanenci in prejema stalna poročila letalcev, ki so bili z letali poslani nad prizadete kraje. V samem kraju Kos-sow bi se naj bilo potopilo okrog 100 ljudi. Ministrski svet računa, da je bilo okrog 2000 ljudi težje ali lalje ranjenih. Pridelki so uničeni. Škoda, ki jo je poplava prizadela petrolejskim vrelcem in toeadevnim tvorni-cam v Karpatih, se ceni na 100 milijonov zlotov. Vlada je odredila, da se mobilizira vsa vojska, ki je garnizirana po gali-ških vojašnicah. Veliko število vojaških oddelkov je bilo že odposlano na pomoč prizadetemu prebivalstvu. LVOV, 3. (Izv.) Položaj v popravljenih krajih se je poslabšal, ker je znova padalo mnogo dežja. — Posebno v okolici Lvova in Strija Dnjestra stalno narašča voda. Pri Pereminsku je Lomnica prestopila bregove in poplavila mesto. V okraju Strija je še vedno 40 vaških občin pod vodo. Poplave v Bukovini BUKAREšT, 3. (Izv.) Radi velikega deževja je prišlo v Bukovini do velikanske katastrofe. Cela mesta so poplavljena. V mestu Kirlibabi je vdrla voda v neko votlino, kjer je iskalo zavetja 36 o-seb. Od teh je 26 izgubilo življenje. Škoda znaša do sedaj 40 milijonov lejev. _ Poljska nI predala IJtvanski ultimativne note VARŠAVA, 3. Vest, da bi bil načelnik vilnskega okraja predal Htvanskim obmejnim stražam ultimatum, je poljska vlada dementirala. Newyor$ld župan v Benetkah BENETKE, 3. Včeraj otb pol čez poldan je prispel semkaj newyorški župan Valker. Val-kerja so sprejele na kolodvoru beneške oblasti. Nastanil se je za več dni v hotelu Excelsior Lido. Drugi polet Iz AngKje v Ameriko ponesrečen PLYMOUTH, 3. (Izv.) Danes ob 6.25 zjutraj je nastopil angleški stotnik Courtney na hi-droplanu «Doraier\vall», krščenem z imenom «Balena» iz tukajšnjega pristanišča polet Anglija-Amerik a. Letalca spremljata pomorščak Downer in mehanik Little. Pred svojim odhodom je izjavil letalec, da si je postavil za cilj svojega poleta Newyork. Polet se je pripravljal že dalj časa in je Courtney priprave le še pospešil, ker se je bal, da bi ga prehitel Levine s svojo «Miss Columbijo». Letalo bo ubralo pot čez Azorske otoke m čez Novo zemljo, kjer se bo bržkone založilo z novimi zalogami bencina. LONDON, 3. (Izv.) Italijanski parnik «Adda» je vjel ob 14.10 sledečo radio-brzojavko, oddano od letaal «Balena» angleškemu parniku Duchess: «Letim proti Koruni (zapadna Španska). Premočni vetrovi mi ne dovoljujejo nadaljevati poleta proti Azorskim otokom. «Pride of DetroiU t Perziji KARAKI (Indija), 3. (Izv.) «Pride of Detroit», ki je odletel danes ob 7. uri iz Bagdada, je prispel v Bunder Abbes v južni Perziji ob 15. uri. S tem je bilo premaganih novih 1296 km na poletu okrog sveta. Drobne vesti Velikanska letala Družba ^Hamburg - Amerika* je sklenila z družbo Rumpfer pogodbo, da ji zgradi prekooceanska letala, težka 115 ton. z desetimi motorji po 1000 konj skih sil, s širokost jo peruti 94 m In s hitrostjo 275 km na ura BERLITZ-SCHOOL Tr«t, Via Fablo Filzi 23 - telef. 44-82 Pouk In prevodi v vseh jezikih. s?i Tg^nsKi psted Po Mtrsselinij evem (povratku v Rim Načelnik vlade on. Mussolini se je povrnil preteklo nedeljo v Rim. Z njegovim povratkom se je pričelo v njegovem kabinetu kot v vseh ostalih ministrstvih spet intenzivno delo. Qb istem času se je povrnilo v Rim tudi nekaj drugih ministrov in državnih po d tajnikov s svojih počitnic. V sredo je rotniki sedanjega režima v Jugoslaviji. V radikal ski stranki se je pokazal v poslednjih dneh očiten razdor. Glavni odbor stranke, ki ga ima jo v svojih Fokah pa-šićevci, je razveljavil dve tretjini kandidatur pristašev vladnih radikalov. Ministrski predsednik Vukićević čaka na izid volitev in potem se bo položaj v radikalski stranki bržkone sam ob sebi uredil. An«rleške~francosko nespora- zasdjmie glede perenskega vprašanja razrešeno Še pričetkom tega tedna so bili evropski časc.pisi prepričani, da bo predstavljalo vprašanje zasedbenih čet v Porenju kamen spodtike na predstoječem zasedanju Družbe narodov in da bo to trd oreh. Tekom poslednjih dni pa se je ta zadeva docela razrešila in. celo nemški tisk ni sprejel z nezadovoljstvom na znanje vesti, da bodo Francija, Anglija in Belgija odpoklica le iz Porenja 10.100 svojih vijakov. Povodom tega, na vse strani kolikortoliko ugodnega an-gleško-filancoskega sporazum-Ijenja, se je angleško^francosko prijateljstvo ponovno manifestiralo. V Parizu se je na potu v Ženevo ustavil angleški zunanji minister Chamberlain. Sprejeli so ga z velikimi častmi. Francija mu je kot predstavniku angleškega naroda darovala zlato knjigo, prav tako kot je 1. 