' > v Poštnina oiafana v gotovim Leto IVII. ¥ Uublidni, v četrtek, dne 21. februaria 1929 St. 44 st. 2 om Naročnina Dnevna >»dn|a za državo SHS mesečno 25 Din polleino 190 Din celoletno 300 Din za inozemsivo mesečno 40 Din nede )ska izdala ceiole no v Jucjo-slavIMZO Din, za Inozemsivo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I siolp. pelU-vrsia mali oglasi po I SO ln 2 D.veCfl oglasi nad 43 mm vUMne po Din Z-90, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pri večiem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ln dneva po praznlhu Pod rdečo zvezdo 0 Rusiji so mnenja slejkoprej ostro deljena: eni si jo predstavljajo kot raj, drugi jo slikajo kot peklo. Ne da bi sami izrekli defini-tivne sodbe, se nam zdi potrebno od časa do časa registrirati razne glasove o sedanjem na vsak način popolnoma diktatoričnem režimu sodruga Stalina, ki ima v boljševikih samih nebroj nasprotnikov. Eden od njih, Stalinov bivši tajnik B a ž a n o v nam pravkar v »Vo-rozdenju«, ki izhaja izven meja Rusije, podaja sledečo temno sliko o sovjetizmu: Boljševiška vlada ima široko razpredeno pozvedovalno službo (špionažo) o političnem mišljenju svojih podložnikov. Na podlagi teh poročil je bilo razvidno, da različni »beli gardisti«, Vrangel, Denjikin i. dr. niso imeli trdnih tal (simpatij) med ruskim ljudstvom. Pač pa so imeli med kmeti velik vpliv revolucionarni socialisti« (eseri), v mestih pa menjše-viki (esdeki). Po končanih državljanskih vojnah pa je sovjetska vlada opazila, da sta obe omenjeni stranki izgubili ves vpliv ter da se ruske simpatije obračajo vedno bolj na desno. Obrat na desno se nadaljuje do skrajnosti, do nekega ruskega fašizma. Boljševiki se v svojem časopisju hvalijo, da je vse to, kar se je zadnja leta storilo, delo socializma. Občinstvo pa tem bolj sovraži socializem, ki je ustvaril tako neznosne razmere. Boljševiki se zares odločno bore proti kapitalizmu, toda s svojim nasiljem zbujajo simpatije do kapitalizma. — Boljševiki obožujejo Lenina. Občinstvo pa iz tega izvaja nauk, kaj more storiti en sam velik voditelj, in hrepeni po velikem voditelju protibcljševiških slojev, ki bi rešil domorino. Zato obožujejo Mussolinija in Forda. Ta dva moža imata v Rusiji vse polno častilcev. Fordove knjige se širijo v ogromnem številu. Vprašanje monarhije ali republike za Rusa m važno.1 Glavno Je, da pride velik in odločen človek, ki*bi vrgel boljše vike. Tudi za parlament jliflhi veliko. Državo more vladati samo krepko organizirana stranka po vzoru boljše-vikov ali fašistov. Naj vlada diktatura stranke, toda protiboljševiške stranke. Politična svoboda, svoboda tiska in podobne reči niso potrebne, ker bi bila ta svoboda v korist bolj-ševikom. Tako je vsa Rusija razdeljena v dva tabora: protiboljševiški fašistični tabor in bolj-ševiški tabor. Srednje stranke ni več. Delavci so po ogromni večini proti vsaki politiki; samo prav majhen del delavstva je v boljševiška stranki. Kmetje so slrašno stiskani. Kdor je delaven in dober gospodar, da si nekoliko opomore, tega vlada že prišteje k bogatinom (kulakom) in ga oropa ter njegovo premoženje razdeli lenuhom in pijancem. Tako se kmečko prebivalstvo z nasiljem vedno drži v prisiljeni revščini. Delavni srednji kmetje strašno sovražijo boljše vike. Toda kmelje nimajo sposobnosti in moči, da bi vrgli boljševike. A odpor kmečkega ljudstva je vedno hujši. Boljševike bi vrglo meščanstvo in razumništvo, če bi se moglo organizirati. Meščanstvo in razumništvo služi v raznih službah, ker drugega kruha za nje sploh ni. A to so zelo izkušeni, previdni in utrjeni ljudje. Služijo državi, ker jih k temu sili vlada. Boljševiška diktatorska vlada po svojih strankarskih nadzornikih strogo pazi, da se meščanstvo in razumništvo ne more organizirati. Če pa bi prišlo do vojne, potein bt bilo mogoče, da bi nastopili nasprotniki boljševi-ške vlade in bi jo vrgli. Zato se boljševiki boje vojne. Glavna moč boljševikov je njihova izvrstno urejena špionaža in tajna policija, ki jo vodi >Državna politična uprava« (GPU) kot naslednica prejšnje »črezvičajke« (CK). To je najboljši oddelek sedanje vlade. GPU ima stotisoče in milijone najboljših zaupnikov tajnih policistov, ki ji točno sporočajo, kaj se godi. Vsak organiziran komunist-boljševik je po pravilih dolžan pozvedovati in sporočati vse, kar je važno za stranko in vlado. To so nekaki prostovoljni detektivi, ki jih vzgaja Bama stranka. Povrh tega pa je najetih in prisiljenih na stotisoče neprostovoljnih špionov, ki morajo to službo izvrševati, da rešijo sebe in družino. Zato GPU natančno ve, kaj se govori v uradih, v družinah, v prodajalnah, tovarnah, na železnicah itd.; ve, kaj se godi ob meji in kaj govore delavci na kaki daljni sibirski postaji. Natančno se pregledujejo vsi računi vsakega kupovaica v trgovini in vsakega gostilniškega gosta. Zato ni nihče varen in kdor si hoče rešiti življenje, mora marljivo spolnjevati dolžnosti nasproti vladi. Vsak najmanjši videz upornosti proti boljševiški vla- Za dvig naše trgovine Važni ukrepi žel. ministrstva v korist naše trgovine - Postopanj pri reklamacijah poenostavljeno Izvoz piva v Albanijo omogočen - Prevoz pomaranč in nalte skozi našo državo Enoten tiskovni urad Belgrad, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Glavno ravnateljstvo za državne železnice je svoje-časno izdalo gotovo okrožnico, po kateri so se morale odstopiti takozvane reklamacije za slučaj, če je kdo plačal voznino, da se mora ta odstcp oblastveno overoviti, kar stane ne samo precej denarja, ampak tudi poti. Zoper to legalizacijo cesije (overovljenje odstopa) reklamacije so se priložili gospodarski krogi, zlasti trgovske zbornice, ker je ravno trgovski stan tisti, ki ima z reklamacijami največ posla. Pravico reklamacije na železnico imata samo pošiljatelj ali prejemnik, kadar je že plačal preveč voznine. Ta lahko odstopi svojo pravico tretjemu, ki naj sedaj zahteva preveč plačano voznino nazaj. Ker je z legalizacijo mnogo stroškov in truda prizadetega, se je šlo ! na roko gospodarskim krogom ter se je danes ; rešilo, da so dosedanje cesije za reklamacije lahko fakultativno legalizirajo, to je za slučaj, če železniški uradniki dotičnega ne poznajo in zahtevajo od njega, naj odstop terjatve javno overovi, oziroma je predpisana obligatorna legalizacija za slučaj, če vlagajo reklamacije inozemci. Danes se je rešilo v prilog industrije tudi vprašanje izvoza našega piva v Albanijo. Dosedaj se preko južne Srbije v Albanijo ni nič piva izvažalo, ker so bili tarifi previsoki. (Prometno ministrstvo je znatno znižalo tarife po železnicah.) Tarifi po železnicah so se znatno znižali do Ohrida, oziroma Bitolja, s čemer se je ustvarila možnost konkurence našega piva v Albaniji. Nadalje so se izdale gotove olajšave za prevoz pomaranč in limon preko nase države. Ta transport je šel večinoma preko Madjarske, in sicer do Čakovca, nato preko Madjar-sKe v Romunijo in Rusijo. Sedaj bo šel preko Reke, in naše države, Zagreba, Broda, Subo-tice itd. Ta transport bo veliko koristil tudi državnemu gospodarstvu, ker je tarif od enega vagona 10.000 Din. Končno so se izdale posebne olajšave za transport nafte po naši državi. Nafta se je dosedaj prevažala po Donavi, naše železnice pa so jo popolnoma izgubile. Ruska nafta je torej obogatela Romunijo in Madjarsko, mi pa pri tem prevozu nismo bili udeleženi. Po novo dovoljenem tarifu se bo ruska nafta prevažala iz Črnega morja na Reko in potem dalje po naši državi. Promet se razveseljivo zboljšuje Belgrad, 20. febr. (Tel. »Slov «) Glede železniškega prometa moremo javiti, da se jt laz veseljivo zboljšal. Doponine je bilo v sarajevskem ravnateljstvu stanje zadovoljivo. Prav tako v ljubljanskem, kje še 'e vzpostavil tudi tovorni promet. Subotiško ravnateljstvo je dopoldne sporočilo, da je žameten a samo proga J'an-čevo—Vladimirovci—Kovin. V območju belgrajskega ravnateljstva se ie promet vzpostavil, izvzemši nekatere postaje, ki so eksponirane viharju. Zvečer se javlja: Progi Belgrad--Vinkovci —Batajnica je očiščena na obeh tirih. Prav tako je očiščena proga Hača—Vukovar. Poskusna vlaka sta prispela na cilj. Pro^a Ruma—'Vrbnik je v redu. Tudi tu je poskusni vlak dospel srečno na cilj. Petrovaradin—Beočiti je očiščena Popolna zmaga Primo de Rivere Kralj popolnoma solidaren z vlado Primo de Rivere Madrid, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Do presenetljive odločitve kralja na korist diktature jo prišlo že v ponedeljek pri privatni avdi-enci Prime de Rivere. Na včerajšnjem kronskem svetu se je kralj izjavil za diktaturo popolnoma solidarnega, potem mu je Primo de Rivera izjavil, da je krona dolžna podpirati močno vlado, ki je zopet vzpostavila red. Dekret, ki ga je podpisal kralj, določa, da jo vse artilerijske častnike smatrati za civilne osebe, ki nimajo pravice do plače in ne smejo nositi uniforme. Posameznim častnikom je vojni minister predpisal posebna bivališča. Topničarskemu moštvu bodo poveljevali častniki drugih vrst orožja. Zapro se tudi artilerijske akademije. Izvzeti so od odredbe častniki, Iti so sedaj koniandirani drugam, in ki so prišli do častniškega čina kot podčastniki, dalje pa tudi častniki na balearskih in kanarskih posadkah. Oni častniki, ki hočejo zopet biti sprejeti v armado, morajo za to prositi pismeno, o čemer bo odločal kralj in ki bodo morali potem nanovo priseči domovini, kralju in vladi, pri čemer se mora posebej omeniti sedanja vlada. Oni častniki, ki ne bodo zopet sprejeti, bodo vpokojeni. Dekret naglasa, da bo sedanja vlada odstopila šele potem, ko bo stopila v veljavo nova ustava, odobrena z ljudskim glasovanjem. Vlada bo potem pred prvim izvoljenim parlamentom prevzela tudi vso odgovornost. Včeraj je bil aretiran ludi general madridske artilerije Hare ter nekateri drugi častniki in časnikarji. Grško-jugoslovanska pogodba Atene, 20. febr. (Tel. jSIov.«) Zunanji minister Karapanos se bo udeležil prihodnje konference Sveta Društva narodov v Ženevi, ker je Grčija interesirana pri vprašanju bolgarskih in turških manjšn. Pri povratku bo po možnosti v Belgradu podpisal grško-jugo-slovanske pogodbe, katere bodo, kakor upajo, zaključene še pred koncem tega meseca. Honorarji drž. zdravnikom Belgrad, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Dr/.av ii;i zdravnikom v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Dubrovniku se je poslala vsota 475 tisoč 956 Din, da se jim izplačajo prejšnji računi za dela, ko so pobijali razne epidemije. di se strogo kaznuje, velikokrat s smrtjo. Prav tako izvrstno je organizirano rusko pozvedo-vanje v inozemstvu. Univerzitetno vprašanje Zagreb, 20. febr. (Tel. »Slov.