1916. daroval v znak prijateljstva zlato knjigo angleški narod francoskemu. Družba narodov V Ženevi se zbirajo zunanji ministri 22 držav. Svet Družbe narodov je že pričel zasedati. Zaenkrat vlada največje zanimanje za vprašanje treh začasnih sedežev, ki jih bodo zasedle bržkone Belgija, Argentinija. katera namerava spet vstopiti v družbo, in Finska ali Grčija. Briandov prihod se je zakasnel za dva do tri dni radi seje francoskega ministrskega sveta in so Nemci hoteli francoskemu zunanjemu ministru že očitati, da se izmika vprašanju, na katerega bo moral radi 3Voje lanske obljube dajati odgovor in ki se tiče zasedbenih čet. Poleg tega bo Družba narodov razpravljala na svojem zasedanju razen o vprašanjih, ki se tičejo posameznih držav, tudi o vzhodnem Locarnu. Poljsko-rusko pomirjen.je V pondeljek je izdal sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve poročilo, po katerem bi se bili napeti poljsko-ruski od-nošaji, ki so se bili povodom uinora ruskega poslanika v Varšavi Vojkova zelo poostrili, spet uredili in da se bodo pričela poga-janja za sklenitev garancijske pogodbe med obema državama. Predvčerajšnjim pa se je nepričakovano pripetil v poljskem poslaništvu krvav incident. U-radnik ruskega poslaništva je ustrelil nekega Poljaka, ki je od njega na nasilen način zahteval vizum na potni list za v Busijo. Ta incident zamore seveda spet nepovoljno vplivati na razvoj odnašajev med Rusijo In Poljsko. Nove spremembe na Kitajskem Pravzaprav nekaj povsem o-bičajnega na Kitajskem: Južni nacionalisti so premagali generad a Sun-Cuan-Fanga, ki je imel v zadnjem času mnogo sreče in je bil celo zavzel Nan-king. Njegove čete se bodo morale docela umaknit iz pokrajin, v katerih so še pred tedni Cc^pcdarili južni nacionalisti. Politične beležke Avstrijski tEdmhn Udruženje «Heimwehr» se je v severnih pokrajinah avstrijske republike v zadnjem času tako razširilo, da ima sedaj s vaje podružnice že v vsaki veiJ^ občini. Vzporedno z ustanavljanjem novih podružnic p*a napreduje tudi origanizacija «Heia>-wehr», ki ima izključno vojaška podlago. Organizacijo vodijo bivši štabni častniki, ki so obenem načelniki posameznih oddelkov. Te dni je list «Abend» objavil zanimivo sliko «Heimwehra» iz Murana na Štajerskem, iz katere je razvidno, da so člani ^Heimwehra» v M uranu oboroženi s puškami tipa Mann-licher in s strojnimi puškami, katerih imajo sedaj osem. Poleg tega razpolagajo z dvema gorskima topoma. Slična je bojna oprema « h eim w ehrovc e v» v drugih krajih. V zadnjem času se «heimwehrovci» redno wež-bajo na prostem v streljanju in v rabi drugega orožja. Kot protiutež proti nacijona-* lističnemu bojnemu udruženju so socijalisti svoj čas ustanovili svoje bojno udruženje, ki ga imenujejo «Schutzbund». Napredovanje <{Heimatswehra» je začelo povzročati socialistom resne skrbi. Ker se boje, da bi njihovi bojni oddelki v slučaju potrebe ne bili kos «heim-wehrovcem», če že ne radi števila, pa vsaj radi slabše vojaške izobrazbe, so v zadnjem času pričeli na novo organizirati celokupni ustroj «Schutzbimšane voj&ške službe (ne manj kot šest mesecev). Novinci se morajo prijaviti že pri naborni ali mobilni komisiji, če imajo pravico do minimalne ali skrajšane vojaške shiibe. Morajo nadalje predložiti omenjenim obla-stvom listine, ki dokazujejo pravico do rečenih ugodnosti najkasneje do zaključka sezone (15. marca 1&28.); v nasprotnem slučaju zgubi novinec vsako pravico do eventuelnih ugodnosti. Vsekakor, če nastanejo okolnosti, ki dajejo pravico do skrajšane ali minimalne službe v zadnjem četrtletju sezone, lahko doprinese novinec svoje dokazilne listine v roku devetdesetih dni po nastalem dejstvu. Obveščamo tudi, da morajo brez izjeme poleg vsega dokazati, da so posečali z uspehom predvojaški tečaj ali pa, da jim je bilo materijalno nemogoče posečati ga. Tozadevna potrdila ali izjave izdajajo intereeirancem poveljstva fašist ov-ske milice. Novinci, ki želijo iz kakršnegakoli vzroka odlog do druge naborne seeone (radi študijev, neobhodne potrebe voditi podjetje, ker je drugi brat Že pod orožjem in slično) morajo radi novega sistema vpoklica vposlati na okrožna poveljstva svoje prošnje pred odhodom pod orožje. a bmn september. Z 10. septembra morajo vsi oni, ki so sklenili obonmčL na menjalne pristojbine (tassa scambi), vplačati vnaprej registrskemu uradu uradu troanesečni obrok. Z 16. septembra poteče rok, te« kom katerega treba vplačati na registrskem uradu obrok tekočega četrtletja abnomaja za kolkovne pristojbine na računih kavarn, barov, gostiln, pivnic, mlekarn, krožkov in klubov. Peter Jumam - Cerkno: Na Vajo željo smo stvar odstopili, kamor ste želeli. Od tiste strani boste osebno obveščeni. Anten Božič - Bistrica: Radi kcmpetence smo predali Vaše spise istrskemu pokrajinskemu odbora v nadaljnje uradovanje. Stanislav Msaesnei - Gode: Vaša zadeva je bila poslana na fi- nančno intendanco v Gorici dne 7. 5. 1927 z izkazom 1210/XI/I ter nosi št. 11.594 V Req. Poturite tamkaj 1 Ivan Lavrenčič - Vrh pelje: Našli smo dve prijavi istega imena; zdi se, da je Vaša ona, zaznamovana s pozicijsko št. 21981 V. I»eq. Na nase posredovanje bo akt poslan v najkrajšem Času v Gorico na ta-mošnjo finančno intendanco, da st ugotovi, ali se tam že nahaja prijava na naslov vojne škode. Prošnje za 70% predujem ni, zato bo akt iz Trsta moral Še na a. o. komisijo na Dunaj. Tajništvo. BrateviMna «Sv. rožnega venca» v Bark&vljah priredi v soboto, dne 10. t. m. izlet na Sv. Goro. Odhod iz Trsta s posebnim vlakom, ki odide o polnoči z južnega kolodvora naravnost v Solkan. O jutranji zarji peš na Sv. Goro. Na račun vožnje treba plačati 10 lir, ker železniško ravnateljstvo še ni določilo natančne cene. Povratek v Trst: iz Solkana v nedeljo ob 5. uri popoldne preko Opčin k Sv. Andreju. Cas za vpisovanje je do 8. t. m., zato naj se vsak, ki bi rad šel na Sv. Goro, požuri! Iz