«) »Obzor« se bavi v uvodniku z našimi vseučilišči z ozirom na vest, da bi se imela decentralizirati tako, da bi bile nekatere fakultete v manjših mestih. »Obzor« je proti temu ter pravi, da morejo vseučilišča in fakultete napredovati le, ako so koncentrirana v velikih mestih. V prvi vrsti morata ostati popolni vseučilišči v Zagrebu in v Ljubljani, ker sta ti dve mesti bili upravno prikrajšani, pa morata biti kulturno na prvem mestu. Skrb vlade za odvrnitev povodnji Belgrad, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Popoldne se je v kmetijskem ministrstvu nadaljevala debata o tem, kako naj se državne oblasti pripravijo za morebitni slučaj poplave. Navzoči so bili delegati kmetijskega, gradbenega, prometnega in vojnega ministrstva. Vsi delegati so v podrobnostih soglašali in izdelali poseben načrt, ki so ga poslali komisiji gradbenega ministrstva. proga. Prav tako Niš—Prahovo, kjer je vozil po dolgem času prvi vlak. Promet ni še popol noma vzpostavljen na progah Batajnica—Bo-, 'jevci, Goetivar—Kičevo, Paračin—Krivi vir. V območju sarajevskega ravnateljstva je promet v redu. Vendar se vrši tovorni in osebni promet v skrčenem obsegu. . V Brodu je znašala temp.rature —12, \ Doboju —16, v Ivanu —25, v Sarajevu —9. V območju zagrebškega ravnateljs'va ie položaj ta-le: Ogulin—Liške Jesenice je proga prehodna. Jesenice—Zrmanja—Knin je /ainetc na. Danes jc pričelo znova snežiti. Proga med Ogulinom in Rudinpoljem je neprehodna. Prav tako je neprehodna proga Bihač—Bosanska Krupa »Vreme« od 19. t. m. poroča: Takoj po sestavi nove vlade jc pričel predsednik vlade proučevati vprašanje organizacije zveze s tiskom, našim in tujim .V ta namen so bili izdelani referati raznih strokovnjakov in je tudi že izdelan v glavnih potezah načrt za to. Po tem načrtu bi se izvršila reorganizacija tiskovnega urada (presbiroa) na najširši podlagi, ali bolje, iz sedanjih tiskovnih uradov pri notranjem in zunanjem ministrstvu bi se napravil en tiskovni urad pri ministrskem predsedniku. Ta urad bi bil urejen na najbolj modern način. Bil bi vir za vse vesti o delu vlade ter vseh ministrstev in obenem vladni organ za plasiranje vesti in vladnih načrtov ter bi sploh skrbel za zvezo z našim in tujim tiskom. Tiskovni urad bi skrbel za pisavo vsega tiska. Ta preureditev presbiro-a bi se izvedla z zakonom. Načrt se že pripravlja in je izdelava poverjena ministrom gg. Srskiču, Kumanudiju in Švrljugi. Načrt bi obsegal organizacijo urada in ureditev položaja njegovih uradnikov. Nameščenci tiskovnega urada bi bili državni uradniki, njih položaj pa bi bil določen z ozirom na njih leta službe in šolske izobrazbe. Za uradnike bi bili sprejeti v prvi vrsti izvežbani novinarji. Po nekaterih načrtih bi se njim priznala služba, izvršena v uredništvih. Na čelo tiskovnega urada bi prišla osebnost s politično ruitino. Položaj direktorja tiskovnega urada bi bil bolj političnega značaja in bi mogel biti tudi državni podtajniik pri predsedništvu vlade Tiskovni cdselk bi bil razdeljen na več sekcij s posebnimi šefi sekcij. Pri nobenem drugem ministrstvu ne bi mogel biti ustanovljen kak poseben tiskovni oddelek. Vse to bi imelo biti izvedeno do začetka novega proračunskega leta, to je do 1. aprila in v novi proračun bi se že unesle za ta tiskovni urad potrebne vsote. Vsled tega je tudi že v notranjem ministrstvu brisan kredit za njegov tiskovni urad in prav tako se bo ludi brisala tozadevna postavka iz kredita zunanjega ministrstva. Gospodarska konferenca male antante Nekateri tuji listi so poročali, da se bo skušala na sedanjem sestanku skleniti med državami Male antanle carinska unija, ki se naj bi kasneje razširila šo na Madžarsko, Bolgarsko in Avstrijo. Te vesti so popolnoma neresnične, ker se bodo na gospodarski konferenci Male antante obravnavala v prvi vrsti samo prometna vprašanja. S tarifnimi olajšavami se naj bi okrepil trgovinski promet med državami Male antante. Nato bo prišlo v razpravo vprašanje telefonske, brzojavne in radijske službe. Posebna pozornost pa bo posvečena vprašanju prometa po Donavi. Praga, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Dočim jc upanje, da bodo. na Bukareški gospodarski konferenci potekala pogajanja med Češkoslovaško in Romunijo zelo gladko, obstojajo Velike težkoče za sporazum med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Vendar hoče Češkoslovaška, 'ca-kor pišejo »Lidove Noviny«, priti Jugoslaviji nasproti z znižanimi donavskimi tarifi za jugoslovansko pšenico, da bi na Češkoslovaškem postala konkurenčna nasproti madjarski pšenici. Sedaj uvaža Češkoslovaška 50.000 vagonov pšenice, in sicer največji del iz Madjarska, iz Jugoslavije pa samo 5000 vagonov. Interkonlesionalni zakon Kakor poroča »Jutranji list«, bodo v teku enega meseca gotovi glavni verski zakoni. Najprej bo izdelan interkonfesionalni zakon, ki bo rešil vprašanje razmerja med posameznimi cerkvami v državi. Na podlagi interkon-fesionalnega zakona bodo nato izdelani zakoni za posamezne vere in cerkve. Nadzorstvo nad gospodinjskimi šolami Belgrad, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Prosvetno ministrstvo je odredilo, da izvršuje nadzorstvo nad gospodinjslkimi šolami vseh vrst neposredno nc več ministrstvo samo, ampak nadzorna oblast oblasti in okrajev. Samo nad višjo gospodinjsko šolo v Belgradu bo izvrševalo nadzorstvo ministrstvo samo. Vzroki izključitve posL « Jurige in Tomaneka Ko je bil poslanec slovaške ljudske stranke Tuka ooiožen veieizdaje, je izjavilo vodstvo slovaške ljudske stranke, oa slej ko prej zaupa po-slanui tuki in pcseuna deputacija je ooiskala j Tuko v zaporu in mu izjavila, da je stranka ž i nj.ru solidarna. Proti tej izjavi sta nastopila j javno poslanca Juriga in lomanek irt povdar-jala, da bi morala stranka ali počakati na re-zuuat preiskave ali pa izstopiti iz vladne koalicije, če je res solidarna s t uko. Oba poslanca sta svoje mnenje ostro branila in posledica tega je biia, da sta oila izključena iz Siranke. O izključitvi obeh poslancev je objavil sedaj »Slovak«, glasilo slovaške ljudske stranke uvodnik, iz katerega je razvidno, da je bil nastop obeh poslancev le povod za izključitev, ne pa pravi vzrok. »Slovak« namreč piše: Pomen izključitev je nad vse velik. Ljudska stranka se je rešila dveh članov, ki sta ji bila samo v nadiego. Ovirala sta jo pri delu in njenem razvoju. Vsako akcijo stranke »ta onemogočila radi svojih pogostih intervencij, ki pa niso bile vedno idealne. Huzarski nastopi obeh posiancev so vedno preprečili, da bi stranka mogla izkoristiti svoje uspehe. Slabo je bilo, če je stranka sprejela nasvete obeh, še slabše je bilo, če jih ni sprejela. Pred vstopom v vladno koalicijo je junga najbolj priporočal vstop v koalicijo, ko je bil ta korak storjen, je bil najbolj ogorčen nad sodelovanjem s Cehi. Zupno reformo je pokopal Juriga, ko pa je prišla me- j sto nje deželna uprava, je kričal, da smo šli i pod jarem. I Skratka. Slovaška ljudska stranka je že dol- | go čutila, da ne more računati na pcmoč teh [ dveh svojih članov. Kar pa je bilo še hujše, ni • mogla stranka pričeti nobenega energičnega boja za čistost agrarne reforme, ker se nam je vedno grozilo, da bi bili potem kompromitirani tudi naši poslanci, ki niso samo korupcije v agrarni reformi trpeli, temveč jo celo podpirali. Stanje je postalo naravnost neznosno. Odlična mesta v kmetijskih organizacijah so bila v rokah posl. Jurige in Tomaneka, toda uspeha ni bilo. Od agrarne reforme sta najprej oba poslanca ljudi odvračala, ker da je to tatvina, nato pa sta pričela govoriti, da samo tepec nima preveč zemlje. Juriga in Tomanek pa nista bila med temi tepci. Enako je bilo tudi pri drugih organizacijah, ki bi mogle krasno uspevati, če bi delala pcel. Juriga in Tomanek. Ves u "peh njunega dela je bil dejansko le ta, da je stranka izgubila silno mnogo simpatij med narodom, a i (da ni dobila nobenega upliva na zgoraj. Te neznosne razmere so se morale nehati j. so se tudi nehale. Z izključitvijo obeh po- Lastnina Sv• stolice -sn slancev je deživela slovaška ljudska stranka pravo prerojenje in sedaj je stranka prosta. Sedaj je šele prav sposobna za delo. Rom.-madj. optaniska konferenca odgodena MIlan, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Romunsko-BJadjarska optantska konferenca v San Remu je bila končnoveljavno odgodena, Ln se bo zopet sestala dne 15. marca na Dunaju. Konferenca se je odgodila na željo Bukarešte, da se vprašanje še nadalje temeljito prouči. Madjarska vlada je pristala na to odgoditev. Konferenca se je razbila v najodličnejšem trenutku praktične določitve odškodnine ,ki bi jo imela plačati Romunija. »Corriere della Sera« izjavlja, da je verjetno, da bo konferenca na Dunaju prišla do končnega zaključka po obojestranskih koncesijah. Nadejajo se, da bo prišlo do sporazuma okoli Velike noči. Da se obe vladi resno trudita za sporazum, dokazuj« dejstvo, da sta se dogovorili, da prosita Društvo narodov, naj s« vprašanje madžarskih ootantov ne stavi na drevni red marčnega zasedanja, ker upata, da bo do junijskega zasedanja to kočljivo in resno vprašanje rešeno direktno v obojestransko zadovoljno«*. Ba1dwin obvaroval vlado London, 20. febr. (Tel. »Slov.«) V poslanski zbornici je včeraj Baldwin s spretno zavla-čevalno taktiko obvaroval vlado pred pad em po lastni stranki. Kolonijalni minister Amery je zastopal vladni predlog, da se iz razlogov šte-denja zmanjšajo subvencije južnoirskim lojali stom. To je pri konservativcih povzročilo viharno ogorčenje. Baldvvin je rešil položaj tako, da je predlog odgodil in obljubil, da bo predmet nanovo proučiL Belgrajske vesli Belgrad, 20. februarja. Pogajanje bolgarsko-jugoslovanske mešane komisije se bodo vršila v Nišu, ne v Pirotu. Belgrajski tramvaj je pričel danes voziti V finančnem ministrstva sta se obravnavala prosvetni in gozdarski proračun. Te dni bodo predloženi vsi resorni proračuni, tako da je računati prihodnji teden z razglasitvijo novega proračuna. Dunajska vromenska napoved: Po večini oblauuo, zjutraj zelo mrzlo, podnevi tu in tam nad ničlo. Km, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor se iz avtentičnega vira izve, je lastnina sv. Stolice trojne vrste, in sicer: 1. Ozemlje vatikanske države je v resničnem in svojskem pomenu suvereno, popolnoma svobodno in neodvisno, kakor katerekoli druge teritorijalne države. Njene meje smo že prinesli. Zgodila pa se je med tem majhna sprememba v toliko, da je sv. Oče iz tega ozemlja po lastni želji izključil oratorij S. Pietro in cerkev S. Ma-ria in Campo Santo, da ne oteži neoviranega obiska teh zelo posečanih svetišč od strani rimskih vernikov. Kar se tiče vatikanske bazilike in trga sv. Petra, spada istotako k suverenemu ozemlju sv. Stolice, vendar se sme od publike neovirano uporabljati, izvzemši pravico papeža, da sme zahtevati v kakršnemkoli trenutku izpraznitev. 2. Druga vrsta nepremičnin, ki so last sv. Stolice, pa so izven njenega teritorija, uživa razen osvoboditve od davka in od razlastitve v javnem interesu polni privilegij eksteritorija-Iitete. To so: cerkev in palača Lateranska in Scala Santa; bazilika S. Maria Maggiore; bazilika S. Paolo fuori le Mura; palača Castel Gan-dolfo in Villa Cybo; kraj Barberini s Castel Gandolfom, ki se bo v šestih mesecih izpraznil in izročil Vatikanu; kraj ima obseg 40 ha, skoraj ravno toliko, kakor cela vatikanska držpva; palača Dataria; palača Cancelleria; palača della Propaganda Fide; palača S. Callisto in Trans-tevere in bazilika S. Maria in Trastevere; palača dei Convertendi, kjer je sedež kongregacije za vzhodne cerkve; palača S. Uffizio; palača Vikarijata in velik kompleks nepremičnin na Janikulu. 3. Končno so nepremičnine, ki so proste davka in se ne smejo razlasKt!, nimajo pa privilegija eksteritorijalitete, kakor n. pr. pape-ška Greuorijanska univerza, papeški Biblični institut. Dom duhovnih vaj pri S. Giovanni e Paolo na Celiju, palača SS. Dodid Apostoli in še veliko drugih palač, semenišč, samostanov in cerkva. Razne podrobnosti Kini, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor hitro se bo lateranska pogodba ratificirala, se bo švicarska straža, ki stoji sedaj pri vradh della Zecca, umaknila na mejo vatikanske dnžave, in sicer k dvem lokom, ki zaključujejo trg sv. Marte ob strani vhoda v zakristijo sv. Petra, to je 200 metrov bolj odzadaj. Kaj- se tiče obiska sv. očeta v opatiji Mon-te Cassino, se bo vršil šele septembra meseca. Kar pa se tiče svečanosti v baziliki S. Giovanni Laterano, o kateri smo že včeraj poročali, da se bo vršila z vso slovesnostjo, se bo sv. oče podal iz Valikana v baziliko v avtomobilu, ker se zdijo prejšnji gala-vozovi, kakor tudi konjeniško spremstvo zastarelo. Znano je, da so vsi bivši hlevi in drugi prostori za vozove spremenjeni v knjižnice velike vatikanske biblioteke. Res je, da papež ne bo vrnil obiska kralju Viktorju Emanuelu, pač pa ga bo obiskal privatno, najbrže v Villa Savoia. Msgr. Borgonzini Duca ne bo imenovan za nuncija pri Kvirinalu, ampak mu je sv. oče namenil višjo stopnjo v hierarhiji. O nunciju pri italijanski vladi ni doslej absolutno ničesar znanega, kakor samo to, da bo na to mesto imenovan nek visoki prelat, ki se je zelo odlikoval v eni izmed nuncijatur Srednje Evrope. Ministrstvo javnih zgradb je začelo z deli za novo železniško postajo S. Pieiro, in železniško progo, ki bo vezala Vatikan s to postajo. Kar se tiče posebnega papeževega vlaka, ni izključeno, da bo vrnila vlada sv. očetu posebni vlak Pija XI., ki je bil 1. 1911 restav-riran ob priliki takratne razstave v Rimu in se zdaj nahaja kot posebna tehnična umetr nina v muzeju v Castel S. Angelo, Vstaja v Mehiki Newyork, 20. febr. (Tel. »Slov.«) V severnih državah Mehike je izbruhnila na široko organizirana revolucija, ki jo vodijo nekateri generali Na čelu revolucije je guverner Sonore, general Manzo, ki ima nad 8000 mož. Polastil se je Sonthurn Pacific železnice. Revoluciji sta se pridružila tudi civilni guverner države Topove m guverner Valancuela. Uporniki zahtevajo, da bo bivši državni predsednik Caltes izgnan, sedanji državni predsednik Gill pa mora odstopiti. Uporniki so tudi poslali vtadi listo oseb, katerih izročitev zahtevajo. Kakor poročajo ameriški listi, so uporniki izjavili, da se bodo borili tako dolgo, dokler ne zmagajo na vsej črti. k London, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Semkaj so o vstaji v Mehiki dospele sledeče podrobnosti: Vstajo vodi pod geslom vzpostavitve svobode vere in vesti Gilberto Valenzuela, bivši mehi-kanski poslanik v Londonu in kandidat za pred- sednika republike pri prihodnjih volitvah. Začel pa je vstajo general Escobar Manzo, vojaški guverner države Sonora, ki 9e je javno izjavil proti začasnemu predsedniku Portes Gilla. Glavni stan generala Manzo se nahaja baje v Združenih državah. Vesti iz Hermonsilla, glavnega mesta države Sonora, trdijo, da je general Escolar Manzo začel iz Nogalesa v Arizoni USNA in se polastil dela pacifiške železniške proge. Ima pod seboj 10.000 vstašev in pa 2500 konjenikov, šef njegovega štaba je general Caraveo Aguirre. Baje je 18 generalov na strani vstašev. Proti vstašem operira sam vojni minister general Amaro na čelu čet, ki so nameščene v severnih pokrajinah Mehike. Valenzuela, šef vstašev, uživa veliko popularnost in se je vrnil v Mehiko iz Londona šele meseca novembra lanskega leta. Star je šele 33 let. Naročajte,Slovenski list4! Pred rekonstrukcijo čsl, vlade V zvezi z izključitvijo posl. Jurige in Tomaneka je podal minister dr. Gažik ostavko, ki jo je izvršilni odbor slovaške ljudske stranke sprejel ter imenoval dr. Ljudevita Labaja, dr Fritza in Sivaka kot svoje kandidate, od katerih naj bo eden imenovan za naslednika dr. Gažika. Največ upanja, da postane minister ima dr. Labaj. Slovaška ljudska stranka je nadalje izrazila željo, da dobi kako bolj vplivno ministrstvo, najraje ministrstvo železnic. Kakor pa poroča »Českč Slovo«, vladna koalicija te zahteve ni sprejela, ker ee boji, da bi morali potem češki železničarji zapustiti Slovaško. Zato bo železniško ministrstvo obdržala še nadalje obrtniška stranka, izvršena pa bo osebna sprememba. Minister Najman bo odstopil in na njegovo mesto pride posl Mlčoch. Če odide minister dr. Černy, še ni gotovo. V slučaju njegove demisije pa bi dobila notranje ministrstvo ljudska stranka, poštno ministrstvo pa slovaška ljudska stranka. Praga, 20. febr. (Tel. »Slov «) Vesti o da-lekoaežni rekonstrukciji kabineta se potrjujejo. List obrtne stranke »Reforma« navaja kot možnega naslednika železniškega ministra Najmana poslanca Horaka. Navaija se, da ima največ upanja, postati naslednik dr. Hodže, poslanec slovaške agrarne stranke inž Botto ter bivši pol jedel, minisier v kabinetu Černy dr. Slavik. Neuspela poga:anja Stresemann-Kaas Berlin, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Razgovori med dr. Stresemannom in prelatom Kaasom o sestavi koalicije niso imeli uspeha, ker zahteva centrum še najprej dokaz dobre volje in odklanja povratek h koaliciji, dokler ne dobi zadostnih koncesij. Bolezen Po!nca?e!a le lahka Pariš, 20. febr. (Tel. »Slov «) Poincare, ki je po včerajšnji seji ministrskega sveta obolel na hripi in moral iti v posteljo, jc Imel zadovoljivo noč. Za bojazen ni nobenega povoda. Trockega prošnja bo odbita Carigrad, 20. febr. (TeL Slov.«) Trockega prošnja za dovoljenje prihoda v Nemčijo je povzročila v tukajšnjih političnih krogih v Viko pozornost, ker je očividno, da je bila prošnj-i vložena za hrbtom ruskih in turških oblasti. Turčija bo dovolila Trockemu odpotova.ije :7 Turčije samo tedaj, če bo Moskva s tem zadovoljna. Trockega stražijo sedaj še ostreje. Berlin, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Trockega prošnja za dovoljenje bivanja v Nemčiji je danes dospela v zunanje ministrstvo in jo bodo rešili s sklepom ministrskega sveta. Do odločitve bo prišlo vsekakor šele potem, ko ie bo nemška vlada o tem razgovorila s sovjetsko vlado. Francoska vlada ne odstopi Pariz, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Vlada je izjavila po ministrih Bartheu in Tardicuu, da kabinet, kljub majhni večini šestih glasov pri včerajšnjem glasovanju, ne bo demisijonirat. Desničarski listi označujejo glasovanje za težek poraz levičarskega kartela, ker ni prodrl, dasi so bili mnogi vladi zvesti poslanci pri glasovanju vezani radi interesov svojih volivcev. »Echo de Pariš« piše, da ta kartel nikdar več ne bo dobil take podpore. Levičarski listi, n. pr. »Volonte«, pa pišeijo o tem, da je bilo ministrstvo fjoraženo in da je samo vprašanje tednov, morda tudi dni, kdaj bo to ministrstvo izginilo. Ciper zahteva združitev z Grško Atene, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Odposlanstvo grških uglednih jjrebivalcev z otoka Cipra hoče povabiti na Ciper Lloyda Georga, ki biva v Egiptu in ki je znan kot prijatelj Grčije, ter ga prositi, da se zavzame za združitev Cipra z Grčijo. Otok Ciper je to združitev pred kratkim zahteval tudi z vlogo na angleški parli-meatu Japonska prodira v Sibirijo Odesa, 20. febr. (Zas. tel.) Kakor se poroča iz Moskve, vlada v vladnih sovjetskih ..rojih močno vznemirjenje radi vsak dan naraščajočega protikomunističnega gibanja v Sibiriji. Zlasti umori sovjetskih lunkcijonarjev so na dnevnem redu. To protikomunistično gibanje jc postalo y zadnjem času že tako nevarno, da je poslala sovjetska vlada v Sibirijo slovitega konjeniškega inšpektorja Budenija, ki je dobil daJeko-sežna pooblastila, da uduši protiso/jelskj gibanje. Vznemirjenje je v Kremi ju tem v cd je, ker se boje, da tiči za tem gibanjem roka J.ipcnske. Dejstvo je tudi, da so postali v zaduicij času odnošaji med sovjeti in Japonsko silno napeci in to predvsem radi spora o vzhodni inandžur-ski železnici. Da veliko nejevoljo sovjetov podpira nankinška vlada japonska prizadevanja zelo toplo. V zvezi z vsemi temi dogodki so zopet Živele vesti o vojaških pripravah raznih japonskih najemnikov proti sovjetom. Tako zbira znani ataman Semjonov čete v Mandžuriji, general Horvat pa v Mongoliji. Če bi imela od Japoncev podpirana akcija uspeh, potem bi nastala za sovjete zelo resna nevarnost, da se prične splošen upor v Rusiji. Pilsudski bo posegel v ustavno debato Varšava, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor pišejo listi, bo Pilsudski v kratkem zavzel javno stališče o novem ustavnem načrtu. Od tega bo odvisno, ali bo imel parlament priložnost, iz-premeniti posamezne določbe, ali pa bo moral načrt v celoti sprejeti ali odkloniti. Proti krivemu parlamentarizmu Berlin, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Na seji šefov parlamentarnih klubov je bilo sklenjeno, da klubi odobravajo od predsednika parlamenta odrejeno poostritev poslovnika. V prvi vrsii gre za okrepitev uniformirane in neuni-formirane parlamentarne policije. Namerava se pa še bolj poostriti disciplinarna določila in bi se poslanci kaznovali tudi z odtegnitvijo , dnevnic in odvzemom železniških prostih kart. Nadalje je bilo policiji naročeno, da se prav nič ne ozira na imuniteto poslancev, če bi bilo ugotovljeno sodelovanje poslancev z nemirnimi obiskovalci galerij in je poslance na mestu aretirati. V takih slučajih bi se uvedlo proti poslancem posebno postopanje zaradi motenja hišnega reda. Nadalje je izjavil predsednik parlamenta, da bo proti vsaki psovki in p^ti vsakemu žaljivemu medklicu postopal z brezobzirno strogostjo. • „ j-j f ■ ' Iz časopisov Za slogo balkanskih Slovanov piše v uvodniku »Jutarnji list« Odnošaji z Bolgarsko nikakor niso takšni, kakor bi želela naša država. Nekaj mesecev so bili celo nenormalni, ker je morala naša država, da prepreči vpade komitašev, zapreti meje. Sedaj je ta izjemna odredba odpadla in nastopili so zopet normalni odnošaji. — Še vedno pa je polno vprašanj, ki jih je treba rešiti med obeima državama. Mi smo vedno želeli, da pride do čim ožjega sodelovanja s kraljev. Bolgarijo. Če radi sile razmer ln zgodovinskih činjenic ni bilo mogoče, da bi bila na Balkanu samo ena država, potem bi morali obe slovanski državi biti si vsaj dobri zaveznici in prijateljici. Žc zemljepisni položaj sili k temu, predvsem pa velika sorodnost, da se more govoriti o Bolgarih, Srbih, Hrvatih in Slovencih že kot o enem narodu. — Ne tajimo, da je bil vzrok neslogi med Bolgarsko in Jugoslavijo makedonsko vprašanje. Toda Bolgarska se mora sprijazniti z dejstvi kakor je to storila Nemčija napram pokrajinam, ki jih je izgubila. Makedonsko vprašanje je absolutno rešeno in je danes le notranje vprašanie Jugoslavije, in to samo upravno vprašanje. Da ni bilo v zadnjih desetih letih vse dobro, ne tajimo, ali glavni vzrok napak je bil v strankarskem izkoriščanju Makedonije. Upravno vprašanje pa bo sedaj brezf>ogojno rešeno z drugimi vprašanji vred. Vsled tega bo nezadovoljstvo v Makedoniji tudi vedno manjše in glavno orodje agitacije makedonstvujočih bo brez moči. Bolgarska je danes, po popolni oslabitvi makedonskega komi tet a, v srečnem položaju, da lahko uredi odnošaje z našo državo. V par dneh se prično pogajanja v Pirotu. Čeprav se bodo tu obravnavala le manj važna vprašanja, vendar pomenijo korak bližje h sporazumu, ki bi ga vsi najiopleje pozdravili. O reformi državnega sveta piše belgrajska revija »Narodno blagostanje« z ozirom na govorice, da se misli taka reforma izvesti. Po vidovdanski ustavi je državni svet danes samo še najvišje upravno sodišče, ne pa tudi na-svetodajno telo. Zato bi se moral državni svet reformirati v tem smislu: državni svetniki bi se postavljali na isti način, kakor se volro sodniki kasacijskega sodišča in bi morali biti furisitl. Samo takšna organizacija bi jamčila za pravilen potek »o-lne funkcije. Mesto tega pa se sedaj govori, da se državnemu svetu zopet poverijo funkcije, vsled katerih je dobil narod mržnjo do državnega sveta. Kakor hitro bi do-j bil državni svet še drugo funkcijo, bi postal I politično telo in bi že samo s tem škodoval svoji nalogi kot najvišje upravno sodišče. Državni svet mora biti le najvišje upravno socN-' šče m nič drugega. „Stavno sodišče - pravici \e zadoščeno" izvršena smrtna obsodba nad Prpičem in tovariši Zagreb, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bila usoda Prpiča in njegovih tovarišev zapečatena. Nocoj so preživeli najstrašnejših 20 ur svojega življenja. Občinstvo, ki je bralo dolga poročila v zagrebških listih o njihovi usodi, je skrivaj pošiljalo v njihove celice hrano, slaščice in cigarete Tako so sinoči bile njihove celice že podobne trafikam ali slaščičarnam. Obsojenci so tekom celega dneva bili več ali manj nemirni. Kdo ve, če jim ni še-le včeraj izginila zadnja nada? Ko je padel na zemljo mrak, so postali vsi tihi in mirni. Vsi, razun Mije Vrbanca. Mijo Vrbanac — zakrknjen grešnik Vrbanac je zadnje dni kazal znake blaznosti. Sodna komisija strokovnjakov, ki je imela nalogo ugotoviti, ali je Vrbanac res blazen ali le simulira, ni bila na jasnem, kaj je ž njim. Simuliral je namreč Vrbanac blaznost na zelo spreten način. Večina zdrav-nikov-psihijatrov je bila prepričana, da je Vrbanac res zblaznel. Vsled tega so bili mišljenja, da ne sme biti obešen. Zato je Vrbanac cei dan in cel večer bil nemiren. To stanje je trajalo do snoči ob 10. Mahal je z rokama, kimal z glavo, govoril zmedene besede in stavke. Za poslane darove se sploh ni zmenil. Snoči ob 10 pa je nenadoma stopil v njegovo celico preiskovalni sodnik dr. Pučkaš. Vrbanac je igral svojo komedijo dalje. Tu mu dr. Pučkaš zakliče: »Zaman je tvoje prizadevanje. Simuliranje ti ne pomaga.