tržišk^a živgenja Tramvaj trdil ob tovemi voz. Kot izgleda, so tržaški tramvaji začeli v zadnjem času dokaj čudno voziti. Predvčerajšnjim je neki tramvaj trčil v ulici Roma, na vogalu ulice Torre bianca, ob neki tovorni avto, včeraj pa se je slična nezgoda pripetila v ulici Cesare Battisti, z razliko, da je to pot postal — žrtev tramvaja neki tovorni voz. Okoli 12. ure se je pomikal po omenjeni ulici navzgor dvovprežen tovorni voz, težko naložen s sodi olja, ki so bili namenjeni trgovcu Curiel, ki ima svoje skladišče v hiši št. 10 omenjene ulice. Ko je dospe} prft'l skladišče, je vodnik Viktor Cressa obrnil voz, da bi ga pripeljal tik pred vrata. Pri tem je moral voz preko tramvajskega tira, po katerem se je tedaj bližal tramvaj proge Sv. Ivan-Campo Marzio. Razdalja med obema voziloma je bila še precejšnja in zdelo se je, da bo voz utegnil prevoziti čez tir. Tako je očividno menil tudi savirač Egidij MarinšČek, kajti vozil je skoro z navadno naglico dalje. Toda nesreča je hotela, da je voz zdrčal z zadnjimi kolesmi na tračnici in se radi tega za hip ustavil. To je zakrivilo nesrečo. — Marinšček ni utegnil tako naglo ustaviti tramvaja, ki je trčil z veliko silo ob zadnji del vo/.a. Radi sunka je več Železnih souv olja padlo z voza; dva sta padla na neki zasebni avto, ki je s tu i prer. hišo št. 6, in ga nioerio poškortrvvala. Tudi tramvaj in vo? sta se precej poškodovala. Potni-nikom v tramvaju se pa k i-rečj ni zgodilo nič hudega; le prestrašili so se precej. Tudi voznik in ravi-rač sta ostala nepoškodovana. — Dva mestna stražnika, ki sta se te-dj mudila v bližini, sta si zabeležila imena zavirača, voznika in ne katerih očividcev, nakar je tramvaj nadaljeval svojo pot. Voz podrl otroka Izrabivši trenotek, ko mati, s katero je šel po -ulici Vincenzo Bellini, ni pazila nanj, je (Metni Anton Vescovo, stanujoč v ulici S. Marco št. 10, stekel v svoji otroški brezskrbnosti čez cesto, po kateri je baš tedaj privozil enovprež-ni mesarski voz, na katerem je sedel 27-letni Bruno Gherdossich, stanujoč v Barkovljah št. 228. Mali neprevidnež je pritekel nenadoma naravnost pred voz, tako da Gherdossich ni utegnil preprečiti nesreče. Ubogi deček je prišel pođ kopita konja in je pri tem zadobil hude poškodbe po prsih in najbrž tudi notranje poškodbe. Siromak je bil prepeljan na rešilno postajo, kjer je dobil prvo pomoč, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico Njegovo stanje je resno. Nezgoda starke 75-letna Ema Hochhoffer, stanujoča v ulici D. Guerrazzi št. 9, je hotela včeraj popoldne v ulici Do-nato Bramante čez cesto, pa menda ni opazila avtomobila, ki je tedaj vozil tam mimo, kajti Šla je mirno dalje svojo pot. Avto^ jo je sicer samo na lahko dregnil od strani, a to je že zadostovalo starki, da je padla in se pri tem pobi-bila po levi nogi. Revica je bila prepeljana z istim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični odelek. Iz tržaške_pokrajine SEŽANA Poročilo o zadnjem trga Na trgu v Sežani dne 22. 8. t. 1. je bilo na prodaj: 213 krav in volov, 50 telet, 34 konj in 114 prašičkov. Skoupno 411 glav. Cene: goveja živina (živa teža) od 250-300 lir stot; teleta (mrtva teža) od 450-500 lir stot; konji boljše pasme do 4000 lir glava prašički 5-12 tedenski od 80-200 lir prašič. Cena v obče srednje dobra. Razprodajalcev različnega ma-nufakturnega in drugega blaga je bilo na tržnih prostorih 35, kro-šnjarjev 21. Na padanje cen goveje JSivine je v dobri meri vplivala sedaj tudi dolgotrajna suša. Prihodnji tržni* dan ee bo vriH 12. seDiembra t. L Vesti z JioriSkega Goriške mestne Testi1 Razpuščeni društvi. Oblastva »o razpustila Prosvetna društvo «Vrtec» v Vipolžah in Bralno in pevsko društvo «Slogajf v Ročinju. Obe društvi sta bili raz-puščeni z motivacijo, da ste dedovali v nasprotju z nacionalnim redom. Prijeli so ]u radi geljnflje. Že velikokrat smo opominjan naše ljudi, nej ne bodo prelahko-verni napram tujcem, ki prihajajo v vas pod krinko tega ali onega, samo da na kak način pridejo nepoštenim potom do denarja. Marsikateri jim je že nasedel. Nekaj podobnega se je zgodilo pred mesci v Zagraju. Po vasi sta hodila dva tujca v črnih srajcah in pobirala prispevke za neko dobrodelno u-stanovo. Ljudje, lahkoverni in do-brotljivi kot vedno, so jima v resnici dajali svoj težko prisluženi denar, misleč, da res pobirata za kako koristno stvar. Še na mise> jim ni prišlo, da sta nabirala navadna lopova. Ko sta si goljufa nabrala denarja pri ljudeh, sta si mislila: «Poskusiva še pri grofici Alberti; dobrosrčna je in za podobne stvari zelo navdušena kot vse grofice, morda nama bo kaj dala-« In res, napotila sta se k grofici Alberti. Navdušen govorček. govorjenje sem, govorjenje tja, človekoljubnost sem, človekoljubnost tja. — Kdo bo znal govoriti, Če ne goljufi! In grofica, navdušena za človekoljubno stvar, jima je odštela 300 lir. — Ko sta si nabrala denarja, sta izginila iz Zagraja. Malo čudno se je zdelo ljudem, čudno se je to zdelo tudi grofici Alberti, zato je jela poizvedovati o stvari in je končno izvedela, da je nased-ba dvema goljufoma. Toda o tičkih ni bilo ne duha ne sluha. Šole pred nekoliko dnevi so ju zapazili, kako sta se vnovič vrnila v Zapraj. Takoj so bili o tem obveščeni orožniki, ki so jih pa mimo pustili, da sta stopila v vlak, ki vozi proti Gorici. Med potjo, med Zagrajem in Gorico, so jih prijeli in spoznali v njih Blaža Cantillija, 25 let starega, in Karla Dibotta, 23-letnega mladeniča. Zaprli so ju in ju naznanili sodnijski oblasti radi goljufije. Odprte lekarne. Danes v nedeljo dne 4. septembra so v Gorici odprte sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Contin, Corso Verdi št. 17; do 1. ure popoldne pa lekarni: Alesani, Via Carducci št. 12. in Pontoni, Via RastoIIo Št. 26. VIPAVA. Imenovanje. 