« Pri besedah dr. I učkaša se je Vrbanac zamislil. Ko je dr. Pučkaš zapustil celico, je kmalu za njim prišel stražnik pogledat k Vrbancu. Opazil je, da se Vrbanec smeje. Ko je uvidel, da mu simulacija ne pomaga, je sam čisto pametno nagovoril stražnika. Ta je to takoj javil preiskovalnemu sodniku dr Pučkašu, ki se je nemudoma vrnil k Vrbancu. Dr. Pučkaš je sedaj videl, da je Vrbanac res čisto normalen. Obsojenec je sam izjavil sodniku, da je vseh komedij sit in naj mu rajši prineso jedi in pijače. Nato je s slastjo jedel in pil ter govoril, da se ne boji smrti. Okrog 3 zjutraj je Vrbanca obiskal duhovnik S o m e k. A Vrbanac duhovnika ni hotel sprejeti ter ga je odločno odklonil. Pač pa je zahteval mnogo vina, da se bo napil. Ostali čas do jutra je bil Vrbanac deloma glasen, deloma zamišljen, pel je in se šalil. Pozno v noči je bila izza zidovja sodišča slišati tožna Vrbančeva pesem. Prpic, Brdarič in Krmpotič — skesani in udani Pavel Prpič in Mijo Brdarič sta bila mirna in skesana. Prpič je bil globoko ganjen, posebno odkar ga je obiskala njegova sestra Večkrat je jokal in se zelo kesal svojih zločinov. Prpič in Brdarič sta se oba skesano spovedala ter prejela sv. obhajilo. Marij Krmpotič, ki je bil od vseh najbolj izobražen in šolan, je bil zelo nemiren. Potem je začel jokati in nato je zopet klical majkol Ob 4 zjutraj je prosil za črno kavo, na kar se je malce pomiril. Vendar se je opazilo, da je še vedno razburjen. Tudi Krmpotič je bil lepo spovedan in obhajan. Ob 4 zj. je prosil za papir in črnilo. Krmpotič piše zadnje pismo Nato je Krmpotič napisal naslednje pismo srbskim časnikarjem: »Gospodje novinarji! Prosim Vas, da izročite po časopisih mnogo pozdravov moji materi, sestram in vsem onim gospodičnam, s katerimi sem se kdaj poznal. Pozdravljam vse svoje prijatelje, s katerimi sem se nekdaj družil Vse Vas, katere sem navedel v tem listu, prosim za odpuščanje, če sem koga raz-žalil. Sedaj Vam nimam ničesar več povedati. Sprejmite še ta moj poslednji pozdrav, s katerim umiram na vislicah. Sem žrtev svojega očeta in obstoječe družbe, ki še danes obstoji. Ni mi žal umreti. Edino žal mi je, zapustiti svojo staro mater drugim na milost in nemilost. Da sem mogel poskrbeti za svojo ubogo mater, bi mi ne bilo žal umreti. Ej, zašto da umrem, kad mi vrijeme nije mladost moju zemlja da pokrije. .! Zbogom celi svet i Ti, mati draga.« Krvnik je pripravljen Ob 6 je bilo pred zgradbo sodnega stola vse polno občinstva. Na dvorišču je bilo vse pripravljeno za usmrčenje Oddelki jetniških paznikov in orožnikov so pazili, da ne bi nihče stopil v poslopje sodnega stola brez vstopnice. Naenkrat se je nabralo pred zgradbo veliko število >dam«, katere nikakor niso hotele oditi, dasiravno je v zakonu točno odrejeno, da ženske ne morejo prisostvovafri eksekuciji. Mod moškimi se je čulo nejevoljno godrnjanje. Šele energičnemu nastopu nekega sodnika se je posrečilo, da je odpravil HOBUK1N čaj za želodec in 818 enje krvi uspešno sredstvo proti odebelitvi, slabi prebavi, trajnemu zaprtju Dobiva se v »seh lekarnah. Proizvaja lekarna ABKO, ZAGREB, (lica 12 ženske, o katerih prav za prav ni nihče vedel, kakšen interes jih je privedel sem. Ob 6. uri 10 minut je bilo spuščeno občinstvo v hodnike in na dvorišče sodnega stola. Ta čas je vstopil tudi senat, ki je sestojal iz predsednika sodnega stola dr. Tomiča, dr Hila, dr. Bariča, dr. Pirkmajerja in dr. Škr-gatiča. Navzoč je bil tudi državni pravdnik dr. Mavrovič. Na dvorišču se je dostojanstveno šetal krvnik Hart Oblečen je bil v salonsko obleko, s cilindrom na glavi in v belih rokavicah. Hodil je okoli vešal in vsaka pogledal, če so dovolj močna Na dvorišču je bil tudi Hartov pomočnik Tomaševič. Bobnarji so bili pripravljeni, da bi v slučaju kakega incidenta itabobnali. Obsojencev zadnja pot Prvi prihaja MARIJAN KRMPOTIČ, ker je po krivdi »najlažji«. Drži se hrabro. Po nemirni noči se je po spovedi popolnoma pomiril in stopa pred senat s cigareto v ustih. Po opravljenih formalnostih o ugotavljanju identitete se približa Krmpotieu duhovnik in mu ponudi križ, ki ga obsojenec pobožno poljubi. Na vprašanje predsednika, če ima še kakšno željo, izjavlja, da je popr lnoma zadovoljen s svojo usodo, in pravi, da se nima nad nikomur pritoževati, ker so bili napram njemu vsi dobri. Radi tega da bi rad videl pred smrtjo še enkrat svojega preiskovalnega sodnika. Ker sodnik g. Puš! aš ni bil navzoč, izroči predsednik Krmpotiča krvniku z besedami: »Krvnik, izročam Vam Marijana Krmpotiča, da se nad njim izvrši pravica!« Krvnik je hotel Krmpotiča prijeti za roko, da b; mu pomagal. Tcda Krmpotič izjavlja, da ne potrebuje pomoči in da naj mu samo pokažejo njegove vislice, da se bo sam nanje vzpel. V tem hipu je opazil Stupčiča, Prpi-čevega svaka, in mu je rekel italijansko: »Scrivi alla mama tutta la veritft (Piši materi vse po pravici)!« »Nato je stopil pod vislice in rekel: »Jaz sem gotov...« Vrv okoli vratu, dvi? kvišku in v nekoliko minutah je nastala tišina. Marijan Krmpotič je bil mrtev ... »Slavno sodišče, pravici je zadoščeno,« javi krvnik predsedniku. Eno življenje je ukinjeno, nakar sledi kratka agonija NIKOLE BRDARIČA. Drugi na vrsti. Tudi pri Nikoli Brdariču je bila opravljena ista procedura. Tudi on stopa pod ve-šala s cirrareto v ustih, proseč za odpuščanje vse, katerim je karKoli zalega storil. Enajst minut pozneje je zdravnik konstatiral njegovo smrt. »Slavno sodišče, pravici je zadoščeno!« Naj pride MIJO VRBANAC! S temi besedami kliče predsednik tretjega Po temnih hodnikih ječ sodnega stola se čuje pesem: »Zbogom svijete, tužna moja rano, Uzmi mi srce, ali nemoj kasno. .« Solnce je lezlo nad mrke zidove. V hladnem dvorišču je bilo nenavadno mučno. Vtisi dveh usmrtitev so bili zelo težki. Pesem Mije Vrbanca, peta izredno sentimentalno, je parala srce. Krmpotič se je še boril s smrtjo, zato niso mogli pričeti z obešanjem Mije Vrbanca, ki je ta čas izkoristil za to, da se je smejal in se rogal senatu, občinstvu in sebi. Zasmehoval je vešala in »buržujsko« občinstvo, ki je prišlo gledat tujo nesrečo. Zanima ga. kako so tovariši prenesli smrt, ali so bili junaki. Tedaj ga pozovejo pred senat A on zapoje: »Zašto da umrem, kad mi vrijeme nije, mladost moju zemlja da pokrije...« »Kaj mi vse to pripovedujete, jaz vse to vem. Hitreje, hitreje, čas je. Onadva sta že gotova!« Duhovnik stopi k njemu, a Vrbanac ga drzno odkloni. »Ali imate še kakšno željo,« vpraša predsednik. »Samo to: Sem zločinec, toda od moje roke ni umrl nikdo « Ko je krvnik odvedel Vrbanca pod vešala, mu je obsojenec dejal: »Zebe te v roke, daj, da jaz tebe obesim, pa boš videl, kdo je mojster!« Kadeč cigareto, je izdihnil. Obraz, ki se je poprej posili smejal, je postal sedaj strašen. Telo je mrtvo, a duša je odplula otožna, ne vesela... »Slavno sodišče, pravici je zadoščeno!« ZADNJI - PAVEL PRPIC MALI. Nesrečni vitez roparskega kola »gorskih ptičev« prihaja zadnji na vrsto. Najstrašnejši, zato zadnji. Najstrašnejši, a sedaj najmirnej-ši Pred senat stopa tih, potrt, s povešenimi očmi. Niti sledu Vrbančevi predrznosti. Nn Prpičevem bledem čelu se je opazila smrtna Zl,na. Onemogel se je s težko muko približal senatu, mirno poslušal zadnje formalnosti, izjavil, da se čuti kriveča, dvakrat pobožno poljubil križ, prosil za odpuščanje, poljubil / / aj/e novega Koledar Četrtek, 21. februarja. Irena, Feliks, Ma-ksim, Eleonora. — Jutri: Marjeta. Stoletnice in petdesetletnice Dr. Ipavec Benjamin, skladatelj, je bil rojen 24. dec. 1829 v Šent Juriju ob j. ž. Šolal se je doma, v Gradcu in naposled na dunajski univerzi, kjer je postal doktor zdravilstva. Naselil se je v Gradcu, kjer je pridno skladal slovenske pesmi. Kdo ne pozna njegove pesmi: »Bodi zdrava domovina«, »Vojaška«, »Brezi jadra brez krmila«, ali njegove kantate: »Kdo je mar«. Komponiral je tudi spevoigro »Tičnik«, ki so jo prvič predstavljali in peli leta 1862 in opereto »Teharski plemiči« (1892). Skladal je tudi klavirske skladbe: Mazurko in koncertno kvadriljo leta 1880. Umrl je leta 1908 v Gradcu. Karinger Anton, slikar, je zagledal luč sveta v Ljubljani 29. nov. 1829. Oče, ugleden trgovec, je želel tudi sina vzgojiti za trgovca, zato ga je dal v trgovsko šolo. Sin n" je imel več veselja do risanja, je odšel po . eni trgovski šoli 1. 1845 na dunajsko akademijo. Tu se mu je pod profesorjem Steinfeldom posebno priljubilo pokrajinsko slikarstvo. Ko je 1. 1849 odšel domači polk v vojno na Italijansko, je vstopil Karinger kot kadet in se udeležil vojne. Italija mu je radi umetniškega stremljenja posebno ugajala Ves prosti čas je uporabljal za slikanje pokrajin. Ostal je vojak tudi po vojni ter slikal, kjerkoli je bil nastanjen, dotične pokrajine po Italiji, Dalmaciji, v Ljubljani in njeni okolici. Ko je bil premeščen v Ljubljano, se je oženil, zapustil vojaški stan ter živel le umetnosti. Slikal je tudi portrete. Umrl je 1. 1870. Kako so nebesne pojave videli drugod Poročila z dežele. Danes priobčujemo poročila o torkovem nebesnem pojavu, kakor je bil videti po raznih krajih dežele. Vsa poročila se glede oblike pojava razlikujejo. To pa radi tega, ker se je pojav res z vsakega kraja drugače videl. VRHNIKA. Nenavadno solnčno prikazen smo gledali dne 19. t. m. na nebu. Videli smo tri solnca in sicer zjutraj od vzhoda do 11. ure dopoldne. Solnce je pošiljalo svoje žarke skozi majhno oblačno odprtino, a na koncu oblaka ob obeh straneh mavrica Sredina mavrice je bila koncentrirana v solnce, ki je včasih izgledalo skoro kot pravo solnce. svaka Stupčiča, stopil pod vešala in v par sekundah ga ni bilo več. »Slavno sodišče — pravici je zadoščeno!« Kratka molitev, bobnanje, odkrite glavo in občinstvo se razide. Solnce pa je mežikalo čez visoke, mračne zidove sodnega stola Prpič se je bal tega solnca in je želel, da bi ga obesili poprej, predno izide. A vendar ga je videl. Nato pa je odšel k večnemu Sodniku. Zemeljski pravici je zadoščeno. Ali je večni? Pavel Prpič Mali je ponižno molil, da bi mu bilo pri večni Pravici odpuščeno ... In med tem, ko se je mesto Zagreb dra-milo iz sna, so prodajalci časopisov raznašali jutranje izdaje listov. Štiri mrtva telesa pa so visela hladna in molčeča. Družba je izobčila štiri svoje člane brez ozira, če se po dolgem bivanju postali zopet ljudje. »Slavno sodišče, pravici je zadoščeno!« HORJUL. V torek dne 19. febr. smo opazovali v Horjulu nenavaden nebesen pojav. Solnce je bilo obdano od velikega svetlega kolobarja v premeru 45°. Na desni in levi vodoravno od solnca sta nastali na zunanji strani kolobarja dve svetli pegi kot stranski solnci. Njih svetloba ie bila sredi dopoldneva toliko močna, da je slepila opazovalčevo oko. So-solnci sta bili med seboj oddaljeni za 50°. na zno-tranji strani sta bili rdečkasti, na zunanji modrikasti in od vsakega je izhajal še dolg svetel pas, ki je segal čez nebo v ravni črti zunaj kolobarja, kol da bi prihajal od srednjega solnca. Ta nebesna prikazen se je pričela precej zjutraj po solnčnem vzhodu, je bila najvidnejša dop. med 9. in 10. uro ter je pop. ob pol treh izginila. MEDVODE. Pred kratkim ste v Vašem cenj. listu poročali o nenavadnem svetlobnem pojavu v Liki. Nekak sličen pojav je bil v torek videti tu. Na nekoliko oblačnem nebu so v obliki nizkega enakokra-kega trikotnika okoli 10.45 svetila tri solnca. Srednje, ki je bilo res pravo, je oddajalo svojo normalno svetlobo; ostali dve pa, ki sta popolnoma sličili pravemu solncu, bili sta pa lo igra svetlobnih pojavov na nebu, sta pa svetili slabše. Ker pa je bilo nebo le malo oblačno, ta svotlobni pojav ni prišel povsem do izraza. Vendar pa ga je lahko opazil vsak, ki se jo v tem času nekoliko ozrl na nebo. DOMŽALE. Dne 19. febr. ob 8.50 dop. je bilo videti tri solnca in tri mavrice. Levo solnce je bilo motno, desno pa je bilo svetlo ter se je videlo nad četrt ure, enako tudi mavrice, zlasti srednja je bila krasna. DOLSKO. Dne 19. februarja ob pol 11 dopoldne smo opazovali v Dolskem pri Ljubljani zanimivo nebesno prikazen: 6 solne in 3 kriialiiia mavric. V križa-liščih navpično in povprečne mavrice na južnem ne-besu so bila: v sredi pravo, ob straneh navidezne solnca. Na severnem nebesu tri solnca v isti raz-poredbi le v daljši medsebojni razdalji. Zelo zanimiva so bila križališča mavric: v prvem križališču sta se sekala dva krožna loka; v drugem pa uslo-čena, in sicer dvakrat krožna ioka, istotako tudi v tretjem; vsa križališča so bila na južni strani. Pojav je trajal ca 11 in sicer na južnem nebesu nad postajo Laze. TRBOVLJE. V torek smo okoli 1 popoldne videli na nebu tri solnca, eno poleg drugega. Ta naravni pojav jc ljudi zelo zanimal in so ga po svoje tolmačili. MIRNA. V torek okrog 11. ure dopoldne je bila mavrica na južni strani Mime, popoldne pa so okrog pol dveh videli ljudje tri solnca na isti strani RECICA OB PAKI. Ob prilično pol eni popoldne smo 10. t m. zapazili na nebu, da je solnce izvanredno zelo svetlo in ima v precejšnji oddaljenosti na vsaki strohi sebs: (na vzhodu in zahod;1.) še po eno so'nce, kateri pa ste se svetili v mavričnih barvah Na notranji strani, proti solncu ste bili ti dve prikazni bolj rumeni, na zunaj pa mavrično modre barve in se je še od vsakega tega kroga lepo videl nekako del mavrice na zunaj. Solnci ste bili zvezani po krasni mavrici, ki je bila posebno lepa zgoraj, kjer je bila najširša in izrazita. Kakor dolgo je bilo vse skupaj v megli, je bilo ljudem to povsem razumljivo, ko pa je bilo celo stvar videti na skoro čisto jasnem nebu, so ugibali razne čudne stvari. Slišale so se celo opazke, da je to znak bližajoče se vojne. Če se jim je reklo, da je to majhen primer za polarno luč, so se čudili in zmajali z glavami rekoč: Mavrice smo videli vedno poleti, ne pa pozimi. Cela prikazen se je krasno videla do približno 8 pop., ko je skoro popolnoma izginila. — Sedaj ob petih, ko to pišem, je solnce že skoro zašlo za Dobrov-ljami, vendar se namesto solnca 1 in 2. vidi med meglo še lepa mavrična krpa. Vsa druga mavrica je izginila. CELJE. Izredni nebesni pojav, o katerem je poročalo časopisje, je bilo po došlih nam vesteh videti zelo lepo tudi v Celju in to od 12. ure pa vse do solnč-nega zahoda t. j. do nekako pol 5. ure. Desno in levo od solnca je stalo dvojo mavričnih solne, vsa ta skupina pa je bila obkrožena z velikim mavričnim krogom. Marij Skalan: . , Berislav Križan, trgovec z rižem (Konec.) Nekaj tednov pozneje sem se sprehajal po schonbrunnškem parku na Dunaju. Opazoval sem gladko pristrižene drevorede, gredice polne spomladanskega cvetja in se naposled povzpel še na Glorietto. Od Golovca doli je pihal prijeten veter. Prižgal sem si cigareto in se v mislih zatopil v tiste davne čase, ko je bil Dunaj še skromna slovanska vas. Iz teh zgodovinskih premišljevanj me je pa nenadoma predramil znan glas, ki je dejal: »Guten Tag, mein Herr! Kako zelo me veseli, da se zopet vidiva.« Ozrl sem se. Moj Bog! Pred menoj je stal on — Berislav Križan ... »Vidite,« je dejal, »prijatelji se povsod najdejo. Upam, da ste danes boljše razpoloženi. Sicer je šlo takrat tudi brez vas. Naša akcija je uspela: prevozne tarife za kitajski riž se niso povišale in Evropa je rešena prve nevarnosti. Ampak tudi sedaj ne smemo rok križem držati. Kdo vč, kaj bo še vse prišlo.« »Oprostite,« sem dejal, »veseli me, da je vaša akcija z rižem uspela in želim vam tudi v bodoče mnogo uspeha. Moj čas je potekel; oditi moram. Zbogom, gospod Berislav Križan!« »Kaj?« se ie začudil. »Vi odhajate? Pa ic tako lep' razgled tu gori in zrak je tako čist. Spremim vas.« Mudi se mi,- sem dejal; »ne boste me mogli dohajati.« »O, kar se tega tiče, ste lahko brez skrbi,« je odvrnil. »Sicer se pa tudi meni mudi.« Zopet se je vrnil na svoj problem in mr je moril vse do tramvajske postaje. »Kam ste namenjeni?« me je vprašal. Premislil sem, kam bi mu bilo najbolj od rok in sem dejal: »V Floridsdorf.« »Ravno prav!« je vzkliknil. »Tudi jaz grem v Floridsdorf.« »O Bog!« sem vzdihnil sam pri sebi in pričel premišljevati, kako bi se mu izmuznil in ko smo prispeli na Ring, sem mu nenadomc segel v roko. »Zbogom, gospod Berislav Križan!« sem dejal. »Spomnil sem se, da moram poprej še v deseti okraj.« »Imenitno!« je vzkliknil Berislav Križan. »Tudi meni se ravno ne mudi v Floridsdorf. Spremim vas. V Favoritengasse poznam izborno restavracijo in če mi dovolite vas povabim na vrček piva.« Osupnil sem. Kaj naj storim? Kako naj se ga iznebim? Čimbolj sem premišljal, tembolj sem se zavedal, da je ni pomoči. Ko bi mu rekel, REVMATIKI in vsi. ki trpite na PROTINU, ISIASl). bodljajih, in trgsnju v GLAVI ZOBEH nabavite si že danes v prvi lekarni nI i drogerijl 1 steklenico ,ALQA'\ nadr gnito zvečer bolno mesto in jo ovijN z volneno krpo. Zjutraj bote že iznenadeni knko, ALGA ___I..1. DBI lrTM/1 UUHUIIUJUJC UU1CMI1C - . mguiio' NAGLO pa TEMELJITO. -l steklenica s točnim navodilom Din 16' Po pošti pcšilln LABORATORIJ ..ALGA", SUSAh '-» stelcl D "«•-- ■>< ptokl. D 131 2ft stekl. 11. 820 — •k Uradniško vprašanje. Z ozirom na članek, ki ga je objavil pod gornjim naslovom v našem listu 20. februarja t. 1. minister n. r g. dr. Andrej G o s a r, se uam zdi potrebno izjaviti, dasi se to itak samoposebi razume, da izraža igoij osebno mnenje in stališče spoštovanega g. pisca. Mi smo vele-važna in aktualna izvajanja dr. Andreja Go-sarja objavili zato, ker je v interesu prizadetega uradniškega stanu samega, da se obelodani mnenje tako uglednega javnega delavca, ki je obenem član zakonodajnega sveta, kjer se bo gotovo pretresal tudi uradniški zakon. Na la način je dana uradništvu možnost, da napram stališču dr. Gosarja zavzame svoje stališče, pove svoje protirazloge ali korekture, katere se mu zde po.rebne, in se tako to vprašanje dobro in vsestransko pretrese, preden bi se definitivno reševalo. Ce dr. A. Gosar, ki vedno odkrito in brez ozira na to, ali se bo to dopadlo ali ne, pove svoje mnenje, v »Slovencu« ne bi bil obelodanil svojega stališča v uradniškem vprašanju, oziroma, če bi mi zaradi pohujšanja prizadetih članka ne bili objavili, bi bili ravno uradništvu storili slabo uslugo. Tako pa prizadeti vedo, pred kakšnimi problemi stojijo, morejo stvar dobro pretehtati in se napram njej teoretično opredeliti in praktično orijentirati, merodajni faktorji pa bodo tudi vsestransko poučeni, kako se gleda na ta vprašanja posebno od onih, ki se jih življenjsko tiče. Razume se, da bomo dali v svojih predalih prostora tudi vsakemu drugemu utemeljenemu stvarnemu mnenju, kakor smo ga dali dr. Gosarju. * V »Službenih Novinah« od 18. februarja je objavljen zakon o izmenjavah in dopolnitvah v zakonih o oblinah. •k Predaja društvenega poslopja na Jesenicah. Katoliško delavsko prosvetno društvo ua Jesenicah zgradi letos nov velik »Društveni dom« in proda radi tega svoje sedanje društveno poslopje, pripravno zlasti za trgovino obrt ali gostdno. Interesenti naj se zglase radi podrobnih pojasnil pri društvenem predsedniku gospodu Petru Arnežu na Jesenicah. •k Na lovu ustreljen. Iz Hotemaž pri Šenčurju: V domačih hotemaških gozdovih uta lovila lovca po domače Batov in posestnik Hrovat. Batov je videl, da se v grmovju nekaj premika. Mislil je, da je srnjak. Nameri puško, sproži in zadene Hro-vata v roko in truplo. Prepeljali so ga domov, kjer je pa po par urah zdihnil. Bil je delaven gospodar, ki se je šele pred letom priženil v Hotemaže iz občine Preddvor. -k Društvo oroiniških npokojem-ev za Slovenijo v Ljubljani obvešča tem potoni vse upokojence brez izjeme, da daje pojasnila v pokojninskih zadevah samo dotičnim članom, kateri so zaostalo članarino za 1 1929. poravnati. Članarina za nove člane je letno 39 Din, za stare pa 86 Din. k Sejem v Slov. Bistrici. Ker pade m sejem določeni 24. februar letos na nedeljo, se vrši tokrat obi&i.jni veliki kramarski in živinski sejem v SI. Bistrici v soboto 23. t. m •k Vinski sejem, ki bi se moral vršiti dne 27. febr 1829 pri Treh Farah pri Metliki, se za nedoločen čas preloži zaradi prometnih razmer in hudega mraza. Obenem se opozarja člane Vinarskega društva, da se bo vršil občni zbor dne 10. marca 1929 v Obrtnem domu v Metliki. ir Posreša se Ivan Zgonc z Rogatca, obč. Želim I je, pošta Studenec-Ig pri Ljubljani Odšel je od dtfma 16. februarja t 1. z zobotrebci in je bil namenjen preko Karlovea v Zagreb in od tam najbrže v Prekmurje. — Zgonc je srednje velik, sub, ima plešo, ost tli lasje so Črni, brke pristrižene, »tir je okoli 40 let. Oblečen je bil v belo-sivo suknjo, temne hlače, temnoaiv površnik, Že bolj obmbljen klobuk drap^st in s svetlim trakom Pod klobukom je nosil modro pleteno čepico. Obuvalo so škornji. Za prtljago je imel veliko košaro z lokom: štirioglat »merikanski ročni kov-čeg, na oglih pokrpan z rujavim usnjem ter vrečo Prtljaga je bila napolnjena z zobotrebci Če mogoče kdo kaj ve o njem, naj sporoči proti vrnitvi stroškov njeeovi ženi Alojziji Zgonc, Rogatec it 17. pošta Studenec-Ig pri Ljubljani. it Doktorja Franceta Prešerna Zbrano delo je najlepši knjižni dar Slovencem. Knjiga nudi popolnega Prešerna, ki bo pa sedaj prodrl v vsako Slovenko hišo. Cena je namreč skrajno nizka m sicer 40 Din. celo platno 55 Din, najelegantnejša vezava pa je v celem usnju z zlato obrezo primerna za najizbranejše darilo velja 90 Din. Za tako ceno ne bo mogoče te knjige v nobeni drugi izdaji spraviti na tre. * Proti zaprtju in hemoroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josek-grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje iFranz-Josek voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. ★ ZIMSKI ŠPORT krepi telo, toda izpostavlja nevarnosti občutljivi teint posebno pri damah. Pred vetrom in mrazom varujeta najbolje: Elida Creme de chaque in Coldcream. Ljubljana Nočna služba lekarn. Drevi bosta imeli nočno službo: 1. Bohin-čeva lekarna na Rimski cesti, 2. Lenstekova na Resljevi cesti. Na živilskem trgu Smo že včeraj poročali, da je ljubljanski živilski trg zopet dobro založen. Z nekakim posebnim, zadovoljnim občutkom človek šeta med stojnicami, mlekarskimi vozički, kmečkimi vozovi, košarami iu našimi podeželskimi ter okoliškimi tipi prodajalk in prodajalcev, ki s ponižnim spoštovanjem ogovarjajo košate mestne gospe, vabijo, se pogajajo in z raskavi-mi prsti, bi niso ravno vajeni nege, mečkajo »kovače«, preštevajo drobiž in še toliko časa nimajo, da bi se — useknili. »Po čem daste jajca?« >-Po enajst kron, gospa!« »Pri meni jih vzemite, gospa, jih dam po dva dinarja pet in sedemdeset par!« »Vič jo, v dinarjih računa, da se manj sliši!« »Po dva petdeset, gospa. Sveža so, sem jih včeraj nabrala. Po hribih sem šla za njimi, vse premočene čevlje sem imela.« »Kako pa surovo maslo?« »Po 44 dinarjev, gospod. Tegale je eno kilo. Bom stehtala, da boste videli, da je'poštena »vaga«. »Predrago. Bom drugje dobil.