1a v Trstu je prijela te dni večje poSilja- tve semen in strojev. PODLISTEK RUDOLF pl. REYA. Dva dii ijUpi Mm Kakor sem že prej omenil, otli smo pri kosilu v precej veliki dvorani v nekdanjem samostanskem refrektorju. Sedaj je tukaj šola in obenem dvorana za predavanja in predstave. Vsi kaznjenci 30. leta so primorani hoditi v šolo, kjer jih poučuje kaznilnici učitelj v elementarnih pojmih; seveda to samo one, ki niso obiskovali šol. Starejši niso obvezani, toda če želijo in Če jim uprava dovoli, lahko tudi oni obiskujejo pouk. Ravnatelj nam javi, da 90 kaznjenci na dvorišču in da lahko gremo med nje. Nekakšna nervo*-nost so nas je lotila. Čeravno sem bil zelo radoveden, vendar mi je bilo težko gledati te nesrečnike. Zgrabil sem prijatelja pod roko in sva se sDUstila po stopnicah. Na raznih vrst ipinače: Virofray, Triumpf, Eskimo, Julia-na itd., seme solate endivja, zimske solate rumene, solatino, redkvice in graba. Seme holandMtega, motovilca, ter semena rži in pčeni-ce so odposlana posebej. KMETIJSKI STBOJI: Stiskalnice (preše) za grozdje, grozdni mlini, slamoreznice, plugi, bruna, stiskalnice za olje, mlečni posnemal-niki itd. Ejnetevalce, ki se za te streje zanimajo, vabimo, dadJUi ogleda jo v naših skladišč*. TRŽ. KMET. DRUŽBA V TRSTU ul. Torrebianca 19 in Raffineria 7 Telefon št. 44-39. Znanost injimetnast m m v setfeii&i Avgust nam je prinesel dve ve-lezanimivi odkritji, o katerih bomo 5e obširneje govorili. Zvezdama v Capo di monte pri Napolju je naznanila odkritje nove zvezde stalnice. Ne gre za to, da se je morda z bolj izpopolnjenim daljnogledom odkrila dosedaj neopažena zvezda, tudi ne za to, da bi se bila določila zvezda, ki bo jo doslej iz tega ali onega vzroka prezrli. Ne, pojavila se je res nova zvezda na nebu. Taki pojavi niso tako redki in so znani vsaj v kolikor se da zgodovinsko ugotoviti, od 1. 1572. dalje. Tudi astronomija rabi zanje poleg strokovnega izraza ime «nove zvezde*. Nikakor pa ne smemo misliti, da so to popolnsma «nove» zvezde, ki so morda šele nastale. Nekatere komaj vidne, velikokrat tudi celo nevidne zvezde na nebu zažari j o na enkrat z močno svetlobo. Sijaj pa zelo hitro pojema in navadno že po preteku nekaj mesecev je zvezda zopet izginila. Tako se nam prikazujejo od daleč silne kataste-ofalae spremembe, ki se vr»jo na teb zvezdah, ali belje ki so se vršile na teh nebesnih telesih pred več sto let, kajti toliko časa preteče, da pride svetloba od teh zvezd do nas. Drugo poročilo pr&aja iz Amerike in pravi, da je ena nam najbližjih zvezd-stalnic skupina kar štirih različnih zvezd. Res je sicer, da razpolagajo Amerikanci z največjimi daljnogledi, toda kljub temu, ne smemo misliti, da so neposredno opazili te štiri zvezde, ki se nam sicc prikazujejo kot ena sama zvezda Ugotovili so le na podlagi natančnejšega proučevanja sve-UoLiie-rn spektra te zvez I* in po temeljiti teoretski obdelavi tako ugo-jvljenih razlik v barvah. Selaoe. Soince se v septembru dalje niža na nebu in sicer zelo hitro. 1. septembra je bilo še 8.33' nad ravnikom. 23. bo le 0°13\ 24 pa že 0° 10' in ob koncu meseca že 2*31' južno od ravnika. 24. septembra ob 2. uri prekorači namreč Soince ravnik. Tedaj je jesensko enakonočje. Temu nižanju Solnca na nebu primerno se skrči tudi dan od 13 ur 27 min. ob začetku na 11 ur 45 min. o koncu meseca. Opazovalec v Trstu bo videl Soince najv»je na nebu 1. sept. ob 12. uri 5 min. 9 sek., 15. sept. ob 12 uri 2 min. in 25 sek. ia 2». ob 11. uri 56 min., 32 sekund. #5-170-270 vkoka, druga 140-60-150 visoka. Izgotavljajo »e tudi nove ledenice, po naročilu. Via Donna-tello 529. AneeL 1232 POSTELJA »e odda delavcu, mondo 12/L, Petrovič. Via Ri»-1234 HIŠA, z vrtem in zemljiščem ali brez tega, se proda pri Sv. M. Magd. zgornji št. 726. 1235 TKI HfŠE v soSki dolini, med temi ena velfica, nova, enonadstropna, moderna, primerna za kmetijstvo ali ereinSko postajo, z veliko kletjo, velikim dvori*čern, veHkim modernim hlevom, ki se lahko iapremeni v stanovanjsko hiio, z modernim prašičjim hlevom, lepim vrtom m zemljiščem (nad 2 V, ha) se prodajo po nizki ceni. Pojasnila daje goriško uprav-niStvo »Edinosti*. Plačilo kupnine je olabkočeno. _ 1233 OPČINE. HiSica, dve sobi, kuhinja, vrt in nekaj pohištva se proda. Pojasnila it. 212 Gogola. _1236 ČEVLJARSKI delavec, dobro izučen, se sprejme takoj, za stalno delo. Staačič, Herpelje. 1228 SLUŽKINJO od 35—40 let staro, ki bi bila zadovoljna iti v Rim, eprejme družina (dve osebi). Dobi dobro plačo. Bcch-tinger, via Giulia 22/111._ 1229 PREMOŽENJE v Jugoslaviji, v Bosni dam v najem. Pojasnila via Broletto 181, geetilna.