« »Gospod, nu, bom odnehala za 4 Din, pa ga vzemite. Se kar sam stopi v ustih.« »Pol kilograma torej, naj bo!« Na stojnici škafi, v škafih kislo zelje in repa. >Po čem?« »Zelje po 3 Din 50 par, repca po 2.50. Kar posodo dajte, gospa!« »A ohrovt?« »Kakor boste izbrali, gospa. Trde glavice po 4 Dinx no, tista, ki jo imate v roki, bo za vas samo 8 dinarje.« In ie kliče druga, malo, da te ne pocuka za rokav. >Radiča, gospodična. Bom dobro namerila. Merica po 2 dinarja 50 par Ga dam?« »Po dva dinarja, če hočete?« »Oh, težko, težko. Pa naj bo v božjem imenu, samo da bom prodala. Koliko?« »Deset meric.« Ima majhen, plitev, iz protja spleten pokrov, v jerbasu pa radič. Mogočno razširi roko in zagrabi v zelenjavo. S kupčkom nameri, toda kupček je tako rahel, da bi ga najmanjši veter raznesel na vse strani. Znajo. »Še kolerabce vzemite, gospa! Po dinarju. Poglejte, kako je debela, kakor otročja glava! In peteršiljčka za juhico. Tudi po dimniku.« »Peteršilj po dinarju? Za eno samo koreninico en dinar? Kaj vam pa je?« »Veste, gospa, ko ga je tako malo. Je skoro ves zmrznil. V hiši sem imela tegale, na gerkem, da ni prišel preč-« »Čebulo imate tudi?« »Imam gospa. Po 4 Din kilogram. Tudi te je čuda veliko vzel mraz po kleteh.« Voz, na vozu vreče krompirja Mlad kmečki fant v modrem predpasniku, v vehastem, potlačenem klobuku stoji zraven in čaka. »Je zmrznjen krompir?« Za de$infekciJo j® ustne dupline m (By grla, za obrambo M proti gripi, vnetju vrata in prehladu Jpanftavin ■ pastile Učinkujejo specifično prt vseh nalezljivih boleznih. »Ni, gospod.« »Koliko stane kilogram?« »Dva dinarja.« »Predrag je.« •>Sem ga od daleč pripeljal, gospod in pa — saj ga povsod manjka.« Vrvež na živilskem trgu vsak dan narašča, kupčija se kljub visokemu datumu lepo razvija. Saj morajo meščani živeti vsak dan in večinoma tudi vsak dan kupovati. Toplejši dnevi pa vabijo v Ljubljano z dežele vedno več prodajalcev in prodajalk življenskih potrebščin. — • 0 18. Prosvetni večer bo v petek, dne 22. februarja, ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona. Celotni večer je posvečen dragocenim vatikanskim zbirkam in muzejem ter slavnostnim avdijencam k sedanjemu sv. Očetu Piju XI. Predavanje pojasnjujejo krasne filmske slike. O Poziv obrtnikom in trgovcem. V Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, se bodo dajala v nedeljo 24. t. m. od 9 do 12 dop. in v ponedeljek in torek 25. in 26. t. m. od 6 do 8 zvečer pojasnila radi davčne napovedi. Važno je, da prinese vsak seboj napo-vedno polo in pa sezname o dosedaj plačanih davkih. 0 Pouk na vseh javnih osnovnih in meščanskih šolah v Ljubljani je zaradi pomanjkanja premoga nadalje ukinjen do vključljivo 28. februarja —■ izvzemši III. deške osnovne šole, ki ima še kuriva za 10 dni in ki prične z rednim poukom v soboto, dne 23. i. m. — Na I. deški osnovni šoli se pouk ne prekine — Krajevni šolski oabor ljubljanski. 0 Dobri ljudje. Revščina v Ljubljani, o kateri smo že toliko pisali, je ganila mnogo dobrih ljudi, ki so nanosih na magistrat precej živil, tako moke, sladkorja, makaronov in drugega. Neka gospa je prinesla na magistrat cel zavoj živil, ko pa jo je uradnica vprašala za ime, je odvrnila: »To je za revne!« in odšla, ne da bi povedala svoje ime Seveda je mestni socialni urad kar hitro razdelil vsa živila. Tu gredo živila bolj kot v kateri trgovini. — Trgovec Fran Kos je mesto venca na grob pokojnemu Alojziju Štruklju daroval 100 Din za okrepčevalnice, g. Josip Mejač pa je darova) 50 Dk za ogrevalnico. O Čaj delijo tudi na Gradu. Šestim okrepčevalnicam se je včeraj pridružila še sedma — na Gradu. Je to zopet zasluga ->grajskega očeta« univ. prof. dr. Ehrlicha, ki vso svojo skrb posveča ubogim prebivalcem Gradu. V torek popoldne je prosil na mestnem socialnem FOIRE INTERNATIONALE DE LY0N (Mednarodni sej m v Lyonu) od 4. do 17. marca 1929 D a spoznate, kobke važnosti je obisk tega velikega svet« vnega velesejma, naročite oficlelnl katalog 750 strani — — — — — — — Cena 15 frankov Za vse praktične informacije o Vašem potovanju in bivanju zahtevajte brošuro ,Acheteurs' (Kupci) Slednjič da si zagotovite stanovanje pod najugodnejšimi pogoji, p'šlte takoj na: SERVICE DES LOGEMENTS DE LA FOIRE. Pisma nasloviti na: FOiRE DE LTON, Se vlce E. S., Rue Mčnestrier, Lyon. da se moram odpeljati v Timbuktu, bi mi gotovo dejal, da je tudi on namenjen tja. Vdal sem se in sem rekel: »Gospod Berislav Križan! Ce me že želite povabiti na pivo, ni treba, da hodiva v deseti okraj. Stopiva kar v prvo gostilno!« »Popolnoma prav!« jc dejal. »Strinjam se.« In stopila sva v restavracijo »Zum goldenen Krug«, izpila vsak dva vrčka piva in razpravljala o trgovini z rižem, prevoznih tarifah, so-cijalnih problemih, revoluciji in rumeni nevarnosti. Naposled sem pa srečno izrabil ugodno priliko, ko se je za trenotek odstranil, in jo popihaj. Sedel sem v tramvaj in se odpeljal v — Aspern. Tako sem se ga srečno odkrižal in zatrdno upal, da se ne bova nikoli več videla. \ zaman so bili moji srčni upi... Ko sem dva meseca pozneje občudoval mogočno stavbo budimpeštanskega parlamenta, se mi je približal popotno opravljen človek in me iskreno in prijateljsko pozdravil: »Jo n4pot kivanog, kedves baratum!« Bil je on — Berislav Križan! »Glejte si,« je rekel, -kdo bi si mislil, da se bova srečala tudi v Budimpešti! Veseli me, zelo me veseli, posebno še zaradi tega, ker ste zadnjič odšli ravno sredi pogovora. Tako lahko kar nadaljujeva Kje sva že neki nehala? Ah, da, speminjam se. Pripovedoval sem vam o rižu iz porečja Hoangho. Giejte, riž, iri ga pridelujejo v tisti zelo rodovitni deželi, se odlikuje med vsemi drugimi vrstami po svoji izredni redil-noati in plodovitcsti. Kitajska bi vsled svoje ogromne preoMjudenosti že davno pomrla od lakote, ko bi tisti riž ne bil tako piodovit in ko ne bi vseboval posebnih hranilnih snovi, ki nadomeščajo vse: kruh, jajca, meso, krompir, solato, mleko, poper...« »Ali ne bi rajše stopila v kavarno ali gostilno?« sem ga prekinil »Kar se mene tiče,« je dejal, »bi bil pripravljen, ampak bojim se, da mi boste zopet pobegnili m da tako tudi tokrat ne bova dokončala tega tako zelo važnega pogovora « »Tako se ga torej ne iznebim,« sem pomislil. »Kako tedaj?« In domislil sem se. »čujte,« sem dejal, ste že bili kdaj v Ko-rSsfalu?« »Ne,« je odvrnil »Kje je tista reč?« »To je budimpeštansko predmestje,« sem dejal, »nekakšen mali Prater. Ce želite, si ga lahko ogledava.« »Prosim, prosim!« je rekel. In šla sva. Na obeh straneh starodavnega drevoreda, ki je tvoril nekoč sestavni del privatnega parka grofov Erd6dyjev, so se vrstile neštete lesene in kričeče poslikane barake. V teh barakah 90 bile nameščene vse mogoče atrakcije: vrtiljaki, gugalnice, osmice, morske deklice, dvoglave opic« in še mnoga druga čudesa ko-medijantske iznajdljivosti. Peljal sem Berislava Križana do ene največjih barak, na kateri je bilo z velikanskimi črkami napisano: »Pekel«. Na reklamni deski,, ki je visela nad vhodom, je stalo zelo vabljivo besedilo: »Ako si želite že v življenju ojrledati vse nepopisne peklenske muke, potem plačajte dvajset filirov in vstopite!« j Stopil sem k blapafničarki, odštel štirideset filirov in vstopila sva. Gospod Berislav Križan je prvi sedel v čarovniški voziček, sluga je pognal mehanizem in moj ljubljeni prijatelj je izginil v peklenskem žrelu... »Zbogom, prijatelj Berislav Križan!« sem zaklical zmagoslavno, planil k izhodu in pobegnil kolikor so me mogle nositi noge. Peklenske muke so mi bile vsaj zaenkrat še pri-zanešene... A ne za dolgo. Ko sem sedel nekega dne v Belgradu pred kavarno »Moskvo« in srebal turško kavo, se mi je naenkrat približal gospod Berislav Križan in dejal: »Dobar dan, gospodine! Eto, opet se na-djemo.« »Kaj, ali vas je budimpeštansko j>eklo res izpustilo?« sem vzkliknil ves obupan. »Bilo je prav zanimivo in lahko vam je žal, da ste pobegnili,« je dejal. »Ampak to ni glavno; bolj važno je, da ste me prekinili in da nisem mogel dokončati svojega pripovedovanja o rižu iz porečja Hoangho. Glejte, tisti riž so Kitajci dolgo prikrivali. Po starodavnih predpisih dinastije Ling-Tse, ki je vladala nekaj stoletij pred Kristusom, je bil tisti riž posvečen domačemu božanstvu Fu-Kiu in bilo je pod smrtno kaznijo prepovedano prodajati ga belokožcem. Dovoljenje za izvoz je izsilila od kitajske vlade šele i angleška mornarica za časa ...« ! »Dovolite, gospod Berislav Križan,« sem dejal, »da vas prekinem. Mudi sc mi po opravkih. V Zemun moram « 1 »Ravno prav1« jc vzkliknil »Tudi jaz sem i namenjen v Zemun Pojdeva skupaj.« Plačala sva in odšla do savskega pristani- šča. Premišljeval sem vso pot, kako bi se ga rešil, a rešilna misel me je prešinila šele takrat, ko se je bila najina ladja že znatno odmaknila od obrežja. Splezal sem na ograjo in — skočil v Savo... Srečno sem se rešil na breg, a ko sem dvignil pogled, moj Bog, kdo je stal pred menoj — on, Berislav Križan... »Dobra misel je bila to,« je dejal in se otresal mokrote. »Kar ohladilo me je. Nu, saj je pa tudi zares vroče.« »Moj Bog!« sem kriknil v grozi »Kako ste prišli sem?« »Prav enostavno,« je dejal. »Ko sem videl, da ste skočili v vodo, sem skočil še sam, ker bal sem se, da bi mi utegnili pobegniti še prej nego dokončava najin pogovor. Vidite, tisti riž je potem prišel najprej na angleški kraljevski dvor, in...« A to so bile zadnje besede Berislava Križana, ki sem jih bil še slišal, kajti v tistem tre-notku me je bil obšel takšen bes, da sem ga pograbil in ga z vso silo zalučal v vodo. Potem sem bežal, bežal... In sedaj me obhaja groza pred vsakim oglom. Mnogo potovanj sem opustil samo zaradi tega, da bi mu ne dal prilike za nadaljevanje pogovora o rižu. Pa tudi riža ne jem več: ne zahajam v restavracije, v katerih ga kuhajc na juhi; ogibljem se izložbenih oken specerij skih trgovin, kjer je razstavljen in če slišim ali čitam kje njegovo ime, me obide taka groza, da zarjovem in zbežim in da me zaradi tega vsi smatrajo za čudaka. Ampak oni, o Bog, niso poznali Berislava Križana.,, Uxfa"m grlo «o na lail1 l«»i, l><> K-itiT-ui vliaja •> bo • Znrukt, nal v aaie telo. "r-it i t ntl «• "nir b" 'ejo o« r- ari oknene ANACOTR Bi V/NBERft da se obvaruje o pri'hluta jim preskrbela toplega čaja. 0 Premog za revne. V torek in sredo je mestni socialni urad brezplačno nakazoval revnim ljudem premog iz mestne plinarne. Premoga je bilo na razpolago le okrog 5000 kg ter je večinoma že ves razdeljen, ostalo ga je le še malo za najnujnejše slučaje. Premog je magistrat razdeljeval po potrebi: družinam in barak&rjem po 100 kg, onemoglim osamelim osebam pa po 50 kg. Ni bilo sicer mnogo, toda za prvo silo je bilo prezebujočim že pomagano. 0 Umrla je v Prečni ulici št. 6 ga Katarina S t r a j n a r , vdova po domobranskem evidenčnem oficialu. Pogreb bo danes popoldne ob dveh. O Klub primorskih Slovencev bo imel svoj redni sestanek drevi ob pol 8 v dvorani Rokodelskega doma. Komenskega ulica 12. — Predaval bo akademik Gruden o radiju. O Položaj v dovozu premoga se vkljub Izboljšanju premeta še ui veliko izboljšal. Dovozi premoga v Ljubljano so še vedno zelo slabi. Zato trgovci pravijo, da ne morejo zadostiti velikemu povpraševanju. Pričakovati pa je, da se bo v teku tedna položaj postopoma izboljšal. © Državna bibloteka (Licejska knjižnica) bo od petka, to je 22. t. m. za čitatelje zopet odprta. 0 Udrnženjc jugoslovanskih inžeucrjev in arhitektov — sekcija Ljubljana, ima svoj 10. redni občni zbor v petek, dne 8. 