____1230 SOMCA, s posteljo, Severo 64. se odda. Via Fabio 1231 SODI, prazni, skoraj novi, od 100—700 1 so na prodaj na Prošeku, gostilna pn «Cavallino». I223 ,^/vLtA, izučena v manufakturi in Speceriji, poštenih stariiev, želi dobiti mesta v trgovini, v mestu ali na deželi. Iva Dekleva, Petelinje 5«, Sv. Peter na Krasu. 1226 SWJA z »nagna Yl. vila Lehner. preda. Via Ro-1227 A-JOUR, Manil i vbod (nalivanje čipk), vezanje na slroj. San Sebastiano 4. fi237 OBLIKOVANA če vi jamica Gfeseppe Pachor, via Ginnastica 20. Prevzemajo se naroČila in popravila vseh vrst. Cene 1238 zmerne. MICLAVETZ Giorgio, zobotehnik. Trst, Via Zovenzoni 6/L, ordinira od 10—13 od 15—19.__H60 STAMUMElfTO musicale -Giuseppe Verdi*. Via Imbriani 18, vogal Carducci. Muzikalije, godala, orkester, violine itd. 1024 OBUVALO, moško, žensko, otroško po zmernih cenah. Marsich Mario, Riborgo 28. 1161 RESTAVRACIJA «FIAT», Trst, via Bat-tisti 26. Prvovrstna kuhinja. Izvrstna vina in pivo «Dreher». Najnižje cene. Pri cenah vraČncjena postrežba. 1004 ANTON PEČAR, tovarna glaisovirje/, Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja, uglašnje in menjuje glasovirje, harmonije ia orgije. 1108 ELEKTRIČNE napeljave, svetilniki, električni aparati, po najnižjih cenah. Carlo PadoanL Corso Garibaldi 4, telefon 27-67. ____1020 MARIO CANEVA, avtorizirana mehanična delavnica in napeljava vode in olina. Trst, Via Felice Venezian št. 20. 1071 COZUT Carlo, Trst, Corso 17. Ovratnice, ovratniki, naramnice, moške in ženske nogavice, torbice, dežniki, spomini na Trst._'____1072 FOTOGRAFIČNI atelje (nasproti Teatro Nazionale) Fratelli Longo, Trst, Viale XX Settembre 59. Specijaliteta za otroke. Povečanja. Posnetki v naravi (1142) MASSIMILIANO TENZE, Trst. Via S. Laz zar o 19. Zaloga papirja, fine lepenke, pergamene in ovojnega papirja. U153 PLISSE vseh modernih vzorcev, a-jour, vezenine na stroj in ročno delo. Trgovina Belihar Carlo, Trst, via Baiisti 13. 1182 HIŠA s 7500 letnim dohodkom in prostim stanovanjem, z vrtom, se proda. Naslov pove upravnistvo Edinosti. 1C96 KONTROLNE BLAGAJNE -NATIONAL* razne tipe proda po nizki ceni Muller, Irene o 6 tel. 9-97_1199 PISALNE STROJE, razne tipe, tudi majhne za potovanje, prodaja Muller. Ireneo 6, telefon 9-97 1210 KROJAČ izdeluje obleke. L 150.— z pod-vlako. Corso Garibaldi 1, vhod Zudecche. 1212 izvršujejo, decchc. slikanja na oblekah in^erUu^se Corso Garibaldi 1. 1212 VINOGRADI, njive, gozdovi, mesta, se prodajo. Pisati pod upravnistvo. v bližini «Trte» na 1214 ISACCO ABINUM, velika delavnica, vatirane odeje, žimnice in vzmeti. Trst, via S. Maurizio 7. 1239 ;Of elektro-mehanično podjetje Guide De Saati, Trst, via Tesa 33. Popravila električnih in mehaničnih strojev. Splošna napeljava. 1240 BAMCA, diplomirana, sprejema noseče. Bice Hladiš, Madonnina 10(11. 1241 (Dalje na IV. strani) vratih dvorišča sva kar obstala: vse belo.. Nekateri so sedeli na nizkem sidu, drugi so ee razgevarjali, drugi «Da. — Nevem, kaj bi delal v prostem času, sato najrajši čitank*. Začela sva raagovor. Vprašam ga, kako se mu godi, kakdno delo Ima v kaznilnici in da so «efc> čudim, ker ja tukaj. Bil je občinaki pisar nekje ▼ liki Zaljubil se je v mlado gospodično, ki je službovala v istem uradu. Tudi ona ga ie imela pre-cej rada, toda priSel je tratil in io G. Culot Trst, Via delle Tmrri 2 Bogata Izbera volncnin, svilenin, bombaževin, tkanin in knjig za vezenje, g rnaMMH ammmm—mmmma V novi I MM Irpviri I Piazza Poiiteresso 5 | ■ se prodaja blago po zelo ■ nizkih cenah. 961 Specijaliteta ženskega in posteljnega perila. j PrifiBriaife ii pruriiailc it! { liBHMnsii maJ zasnubil. Ona ga ni več prijazno gledala. Ko je videl, da je za njega izgubljena, se mu je porodila atnina misel... «No — in potem?« Ustnice so se mu stresle* gledal je v tla in komaj sem sliSal te besedo: aPočakal sem ga na ceati. in iz grma ustrelil*. Molčala sva •Kdaj ae je to zgodilo T* sTorej tretje leto ste ie tukaj. Koliko časa morata še presedeti?* ode pet*. Ubogi mladenič! Tako mlad in tako'%traino povest ima te za ae-boj t* eKaj |s s njof* sem tiho vprašal. •Nič ne vem. Zadnji krat sem jo ▼idol na sodniJL Go«po* 4 „ „ 2-70 „ „ 2-60 »» »» 5' 2-50—2-70 4'9G —— VSO na ore i po L 2*30 od L 4*50 naprel MUŠ9LA volnena.....L 13 — C0UT& od.....L 2 20 naprej 914 Bkm tm vrste. - Pistrežha totaa. Al Sni Rispirmli TRST - Via S. Lazzaro št. 9 rssJSKSZmP I El#flmtna« stidna, po Mni. Matevanfe na t^oke S brez povifka na etnah. Najemne cese: Nestor, novo: prvo nio L 3.— naslednje ure L 2.— en dan L 20.— , rabljeno L 1 50 na uro naslednje ure L 1,—, L 15 en dan. LUIGI MMKMELU, - Trst, Via Crispi (prej Chiozza) it 13 .*OTRE»SČ1HE »OPRAVE 900 Odlikovana tvrd k a G. TEMIL GORICA - Via G. Ca^ducd it 6 DMavavnles. - Psiasil«. Toaletni predmeti najboljših teva-ren. Bogata zaloga nožev, škarij brivnih britev in žepnih svetiljk. Brusarnica in nožarntaa. POZOR !! Za izvršena dela jataci. Hm C Pred zdravljenjem Trst, Via Ciuifani 42 (Sv. Jakob) (827) mm Po zdravljenju i I titom z Cssseros fiHticKon e artkoH t*cni«i drožlMi z o. J. Ustolk ANTOfflO <|WNTAVALL£ Zastopstvo in zaloga za Julijsko Krajino tvrdke ELL! ZERBONI & Co., TORINO, italijanske tovarne za mehanično in pomorsko obrtnijo. Zaloga kolesc S. K. F. - KARBURATORjI ZENITH - Alinrentatorji WEIMANN, InđHcatorji NIVEX, Kilometerski števci in ure jAGER. Menjalni kosi za tu- in inozemske stroje. 919 Naboji acetilena MAGONDEAUX. Telefon M «60 - TR9ESTE - Via MtMi it. 4 nI ae lipove in to tembolj, ker nisem mogel niti najmanj obsoditi. Sedel sem poleg njega in mnogo mi je Se govoril o svoji tragediji. Kako mu je težko, toda kaj hoče? On ni kriv, da se je tako zgodilo, saj ni niti vedel, kaj dela. Sele pozneje v preiskovalnem zaporu, je občutil vso grozo svojega dejanja. V zadetku mu je bilo tukaj grt>smv al*, sedaj se je že prhra lil. Še pet let in, ako Bog da, morda ie prej, bo svoboden. Kakor prikazen stopi nekdo mimo nas. Roke tišči pod grlom, glavo ima veliko in obleka mu je pre-oaka. Obraz je Čudno spačen in temnopolt. Ko je pogledal name, sem se prestrašil. «Kdo je to?» «Neki Srbjanec, degeneriran tip. Tukaj je že dolgo let in « nobenim ne fovori. Obsojen je radi požiga in abo^.va na dosmrtuo ječo. Ia jih Ima precej na duJi. Hladnokrvno sem gledal za njim in ko je spet prfiel mimo nas, sem opazil, da na ttcu rdečo liso. Gotovo ga je ranila žrtev v samoobrambi. «Vidite, takšne ljudi moram gledati fcleheriii dan. Poglejte onega na aidu, ki kadi. To je prijatelj Caruge, ki je bil pred dvema letoma obešen v Osjeku; mnogo umorov je imel na vesti. Ta je dobil 20 let». Spomnil sem se, da so časepisi zelo mnogo pisali o teh greznih zločinih. Radovedno sem gledal tega človeka: precej defcel, nemarno sedi in ne gleda ne na levo ne na desno. Človek takoj opazi, da uživa — cigareto, ki jo sni© mirno pokaditi «Kdo je oni plavola3i z očali?» «To je neki uradnik iz Zagreba. Svojo firmo je opeharil za precejšnjo vsoto in tudi pri krivih menicah je imel svoje prste. Dobil je tri leta«. Tedaj se nam pribliia visok, sufr človek in se nasloni na drevo. Pra-Sa mc za cigareto; ponudil s«in inu jih več in lepo se je zahvalil. Tq je neki Rus, ki je iz ljubosumnosti umoril svojo ženo. T Trotu, dna 4. »27. w oddaljena od Solnca, opazujemo lahko le z daljnogledom. - Ako označimo zemljino oddaljenost od Solnca z 1, potem zna&a oddaljenost od Solnca za Merkurja 0,39, za Venero 0,72, za Mana 1,52, za Jupitra 5,20, za Saturna 9,55, za Urana 19,21, in za Neptuna 30,11. Temu primerno imenujemo Merkurja in Venero notranja planeta, ker sta bližje Solncu nego Zemlja, ostale pa zunanje planete. Notranja planeta sta manjša od Zemlje. Tako znaša Merkurjev premer le 0.38, Venerin pa0.94 zemlji prrmera. Manjši o i J'emoe je tudi Mars, čigar premer je le po.o-vira /eirljinega premera. Na. v čj* iznič i t sel: planetov je Jupiter; njegov premer znaša več nogo ll Zemljinih oretnerov. Za njim prihajajo po velikosti Saturn, Uran in Neptun, kojih premer je i>.-i, odnosno 4,7 in 4,3 krat večji od temeljnega premera. Poleg teh takozvanih velikiti planetov pa kroži okoli Solnca še cela vrsta malih planetov, ki se nahajajo med Marsovim in Jupitrovim tirom. Do sedaj poznajo kakih £00 takih planetov in njih število raste še vedno. Od velikih planetov bo v septembru večina nevidna, tako Merkur in Mars skozi ves mesec. Vaasra ho vidna šele proti koncu meseca kot danica. Saturn bo za silo viden ob večernih urah. Nasprotno pa bo skozi ves mesec po noči kraljeval na nebu s svojim sijajem Jupiter. Vzhajal bo s solnČ-nim zatonom ni zahajal s solnčnim vzhodom. Ozvezdja. Na nebu, kakršno se nam bo kazalo 1. septembra ob 21. uri, aH aredi meseca eno in ob koncu meseca dve uri bolj zgodaj, bomo videli: v temeniiču ari zenitu, to je v točki ravno nad nafto glavo: Uro, Herakleja in Lubrina; proti severu: Veliki vos, Veznika in Kasi jope jo; proti vzhodu: Vod^ narja, Pegaza in Andromedo; proti jugu: Strelca, Škorpijona, Tehtnico in Kozoroga ter proti zapadu: Boo-teea in devioo.__I«, o. JIBASEKALOJSJ.OO& Drama v treh dejanjih. Poslovenil Fran Albreht. V Ljubljani 1927. Str. 60. Cena Din 14.— s poštnino Din 15.—. Kot 17. zvezek je izdala Tiskovna zadruga v svoji zbirki «Oder» prevod Jiraskove trodej&nke «Oče». A. Jirasek, ki je češkemu narodu v svojih številnih romanih ustvaril pravo nacionalno epopejo, je v tej svoji drami posegel v sodobno življenje na vasi. Z ma£" kantnimi potezami nam predstavi nekaj vaških oseb, brez vsake iskane originalnosti, živih in resničnih. Brez prisiljene efektnosti nam naslika pretresljiv konflikt med očetom in sinom: med samogolt-nim, sebičnim, licemersko pobož-njaškim očetom ter vrlim, idealnim sinom. Ta konflikt se naposled razvije do naravnost klasične tragičnoeti, kar daje drami resno uznetnifiko \ rednost. Ker je delo vzlic temu prav lahko uprizorlji-vo in ne stavi niti igralcem niti rež^štrju n-kakih posebnih težkoč, ga zaradi visoke umetniške cene, kakor tudi zaradi plemenite tendence, ki tišči v drami, zlasti našim diletantskim vaškim odrom naitopleje priporočamo. Razne zanimivosti Poplave na Daljnjem Vzhodu Na ruskem Daljnjem Vzhodu divjajo v zadnjih dneh ogromne poplave. Nad primorskimi pokrajinami v nikolsko-umrij-ski oblasti je besnel strašen tajfun. ki je povzročil velikansko Škodo. Skoro vse reke so prestopile bregove in poplavile vasi in mesta. Radi silnih nailivov se je reka Usuri izpremenila v ogromen veletok, ki je ponekod nad 15 km širok. Kjer so se