'marca 1929 ob 20 v lastnem lokalu na Kongresnem trgu št. l-II. © Telepat Zenkl v Ljubljani. V torek zvečer je prispel v Ljubljano znani svetovni mojster tele-patije, grafoogiie, fakirizma in jasnovidnosti. Nocoj ob 8 priredi v dvorani Mestnega doma predavanje o teh predmetih in razne poskuse 0 NAMOČENA POLENOVKA Fr. Kham, Miklošičevo, cesta. Maribor OVH V čajnteah in ogrevalnicah Ol' : Malodane 6000 porcij časa in kruha se je razdelilo v treh dneh v Mariboru Dolga vrsta jih je. ki stojijo pred čajnico na Glavnem trgu; piskre. lončke, kanglice imajo s seboj. Skavti vzdržujejo red, da ne pride do gnječe. Otroci so predvsem, ki so jih poslale matere semkaj; in ko dobijo čaja, ga nesejo domov, dokler ie še vroč in ogrevajo«. V ličeca reže zima; pa so navzlic temu dobre volje. Saj nimajo šole m groza bede se še ni razkrinkala nedolžnim očem. Tupatam čajček morda ne ugaja; po komadu rženega kruhka pa seže vsakdo s slastjo in hlastnostjo. Kruh...I Vije se vrsta Izpred avlobusne čakalnice in sega včasih globoko ob ograjo mostu. Tudi se je včeraj otvorila druga čajnica v deški meščanski šoli; na hodniku na desni strani stojita dva velika lonca; Mamontova kuhalnika sta priklopljena na plinovodno cev... enostavnost ljudske čajnice. — Ogrevališča so tudi preko celega dne dobro zasedena, zlasti oddelki ta odrasle Skoraj nič ni med njimi starčkov, večinoma samo mladi, krepki mladeniči in možje. Brez dela in zaslužka so. Tako pripovedujejo. In tudi pri Borzi dela ne morejo dobiti primernega mesta. V ogreva lišču v deški meščanski šoli v Krekovi ulici je celo slikar-umetnik; dolgčas mu je, pa zgrabi za kredo in riše po tabli. Predvsem motivi iz živalstva so mu ljubi. Krasnega leva v puščavi je narisal; mogočno in dostojanstveno se košati v osenčju oazne flore. Možakar je bil daleč po svetu, zna vse večje evropske jezike ter se preživlja kot slikar kulis v raznih večjih gledališčih. Na stara leta pa se je zatekel v Maribor, kjer n« more dobiti pravega zaslužka. In veliko je takih; pa tudi takih ne manjka, ki se skoraj dela malo branijo. Zato bi bilo morda potrebno postaviti vso pomožno akcijo na drugo podlago; predvsem naj bi se oprla ta akcija na ubožne očete v posameznih okrajih. Tudi bi bilo priporočljivo da se izvede ta pomožna akcija od hiše do hiše ter se na ta način na licu mesta ugotovijo dejstva bede in bolezni. Zakaj veliko , zelo veliko Je danes v Mariboru revežev. ki nimajo obuvala, niti obleke in presedajo doma v nezakurjenih prostorih. In ne morejo niti ven, da bi beračili. □ 0 mariborskih dogodkih pred 10 leti bo izdalo mariborsko učlteljstvo posebno spominsko knjigo. Izdaja je s prispevkom mestne občine ter obl. komisarijata zasigurana. * O Smrtna kosa. V 13. letu starosti je preminul Dimitrij Lavrenčič, gojenec tuk. realke. Pogreb bo v peiek ob 16. iz hiše žalosti, Slovenska uL 13 na mestno pokopališče v Pobrežju. □ Koncertna pevka ga. FanSi Cadeževa priredi v petek dne 22. t. m v kazhiski dvorani v Mariboru samistojen koncert. Pela bo 13 točk. Na programu so pesmi in arije slovenskih skladateljev V. Parme, O. Deva, A. Lajovica in S. Osterca. Dalje bo pela iz češke pevske literature skladbe A. Dvofaka in V. Novška (4 slovaške narodne v priredbi), Iz izvenslovanske operne literature pa bo podaji Ia Wagnerja ln Verdija. Gospa Cade?eva se je z-dnia leta prav simpatično uvedla v slovenski javnosti kot koncertna pevka ugodno barvanegn glasu, izvrstne šole. občutene umetniške zanosilostl In prodornosti, ki jo z njenim močnim glasom vrpd, zmožnim vseb flnrs. odlično uspos bi j a tudi za opero, želeli bi Jo Čuti tudi v Ljubljani, kjer naj bi čimpreje priredila samostojen koncert rnordi z najnovejšim domačim programom. Ga. C-deževa. ki deluje tudi 115. — Janez Cvetav, posestniški sin, star 29 let. ■epe'iali ga bodo iz tukajšme bolnišnice v Ptuj. □ Avtobusni promet Maribor—Slov. Bistrica je z današnjim dnem zopet vzpostavljen. □ Pri delu ponesrečil. 21 letni delavec Roman B 1 a ž i č, uslužben v Ježekovi tovarni poljedelskih strojev, se je pri vlivanju železa opekel po celi levi nogi. Opek ine so težke narave. Oapremili so ga v bolnišnico. K Celje Ptu.1 Glasbena Matica v Ptuju. V torek, dne 26. t. m. koncertira v dvorani Glasb, matice nam zelo priljubljeni in svetovno znani godalni kvartet »Zi-ka< i istim sporedom kakor v Ljubljani Začetek točno ob 20. uri. Predprodaia vstopnic v glavni tobačni trafiki. — Ravnateljstvo. Trbovlje Smrtna nesreča. V sredo 20. febr. se je pri vožnji smrtno ponesrečil h'apec zaloge piva Union, Mate ž Ahaj, doma iz Vrbolje v Konjiškem okraju. Imel je naročilo s sipališča na Polaju pripeljati voz premoga. Ponesrečeni je imel navado stati med vožnjo na vozu; tudi danes je storil tako To ga je stalo življenje. Prišedši na Polaj mora voz preko železniškega tira, da se voz more obrniti. Kolesa so se pri tem zadela ob tračnice, nato pa jih sunkoma preskočila in ta sunek je na vozu stoječega Ahaja vrgel z voza. Pri padcu se je zapletel v vaieti in vprežno opremo. Konji so potegnili naprej, Ahaj pa je z glavo zadel ob voziček, napolnjen z premogom. Udarec je bil tako hud, da je vozniku razklalo lobanjo in je bil nesrečnež takoj mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico. Pokojni je bil mladenič mirnega in prikupnega značaja. Uradni dan preložen. Uradni dan okrajnega glavarja, ki bi se imel vršiti 20. februarja, jo preložen na 1. marca 1929. Ncurcča. V torek popoldne je vlak s premogovnimi vozički podrl na tla delavca Ernesti Hu-darina, zaposlenega na dnevnem kopu, ko je vozil svoj voziček čez tir. Dobil je težke notranje oškodbe in roke mu niso služile. Odpeljan Je 11 v novo bolnico. Mtila Pečenka divje gosi, četudi brez »pace«, bi si bil rad privoščil neki nepridiprav Iz litijske okolice. Tona osifo oko tovsVega najemnik« « travnika Prem rut« ga je oprtllo ter mu zaplenilo go« in pfhavnik. _ , „ ,Tate samo eno kremo za kožo, ker NIVEA-CBEME je krema za dnevne In obenem noCno porabo. Podnevi varuje pred škodljivimi vplivi slabega vremena. Ona proiira — v uaspro'ju z maatmmi gold-liremauii — popolnoma v kož«, pa ne zapušča za seboj nika ega bleska. PoneCI deluje Eucerit kot sredstvo za varstvo kože. pomlajuje, krepi in neguje celice. Seme Nlvea-erema vsebu e Eueerlt ia v tem tiči meno netosežno de. o vanje. Gospodarstvo & Univ. prof. dr. Lambert Bhrlieh, ki predava v ponedeljek 25. februarja 1929 na prosvetnem večeru v Orlovskem domu, ni le doma temveč tudi v mednarodnem svetu priznana kapacitete na polju primerjalnega veroslovja, etnologije in misijologije. V Celju bo predaval o spiritizmu in bo beseda slo-večega znanstvenika o tem aktualnem problemu brez dvoma velezanimiva, zlasti še ker bodo predavanje spremljale skioptične slike. Vstopnice se dobe v Ljudski knjižnirl na Cankarjevi cesti. 0 Škrlatinka r Skotjivasi. V družini Arzen-šek v Skofjivasl pri Celju je kar pet članov družine obolelo na škrlatinki. Prepeljali so jih vse v celjsko oblastno bolnico. Po ostalih hišah doslej ni zaznamovati slučajev škrlatinke. .0 Posipavajte hodnike! Ce so bili neposipani hodniki že za časa zadnjega mrazu zlasti za starejše ljudi življenska nevarnost, so to še posebno sedaj ob času južnega vremena. Podnevi se hodniki na-tečejo s streh, ponoči voda zmrzne in zjutraj imaš pred hišo celo drsališče. Na takem hodniku zletiš in se polomiš za vedno. Vpokojeni učitelj J. D. je n. pr. že 8. t. m. tako nesrečno padel na neposipa-nem hodniku pred neko hišo na Aleksandrovi cesti, da je moral ostati pet dni v postelji in še le sedaj prijaviti nezgodo. 0 Na mestni deški in dekliški osnovni šoli se prične redili pouk zopet v petek 22. februarja. Na državni realni gimnaziji ostane pouk ukinjen do vključno nedelje 24. t. m._ Namočena polenovka odslej stalno v zalogi pri tvrdki ANTON FAZARINC, CELJE. Dopisi BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Državna obrtna banka. Banko je lani dala posojila 58 zadrugam (1927 30). Po stanju 31. dec. 1928 je dala banka pri centrali meničnih posojil 46.8 mil,i, loinbarclnih 1.8, na tek račun 0.6, '»drugam 9. 5 milj., skupno 58.8 milj Din glavna podružnica v Zagrebu pa je dala meničnih posojil 10.2, na tek. račun 0.4 milj. Din. Skupno znašajo posojila drž obrtne banke 113.9 milj. Din (12.699 obrtnikoir). Cisti dobiček banke za 1928 znaša 1235.555 Din napram 136.564 Din za 1927. Dosedaj je vplačanega kapitala od države 12 milj. Din, od delničarjev 27 milj. Din, pa bi morala plačali država 40% vsega kapitala, ostalo pa privatni delničarji (skupno bi ves vplačani kapital znašal 75 milj. Din. Povpraševanje po kreditih je tako veliko, da vedno bolj primanjkuje sredstev za nove kredite. OpSta trgovinska banka, Belgrad. Kapital 5 (4) milj. Din, vloge 8.3 (5.1), čisti dobiček 0.8 (0.5) milj. Din — Banka »Zlati bor«. Dividenda za 1928 znaša 12% 11926 15%). — Društvo za zračni promet je L 1927. povečalo kapital od 6 na 9 milj. Din in tako povišalo število svojih aeroplanov od 4 na 6. Uspeh za 1928 omogoča potrebne odpne, kakor se je tudi otvoril rezervni sklad v znesku 0.3 milj. dinarjev. • Iz bankarstva. Zagrebške »Novosti« poročajo, da bo Jugoslovanska Union banka povišala kapital od 175 na 200 milj. v svrho prevzema Agrarne in industrijske banke v Belgradu, (kapital 10 milj. Din, rezerve 1.0 milj. Din, vloge 6.3, upniki 184.6 milj., čisti dobiček 1927 0.5 milj. Din, dividenda 1927 0). Agrarna in industrijska banka spada v koncem dunajskega Kreditnega zavoda, ki stopa s tem v zvezo z Union banko. Novi paket delnic, prevzame tudi dunajski Creditanstalt S tem se dunajski Creditanstalt približa tudi Bodencreditu, ki je tudi interesiran pri Jugoslovanski Union banki. Izpremembe v trgovinskem registru. Vpisi: Peter Angelo, družba z omejeno zavezo v Ljubljani (stroji za obdelovanje lesa; 10.000 Din; Peter An- Oskar Klein in Franc Fanzoj); Drago Gorup Co., Liubliana (konfekcija; Drago Gorup, Mici Kavšek); Gradbeno podjetie Slokan & Svetina, druž-ba z o. z.. Ljubljana (25.000 Din; Ivan Slokan, Ivan Svetina); Ivan Ogorelec & Co., lesna ind. in trg., družba z o. z., Ljubljana (50 000 Din; Ivan Ogore-lec); Ljudska tiskarna, d d. (prenos sedeža iz Liub-ljane v Maribor); Delniška trg. in ind. dmžba Hart-ner (izprememba iz Križevske ind. d d., kupila je tudi mlin, žago in elektrarno Iumir & Co.); Le=na industriia in parna žaga, družba z o. z. v Žireh (50.000 Din; Ignacij Pelhan). — Izbrisi: Savinja, lesna trg. in ind. d. z o. z. v likv.. Celje (razdru-žena); Maher in drug, Ljubljana (opusfifev obrata). Izpremembe v zadružnem registru. Vpisi: PMilna zadruga na Breznici, r. z. z o. z.; Hmeharna v Marenbergu, r. z. z o.z.; Kreditna zadruga državnih uslužbencev, r. z. z o. z. v Maril-oru; Zadruga državnih us užbencev za nabavo stanovanj v Mariboru, r. z. z o. z.; Vinarska jjosredovalna zadru?a v Ormožu, r. z. z o. z.; Vodovod v Prekooi, p. Vransko. r. z. z o. z.; izbrisi (radi končane likvidacije): Obrok. r. z. z o. z. v likv. v Liubliaui; Posojilnica za občine Cinžat, Kumen, Rdeči brce in Sv. Lovrenc, r. z. z n. z.; Stavbna zadruga Sokolski dom v Središču v likv.; Mlekarska zadruga v Šmiklavžu pri Laškem v likv. (razdružitev). Polovična voznina za ljublianski ve'esefem. Prometni minister g. dr. Korošec ie podpisal odlok, s katerim se dovoliuje poselnikom IX. Liublianskega mednarodnega veleseima, ki se vrši od 30. inaja do 9. junija t. f., polovična voznina v Ljubljano in nazaj. Tujskn-nrometna ra»«fava na velesejmu v l februarja povpraft ion ■•redni' sr. I 11 Amsterdam erlin 1351.75 1354.75 1353.25 1352.75 Bruselt — 791.6' _ _ Budimpešta — 993,0. — — Curih IC94.40 1197.41 I0J5.S0 li 95.9U Dunaj — m?>5 _ _ London 27t>.l5 276.y> 276-% i 276.5-1 New.york 56.77 56.9^ _ ^ariz 221.54 223..'4 222.-4 _ Hraga 160.53 ltl>*33 168.9 J It8.90 Prst 297.20 2S9.2> 29s.i0 29b.l0 VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljano. Celjska 158 den., Ljublj kreditna 125 den., IVaštediona 930 den., Kred. zavod 175 de. nar, Vevče 120 den., Kranj. ind. zaklj. 250, Ruše 260—280, Stavbna 56 den., Sešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 431—431.50 (428- 427 50, 430 -431), kasa 431-432, termini: 2. 