prej razprostirala rodovitna polja in stale vasi, plovejo sedaj motorni in navadni čo-lni, ki rešujejo obupano prebivalstvo. Vsa okolica Usurija je pod vodo. Nad 2500 delavcev, ki so bili zaposleni v gozdovih, je ostalo brez strehe. V šmakovskem okrožju je poplavljenih 22 vasi, 8000 pristav je bilo zapuščenih. V dolini reke Sučan je voda uničila 4000 pristav. Tudi rudarji, zaposleni v Sučanu in Arteni^vu, so marali zbežati pred poplavo. V poplavljenih krajih je prekinjen vsak promet. V samem Vladivostoku, ki je radi poplave razmeroma malo trpel, se ceni škoda približno rnailijoii rub-ljev. Ponekod je voda odnesla ali poškodovala tudi železniške proge. V nekaterih poplavljenih krajih so poginile v vodi skoro vse domaČe živali. Tudi človeških žrtev je bilo na stotine. Samo v šmakovskem o-krožju je utonilo 29 oseb. Med prebivalstvom, ki je izgnbilo skoro vse svoje imetje, je zavladala velika beda; ponekod je že začela pritiskati lakota, Krti to dejanje r»«aosskega inženirja Skoro ve« romunski tisk je te dni ogorčeno protestiral proti krutemu dejanju, ki ga je zagrešil inženir Nosboresca iz Bukarešte. Ineenir se je vračal s svojim avtomobilom iz neke vasi v bližini Bukarešte v mesto. Med potoma je srečal na cesti k me taki voz, ki je vozil v nasprotni smeri po isti strani ceste. Ker se kmetič ni utegnil dovolj urno umakniti s svojim vozom avtomobilu, je inženir začel ogorčeno rohneti nad njim. Medtem je inženirjev mehanik skočil z avtomobila, planil proti ubogemu kmetiču ter ga začel surovo bati s pali-co po glavi. Namesto da bi napravil konec temu krutemu ravnanju mehanika, je inženir skočil z avtomobila ter sam začel pretepati kmeta; pretepala sta ga taiio dolgo, dokler se siromak ni zgrudil nezavesten in ves krvav. Nato sta ga suroveža pustila na cesti in se naglo oddaljila z avtomobilom proti J3u-karešti. Nesrečni kmet je naslednji dan podlegel zadoblje-nim poškodbam. O dogrodku so bile obveščene oblasti, ki so dale aretirati nečloveškeg-a inženirja in njegovega mehanika. Na kolera okoli sveta Henrik Hult je došel te dneve v Stockholm (Švedsko) in dovršil na ta način pe.t okoli sveta na kolesu. Marsikaj se je bilo med potoma, temu kolesarju pripetilo. V žpaniji so ga zaprli, ker so ga imeli za švedskega zločinca, ki so ga iskale oblasti, v Sovorni Afriki je bil eden in dvajset dni ujetnik nekega ruff-skega plemena, v Turčiji je zopet potoval iz zapora v zapor, v Indiji ga je pa pičila kača, da se je boril nekaj dni s smrtjo. Medpotoma je porabil štirinajst koles in je še precej hitro dokončal svojo pot okrog sveta. Iz Stockholma je bil odpotoval 25. aprila 1925. in se je vrnil domov 31. avgusta 1927. Stockholm mu je priredil slavnosten sprejem. Velikanska gcl»a Zakonska dvojica Burra, bivajoča v Me li to ne na južnem Francoskem, je našla pri nekem izletu v Evian v kostanjevem gozdu izredno veliko gobo. Goba je imela v obsegu 1.65 m, je bila visoka v80 cm, tehtala je 15 kg in je bila užitna. Sadno adravilo Trgovec Alojzij Kvita iz Bi-strovana pri Olomucu (Čeho-slovaška) si je z žepnim nožem prerezal trebuh od spodaj navzgor do prsi. Ko so ga dobili pet ur pozneje, je bil še pri popolni zavesti in, dasi je trpel grame bolečine, ni klical na pomoč. V bolnišnici so ga takoj operirali in ga vprašali po vzroku. OdgKV voril jim je, da je imel po noči take balečine v trebuhu, da si ni mogel drugače pomagati. Zdravniki up čast pari evropskih slavnostih? Ali niste, km ste došli v Ameriko, kadili v Cinciiv nati-ju cigareto, s katero ste prišli skupno na fotografsko sliko ?» Lmdbergh je odgovoril, da ne kadi redno in da pije le tu pa tam požirek vina. Tajnik protinikotinskega društva Charles Fillimore ni prav nič zadovoljen s tem odgovorom in je sklenil, da bo poročal o vseh teh pregrehah Li n d berghovi materi. Fillimore si gotovo misli, da posadi mati neposlušnega sina na svoja kolena in ga namaže s šibico, ker je pil v družbi predsednikov in kraljev in ker je kadil cigareto. Odkrit V Csepelu na Ogrskem je bil te dneve odkrit dvojni umor, ki je bil izvršen že pred nekaj tedni. Tamošnja žendarmerija je dobila pismo brez podpisa, v katerem izjavlja neimenovan pisec, da Je dninar Josip Kurut umoril pral tedni svojo ljubico Suzano Kisa, ki mu je bila nerasta, in svojega tekmeca, tovarniškega delavca Pavla Ka-ljfrg Obe trupli je morilec, tako je 9tak) v pismu — pokopal na nekem travniku pri Csepeln. O-rožniki so stvar zasledovali In so v resnici izkopali na označenem mestu trupli umorjenih o-seb. Se tisti večer so orožniki zaprli morilca na njegovem stanovanju. Radia aoper ptiča V južni Nemčiji so postavili mnogi sad j ere j ci v svojih sadovnjakih radio-glasil a, ki preganjajo ptiče iz sadovnjakov. Radio deluje ves dan, ves dan motijo glasovi ptiče, ki si končno izberejo drugod kak mirnejši kotiček. Natečaj in njegov uspeh Tvrdka Salterio v Como je razpisala >pred kakimi Šestimi meseci natečaj za nove umetniške načrte svilenemu blagu, ^namenjenemu za ovratnice. Tajnik tega natečaja je sporočil, da mu je doftlo sedem tisoč na^ črto v t j. slik od 1550 umetnikov, pripadajočih sedem in dvajsetim državama, med katerimi so poleg vseh evropskih še Argentini j a, Kanada, Algerija, Maroko, Japonska in Kitajska. 