431-432, 3. 433.50-435 (434), 4 436-437 (435 do 436—437), 12. 463-464, 7 odst. inv. pos. 89.50. agrari 53.50-54 50 (53.50). Bančni pap.: Hipo 55—55.25 (55), Pol jo stare 17.50-17.75 (17.50), nove 16.50 do 16.75 (16.50), Kred. 93 den., Jugo 90.70-9t (91), Lj. Kr. 125 den., Medjun. 57.50 den., Nar 7350 den., Prašted 930 den., Srpska 153 den., Zem. 138 bi. Ind. pap.: Guttinann 200- 205. Slavonia 5.50 bi. Slaveks 101.50—103 (102), Danica 155—170, Drava 460 bi., Šecerana 480—495, Osj. ljev 180-190, Brod. vag. 315 350, Union 185-199, Isis 21—22 (21), Ragusea 490 den., Trbovlje 475—480 (475), Vevčo 118-125, Piv. Sar. 200-215. Belgrad. Narodna banka 7500, Izvozna banka 6000, 7 odst. inv. pos. 90—91.50, agrari 53—53.50, vojna škoda 426—426.50, 3. 431- 432. Dunaj. Don. sav jadr. 87.35, Wiener Bank verein 25.05, Bodencredit 109.30, Creditanstalt 58.7o. Escompteges. 23.25, Jugo 6.70, Aussiger Chemische 255.50, Ruše 24.75, Slavex 186, Mundus 39 40, Al-pine 38, Trboveljska 30.50, Lcykam samo blago. Rima Murany 123.25. Žito Vkljub zopetnemu dvigu čikaških tečajev ne zaznamujemo pri nas nobene izpremembe v tendenci na žitnem trgu. Pšenica se trguje v normalnem obsegu po 247.50 zgornjebaška nakl. post, spo-radično kupujejo to blago tudi slovenski trgovci, fasu primerilo suha baška koruza velja 262.50 do 265, inzulanka 282.50—285 nakl. post Laplatsko blago je zopet na ponudbo po 300 Rakek jugoslov. ocarinjeno. Za koruzo vlada slejkoprej malo zanimanja V cenah pšenične moke ni nobene izprp-membe Promet je zelo omejen. Enako v otrobih kljub temu, da vlada zlasti v pasivnih krajih veliko pomanjkanje istih. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov pont., plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica bč 80 kp 2% 292.50-295. februar 297.50-300, marec 305 divy upore bi ja priliko svojega pišeta v Malkem Trnovu v Bolgariji, da nam z globokim včutenjem popiše sveto liturgijo vzhodnega obreda v vsej njeni lepoti in pomenljivosti ter navduši zanjo. — Življenje češke kneginje Sv. Ljudmilo ol dr. F. Jakliča nas tudi uvaja v clrilnietodijski duh. Urednik dr. F. Grivec poroča o mislili nemškega kouvertita Ruvilla o potrebi in važnosti zc-dinjevalnega gibanja. Razgled po krščanskem vzhodu je pester; kakor vedno je povečana največja pozornost. Rusiji. Srpski književni glasnik, 16. februarja 1929, Beograd, najboljša srbska književna revija, prinaša povest Milana Vukasoviča: Dva vodena kosa, več pesmi in več razprav, tič čih se angleških problemov v odnosu do Srbije (Šta Srbi imaju da nauče od Engleza« od Bogdana Popoviča; »Neke filozofske težnje u savremenoj enojma nimajo. Njegov deset let stari sinček pa ima pojem. Ve skoraj toliko o radiu kakor Marconi in mož v prodajalni za radijske potrebščine skupaj Prav pogostokrat pove atu, kaj na njegovem aparatu ni v redu. Sam pa ima tri aparate, ki si jih je napravil čisto sam. Rad ima radio, ker se lahko z njim baba, češ da je nekega večera slišal Eiffelov stolp na enem izmed svojih aparatov, ki si ga je bil napravil iz mišje pasti, iz stare, pregorele žamice in stare stekleničke za laneno olje. Končno je mož v radiotrotovini tudi navdušen za radio. Časa za poslušanje sicer nima, ker vedno streže ljudem v trgovini, ob nedeljah pa mora šteti denar... In jaz? Tudi jaz sem prijatelj radia. Ljubim pesmi, glasbo, predavanja, jazzbande in Tehnična pisarna v Ljubljani sprejme takoj ali s 1. marcem t. 1 mladega akademskega inženierja, elektrotehnika ali stroinika v poskusne prakso proti začetni plači 2000 Din. Reflektanti z daljšo prakso po'dogovoru. Potrebno je znanje slovenščine in nemščine, po možnosti tudi srbohrvaščine Ponudbe je poslati na anončno in reklamno podjetje Reklam Rozman, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6'1 pod značko »I n ž e n j e r«. Epileps jo. padavico. Krče zdravi uspešno EPILEP5AN Žo čni kamen popolno izg:ne z uporabn LY0LITH0N-LITH0PELL0X-a Oba tedelka so z vetikim uspehom preizkusili na dunajskih klinikah. Podrobna navodila: Lekarna Sv. Stiepana, Osijek III 4 Prodaja živinske soli Upravni odbor samostojne mononolske uprave iti Je osvojil sklep, ki ga je odobril tudi gospod finančni minister, da se določi prodajna cena živinske soli v celi kraljevini, sledeče: L Kamena (rumunska) Din 140 za 100 kg Mineralna briketi-rana (iz Kreke) . . 3. Mineralna drobna (iz Kreke) . . . 4. Morska bela . . . 5. Morska črna . . . Din 160 za 100 kg Din 140 za 100 kg DinlčO za 100 kg Din 140 za 100 kg Maloprodajalec, ki bo prodajal namesto čiste solidenaturirano živinsko sol, bo kaznovan v smislu točke 1, čl. 81 finančnega zakona za 1928 29, čl. 22 pravilnika za velikoprodajo in maloprodajo soli. IZ PISARNE UPRAVE DRŽAVNIH MONOPOLOV M Pr br 5338'29 v Beogradu, 9 februarja 1929. Za jugoslovanski patent St. 2417 od 1. okt. 1923 na: Postopek za izfoeevanie raztopljene sestavine iz ne vodene raztopine (Verfahren zur Ausscheidung eines gelosten Be-standteiles aus einer nicht vvasserigen Losung«) — se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenjene ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. REKORDNE REZULTATE samo s TUNGSRAM Barijevlml REKORD CEVNI celo vremensko napoved. Ljubim jih, ker mi radi njih ni treba zapuščati peči. Vendar sem, kar se radia tičei precej nevedno bitje. Menda pa je cela kopica ljudi takih kot jaz — samo priznajo ne. Programi Radio-Ljubljana: Četrtek, 21. febr.: 12.30 Reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzr.a poročila — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 Češčina, poučuje g Novak. — 18.30 Izboljšanje travnikov, predava ing. Rado Lah. — 19 Naše sosednje države, predava dr. Bohinec. — 19.30 Prenos opere. — 22 Poročila in časovna napoved. Petek, 22. lebr.s 12.30 Reproducirana (flasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Gospodinjska ura, predava gdč Krekova — 19 FrancoSčina, poučuje dr. Leben. — 19.30 Uvod v glasbeni svet, predava dr. Vurnik. — 20 Volaričev večer: sodeluiejo: dr. Lavrenčič, Marij Kogoj, Jug in kvartet »Ljubljane«. 22 Poročila in časovna napoved. Drugi programi t Četrtek, 21. februarja. Zagreb: 13.15 Plošče. - 17.30 Ruski dueti. -19.30 Simfonični koncert češke filharmonije. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 16.20 Basni za deco. — 10.30 Popoldanski koncert — 17.30 Srbohrvaščina. — 19 30 Simfonični koncert češke filharmonije. - 21.45 Ruski motivi v češki glasbi. Stuttgart: 13 Plošče. - 16.35 Popo danski koncert. 18.30 Zdraviliško predavanje. — 19.30 O elektriki. 20 Turandot, lirična drama. — Toulouse: 14.15 Petje. — 21.30 Vojaška godba. - 22 Popevke. — Bern: 12.50 Plošče. — 17 Koncert. - 19.30 O švicarski narodni pesini. — 20 Klavirske skladbe. — 20.35 Koncert — Katovice: 12.35 Mladinski koncert. -17 Iz poljske zgodovine. — 17.55 Komorna glasba. 20 15 Večerni koncert iz Krakova. — 22.30 Plesna glasba. — Rim: 13 Trio. — 20.45 Simfonični orkester. — Berlin: O Shakespearju. — 1630 Lahka glasba. — 20 Enodejanka. — Nato komična opera in plesna gasba. — Dunaj: 11 Kvartet 16 Popoldanski kvartet. — 17.50 Poskusi z lučno telefonijo. 10 30 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — Milan: U 15 Reproducirana glasba. — 12-30 Kvar tet. — 1630 Kvintet. — 20.30 Opera. — Budapest: 12 Zvonenje. — 12.05 Trio. — 17.40 Koncert orkestra kr. opere. — 19.40 Eva, opereta — 22.10 Ciganska irodba. — Varšava: 12 30 šo'ski koncert varšavske filharmonije. — 17.25 Program za dame. — 17.55 Komorna glasba. — 20.30 Orkester. — 22.30 Kavarniška glasba. Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. uri. Četrtek, 21. febr.: VDOVA ROŠLINKA. Premierski abonma. Petek. 22. febr. VOLPONE. Red A. OPERA: Začetek ob pol 20. uri. Četrtek. ?1 febr.: LJUBEZEN 1FEH KRALJEV. D. Petek, 22. febr.: BEG IZ SERAJA. Red C. ,1 Prireditve in društvene vesti v PROSVETNA ZVEZA. Prosvetna zveza priredi v f>etek in soboto dne 22. in 23. t. m. ob 8. uri zvečer v Beli dvorani Uniona znanstveno kulturno predavanje o Vatikanu in njegovih velezanimivih zbirkah in muzejih V ta namen si je Prosvetna zveza izposlovala v Rimu film: Sv. Oče in Vatikan, katerega je kupi a Ljudska jx>-sojilnica v Ljubljani in ga poklonila Prosvetni zvezi. Predavatelj nas bo vodil po ogromnih vatikanskih hodnikih in dvoranah polnih neprecenljivih zbirk in dragocenosti. Seznanili se bomo po slikah tudi z osebo sedanjega sv. očeta, katerem bo po srečni rešitvi rimskega vprašanja mogoče prestopiti mejo vatikanskega ozemlja. Vstopnina: sedeži po 5 Din stojišča po 3 Din. Kat. bralno društvo v Gorjah. Ker venomer prihajajo od raznih prosvetnih društev vprašanja in prošnje za igro >Cruo žena , zalo odgovarjam Io: Igra :Črnn žena« je res nova, povzeta jkj ztiani povesti »Črna žonaVse ostalo prepustimo lahko po mojem mnenju kar njim. Čim manj bomo gledali klanje, tem boljše bomo zaspali. Čballengerjove oči pa so sijale od morilske strasti. ^Doletela nas je izredna sreča, je kričal našopir-jen kakor bojni petelin bili smo priče izrazite, odločilne zgodovinske bitke, ene izmed bitk, ki so odločala usode svetu. Kaj je na tem, dragi prijatelji, fe premagajo narodi drug drugega? To je brezpomembno. Vsaka zmaga ima iste' posledice. Vse drugačne so bile obupne bitke v sivi davnini, ko so branili jamski ljudje svoje življenje pred napadalnimi tigri, ali so naleteli prvič sloni na sovražnika, ki jim je bil kos; to so bile resnične zmage, uspehi, ki jih je vredno zaznamovati. čudno naključje usode nam je omogočilo opazovanje in celo sodelovanje pri odločitvi enega takih spopadov. Od sedaj bo vedno gospodarit na tej pianoii le človek.« iu n n « n > *> m .. u s n 'i* "g S I s£ d f\> -—i G Č<5 o- riU4 ■ M .5 * So •ti -g K o Q rt . Cl •o« J, M R o > .ae« e 4) a »nt. - nSS_ Q • ^ 03 31« "D u " -j -41 eZ - -t evi « CD ■ 2 .53 -50- "so - ^ f r.- je - S ■SP^Cl N.S S * "-o -B« O J 1 <00 a "5 o m t, JuZ&8 :EL._ -3- O S-OŽOS "rs m is- c list5 Sluibodobe Kuharico prvovrstno, ki bi poleg postreščkinje opravljala tudi druga hišna dela — išče fina dvočlanska rodbina v Ljubljani. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Kuharica«. Strojnik za diesel-motor in parni kotel — samo prvovrstna moč — se išče za takoj proti dobri plači. Neoze-njeni imajo prednost. Ponudbe pod: »Industrija«, Ljubljana I. Poštni predal št. 129. Mladeniča poštenega, krepkega, 18 do 20 let starega, sprejme k enemu konju in za domača dela s 1. marcem: Alojzij Milavec. trgovina, Planina pri Rakeku. Mesarskega vajcnca poštenih staršev sprejme takoj Miha Šraj, mesar, p. Radomlje. Prodajalka v trgovino z meš. blagom v industr. kraju, se sprejme takoj. Prednost imajo vajene železnine, izučene na deželi. Vsa oskrba v hiši. - Ponudbe s sliko ua oglasni oddelek Slov. pod značko: »Zdrava in poštena« št. 1570. Pekovski pomočnik trezen, zanesljiv in zvest, se sprejme v Kranju. Izve se pri Alojzij Noč, pekovski mojster v Kranju. Šivalka za šivanje damskih slamnikov na stroj, se išče za takoj. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Šivalka« 1580. Dekle pridno, v pomoč gospodinji, ki zna tudi nekaj šivati, se sprejme z vso. oskrbo v hiši. - Naslov v upravi Slovenca pod »Gorenjsko« št. 1566. Trgovski pomočnik kolonialist, ne čez 30 let star, kateri bi v začetku bil kot pomoč šefu, ter potem kot vodja podružnice, se takoj sprejme. Kavcije zmož. imajo prednost. Ponudbe z navedbo razpoložljivega kapitala in dosedanjega delovanja se naj pošljejo pod »Dobra eksistenca« na anončno ekspedicijo Hinko Sax -Maribor. Organist ki je vešč uradovanja pri posojilnici in ima veselje tudi do cerkov. opravil; se sprejme v Št. Jurju ob Taboru. - Oglasiti se je do 20. marca 1929. TOVORNA IVANA KACIN, CORICtt Harmonij od 750 Lir naprej Planino od 3700 Lir naprei Proda ja tudi naobro