20. t. m. se objavijo nagrade in imena nagrajenih umetnikov. Nagrade obstojajo iz 100 tisoč lir in štirih zlatih svetinj. Svi-laraica v Comu namerava razstaviti vse došle ji načrte. Beg pnd kačami Prebivalci okraja Cerro Gordo v meksikanski državi Zalisco so zapustili v divjem begu svoje domove, ker so se nenadoma pojavile velikanske kače v zelo veiikem številu Tem kačam gredo teleta in prašiči zelo v slast. Takoj so se organizirale čete, opremljene z vsem potrebnim, da pokončajo to kačjo nadlee-o. Tajca tiskarna za znamke V neki kleti v Neaplju, ki je v zvezi s starimi katakombami sv. Severa, se je odkrila tajna tiskarna, v kateri so se izdelovale pisemske znamke. Ko je vdrla policija v podzemeljski prostor, je hotel vreči eden izmed ponarejevalcev steklenico, napolnjeno s salpetersko kislino, na tla, kar se mu pa ni posrečilo. Policija je dobila v tiskarni poleg že izdelanih znamk vse polno nar-očil na več ko pol milijona ekspresnih znamk- O-blasti so mnogo oseb zaprle. Sadovi ljmbssmmnnsti Ogrski kmet Gergely Horvath se je vrnil z italijanske fronte slep na svoj dom. Od tedaj naprej je vedno preganjal svojo ženo z ljubosumnostjo, dasi ni imel za to nobenega povoda. Zena je slej ko prej opravljala vestno svoje dolžnosti v gospodarstvu in skrbela z vso požrtvovalnostjo ml svojega nesrečnega in bolnega moža. V zadnjem času ie pa moral kdo na^-tveziti slepeanu možu izmišljeno vest, da ga žena vara. Mož se je razburil in začel ženo pretepa vati, nekoč jo je hotel že zadaviti. Te dneve je nastal v mali hišici ogenj. Ko so prihiteli ljudje, so opazili, da so vrata od zunaj z žico prepletena, da se niso dala odpreti. S silo so vdrli sosedje v hišo, dobili ženo nezavestno na tleh, pogasili ogenj, toda o slepem vojaku ni bilo nikjer sledu. Komaj pozneje je izvlekel neki ribič njegovo truplo iz reke Tise, kamor je skočil nesrečnež iz obupa. Iajndsirei na otoku Formozi Komaj pred kratkim se je posrečilo Japancem ukrotili in podjarmiti divja plemena v gorah otoka Formoze. Poslužili so se v ta namen letal. Prvo letalo, ki so ga smatrali divjaki kot odposlanstvo božanstva, ki jih hoče uničiti, jih je v toliko ostrar-šilo, da so se poskrili pod skale in v visoko travo. Japonci so svarili divjake pred ubijajočo in morečo silo teh velikih ptičev, toda poglavarji divjakov so se upirali, tudi ko je padlo nekaj bomb z letal, na zemljo med njihove črede. Ker so divjaki še dalje morili in se hranili s človeškim mesom, so odposlali Japonci nadnje več letal prav v trenutku, ko so se zbirale divjaške tolpe na nov lov. Letala so z bombami, ki so zaporedoma padale med divjake, le tako zbegala, da so se vdali, odločili orožje in obljubili, da na bodo več lovili ljudi Kralj bigamlstov V Sing-Singu, kaznilnici v New-Yorku, je umrl v tri in šestdesetem letu Geotrge Schultz, ki bi se lahko nazival kralj vseh bigamistov, saj je imel, preden so ga obsodili, eden in dvajset živečih, zakonskih žen. Toliko žen je imel in niti ena se ni u-deležila njegovega pogreba, čeprav je uprava kaznilnice obvestila vse njegove žene, ker so mu bile vse enako zakonske. L 1918. je dosegel Schultz s porokami rekord. V tem letu se je kar štirikrat poročil, za vsak letni čas je menda imel drugo ženo. V aprilu lanskega leta je bil radi dvajsetih žen, če računamo, da je bila prva žena njegova zakonita žena, obsojen na dve leti in pol ječe. Razna poti peljejo do bogastva V Heribonu (nizozemska Indija) je umrl Lee Čang Feng, bogat kitajski trgovec, o katerem ni nobeden vedel, kako je prišel v tako kratkem času do takega premoženja. Po njegovi smrti je njegova zapuščina šla na dražba E>omače prebivalstvo je prišlo v velikem številu k prodaji. Neki Javanec je kupil krasno mizo. Ko so doma oprali mieo in jo postavili na solnce, da se posuši, se je izkazalo, da se miza pod pekočim solncem poti. O-brisali so jo, toda na solncu se je zopet začela potiti. Takoj so se dobili modrijani v kraju, ki so zagotovili, da so v mizi zli duhovi, da je miza od duhov začarana in da Vreba mizo raz-tolči, da se bodo lahko zli duhovi rešili. Javajcu je bilo žal lepe mize, toda kaj je hotel, hudih duhov ni maral v hiši. Ploščo so sosedje kmalu razbili na kose, pri nogah so pa spoznali, da so te votle in da so bile napolnjene z opijem. Na ta način je la*-hko skrival trgovec dragoceno mamilo pred paznim očesom zakona in postave in sedaj se je tudi ugotovilo*, kaj mu je v kratkem času prineslo takih zaslužkov. Kupčija z opijem. Loterijske štaviike izžrebane dne 3. septembra 1927: BARI 28 53 55 89 15 FIRENZE 52 1 32 11 66 MILANO 17 45 87 24» 26 NAPOLI 66 86 30 67 8 PALERMO 79 71 47 14 60 ROMA 64 79 89 4 52 TORINO 61 30 69 32 48 VENEZIA 8 62 19 44 35 NA OSROKE. [zgotovljene obleke in po meri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. (t73 Vio Rena it 3, tretje asdstnpje Pradavna z sojeni In EOTfcžT&Ssi peftMBRffiii P.. Retiar Trst, Via ScaManfai 3 8 kupim v vs«ki mnsžlnl. Mine na Gimm MIS, Trst Ola tešum l lil. STARODAVNA TOV ARKA TEHTNIC, UTKŽ IN HSR mUEM FLOKK & CO. z zalogo In delavnico m poprave Trst m> Osmim ntti 9, TeL 13-64 naTTMinj« svojim cenjenim odjemalcem, da so se dopustile vse tehtaice za trgovske potrebe zšstema «Fl»remz» k mi-ros