78. številka. V Trstu, v soboto 28. septembra 1389 Tečaj XIV. „E D IH 0 S T" izhaja dvakrat na teden, vunko srede i« loboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vse leto gl. 8.-; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; , „ 2 25 „ Posamične Številke bo dobivajo v pro-dajftlr.irah tobaka v Trstr po » nov., v Gorici in v Ajdovščini p<" «* nov. Na naročbe broi priložane naročnine se upravniitvo ne ostra. EDINOST v«i dopisi He poiiljajo uredništvu v ulioi Carintia it. 28. Y*ako pinmo mora biti 1'rankovtino, ker nefrankovana »e nfi sprejemajo. hlokopini ae no vračajo. Oglasi in oznanila »e račune po 8 nov. vrstica v petitu; za naslove r. debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga nbseglo navadnih vratic. P:slaaa, javne zahval^ osmrtnice itd. h« računo po pt^todbi. .Narafaiino, reklamacije in ^inerate prejema upravniitvo v ulici lparintia 28, Odprte leklamarije ho poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V »hno.t |a ti.oAt. Vabilo na naročbo. S 1. oktobrom začelo bode IV. četrtletje XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, da svojo na-ro6bo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista. Opozarjamo ob enetn gg. naročnike, kateri svojega dolga doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej store. Cena listu je: za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . , . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50 Prihodnja doba bode tim zanimivejša, kajti vršile se bodo v njej deželne volitve v Trstu, o katerih bodemo natančno poročali. Vabimo tedaj slov. rodoljube, da naš list tudi gmotno podpirajo in širijo. Stare naročnike prosimo, da nam še dalje ostanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo če kak dolg pri upravništvu; nove pa, da naročivši se zajedno tudi plačajo. ITpravnidtvo „Edinosti". Tržaški petardisti. Zora puca, bit če dana! Tukajšnji policiji seje slednjič vendar le posrečilo i?-etakniti one tajne metalce in fabrikante petard, s katerimi so tako dolgo plašili tukajšnje občinstvo, kalili javni mir ter bili sploh nevarni občinstvu in istej vladi kajti izražali ho zajedno hudobne namene tukajšnje Irredente. Ta srčna mladina, ki se tako navdušuje za politične idejale, združenje z Italijo in za — zločine, koja je najbržo po nalogi kake tajne zajedno pa očitno sekte metala petardo o priliki avstrijskih slavnosti, ta se je slednjič našla. Policija je namreč pozaprla te-le „junake* : Dne 24. t. m. je preiskala domovje in na to zaprla 201etnega Domenika Sacco ČrkoBtavca v lahonskej tiskarni Caprin iz Neapolja; lOletnega Atili ja Clementini ab-solvirnnogn učenca trgovske akademije, iz Trsta; 19letnega Franja Joppi brezposle-nega trg. pomočnika iz Vidma iti učenca VII. razreda nu tr/askej l.iškej mestnej realki ŽOletnega Alfi ri Raškovič-a i v, Trsta (sina z na nega Lahona Edgarda Raš-kovič-a mestnega svetovalca in predsednika družtva „Opcraia"!) Prodsinnčnjim je pa policija zaprla Julija Cesari sotiudnika la-honskega lista „Indipendonte". i Toraj namo izbrano ptičke, kojim so | poroti stoprav zrasle in uže morajo v — j kletko. Žalostna osoda ! Človek, ki se to-! liko ubija in izpostavlja za tako vzvišene, j plemenite in liberalne idej a le, — kakor je i pokončevanje, sramotenje, teptanje Avstiije in njeno vlade ter odrešenje tukajšnjih I tlačenih dežel izpod surovega avstrijskega jarma — tak človek mora slednjič v gnju-I sno in smradljivo ječo! Bratec in zagovornik „Iudipeudente" cigar idejali so isti j in kateri deluje izključljivo v okrepljenje i teh uzorov in očitno zasramuje avstrijski , čut, ta lahonslia čenča čuti se prvo uža-j Ijeno ter si prizadeva obraniti svoje varovance pred uradnimi listi, ki so to vost pri-( nesli ter očitno nazvali zaprto mladeniče kot petardiate, rekoč, da se bode to ska-zalo stoprav v teku sodne obravnave. Vest, da so se ti kalilci javnega miru ; in nevarni zločinci slednjič vendar le našli, ' presenetila je vse občinstvo. Kako se je j to oblasti posrečilo, to je še neznano, vendar pa nevarnost pred njimi začasno neha. — Ti ljudje spadajo, trdi „Tr. Ztg.,a onej vrsti človeškej, koji so pristopni, vsled njih polovičarske omike vsemu mikanju od zunaj ■ in vsemu vzbujanju prevneto domišljije od | znotraj. Ako bi se bili dobro navodili in , umno vzgojili, postali bi bili ti mladeniči odlični člani človeške družbe, državniki, junaki, dobrotniki človeštva ; — ker so se pa udali lastnemu nagonu in domišljavosti, postali so nevarni sanjači, malopridneži, postopači, podkupljivi razbojniki. — Isti se bodo kmalu razupivali za politične mučenike ter se s tem "zbujali novi ' boji in novo ščuvanje proti Avstriji, ki te j „sanjače* tako po „nedolžnem" kaznuje. Prašumo pa: kdo je temu kriv, da se v našej sredi vzgajajo, rasejo in delujejo taki izmečki? Ni je posledice brez uzroka niti stvari brez izvora. Kdo je tedaj navdušil, navodil te mladeniče k njihovemu peklenskemu delovanju ? Lasten nagib pač vendar ne kajti nikdo ne postavlja samega sebe nevarnostim za kako utopijo in nesmisel. Ako bi za njimi no bila močna stranka, ki si je svesta svoje moči, ki pa še ne more na dan, ker ni še prišel ugoden čas ; ako bi v Trstu ne bilo hudičeve zalege — ii redentovske hidro čije proti-avstrijski nameni so znani vsemu svetu — i teh zločincev hi nestajalo in nečuvenih zločinov s petardami in bombami ! Kje pa res idu j e ta zalega P Verna glasila so jej tukajšnje časnikarske kavke „L' Indipendente", „II Piccolo", „Corriere di Gorim", „L' fstria\ „II Cittadino" in še največji pospesitelj in zagovornik p o-I u u r a d n i list „ 11 Mattino" ; izvrševalci pa Lahoni na magistratu, kojih glasilo je „L' Indipendente*. Pač prav jo imel dopisnik v „Politik" ki je trdil, da Irredenta ima svoj sedež na — magistratu. Patrijotje ki delajo v mestnej kolibi dobro in hudo vreme, a la Raškovič, Venezian in compagnia bella ne morejo vzrediti pač boljših sinov od sebe. Jabolko ne pade daleč od jabljane. Kaj naj rečemo pa o tržaških talijanskih mestnih, osobito pa srednjih šolah ? Kaj pa si moremo misliti o „Mattinu" kojega iz vestno podpira slavna vlada, da tira tukaj povsem protiavstrijsko, nelojalno politiko? Za kakšne idejale se more pač mladina zavzemati in navduše-vati čitajoč omenjene časopise in vadeč so v njih domoljubl ju in patrijotizmu ? Kdor repo seje, repo bere. Caveant con-s u 1 e s ne reipubiicae sit detriuientum ! Nova nevarnost. Ko se jo Depretis moral umakniti,1 pisali so nemški in italijanski listi, da so je vlada udala Slovanom in njih zahtevam PODLISTEK. IV a grob 5. Atiliju markizu ObizzijlT) uraršemu v 17. letu v Gorici dne 10. septembra 1R89. „Ni umrl, lo spi". Sv. pismo. Tužna pesen, črno se opravi ! Bridke strune v jok! . . Živenia nuje In družino, ki grozno žaluje, V tihom cvetu, v solncu mladih let, Na rožnatem potu k lepi slavi, Glej, A ti lij jo zapustil svet. Dobremu mladenču rojenice Kratko pot. so izrekle mu device: Mimo naj počiva, vstane spet, Toraj pesen, ne žaluj ko prej ! Žalni duh poglej prek svetnih mej ! Njemu črv skrbi srcii ni jedel. Knj so silne skušnje, Še ni zvedel, Kaj živenja jo dvoumni cvet. Se živenja čoln po mirnem vali Plul mu je v donenju melodij. Užival suluco je, ki z 1 o zrcali Ino zvezd nedolžnih čudni sij. Vzrla ni ga še neugode hidra, Sreča, tebi ni se še zameril Kakor mož, pojen na vse vetrove; Upov gledal je povsod še sidra, Kamor-koli jo nogo naperil, Hranil v prsih Čisto je sreč, V glavi zmožnosti svitle darove In goji! je čednosti lepe. Pesen omahuje, žalno je sreč . . . Ali, Atilij, trikrat blagor Ti! Bolnega znebil si se bremena, Kraj je bolečin, došla je cena: NiČevaje burk posvetni lom V resnice šel si večni dom. Naj na zgodnjega grobu gorico Vsadimo Ti na svidenje — cvetlico! Fr. Zakrajski. *) Dobroti, nedolžni, odkritosti in narodnim čutom dohodnemu hicu — krona! Takov je bil nijuki, bivši gimnazi juloc, čigar izgubo tu obžalujem", oziroma gledo dolge bolezni in morebitnih »klišej veličamo, Pi«ec. Žrtva ljubezni. Spisal Dušan. (Dalje.) Prvi vzdrami se on iz svojih misli.1 Približa se deklici in prime jo za nežno1 ročico, katero mu ona zadovoljno prepusti. J Pogleda jej v krasne oči in v teh je bral celo morje čustev, bral je toliko zvestobo j in ljubezni, da je približavši se, ovil svnjo j desnico okolo vitkega dekličinega pasu in jo strastno pritisnivši k sebi, šepetal :' „Zvezdica moja, živenje moje, moje vse,' kako te ljubim !" In ona ni so branila. I Ovila mu je ročici okolo vratu, naslonila: kodrasto glavico na njegovo ramo in gledala mu v obliČjo z nepopisno udanostjo in ljubeznijo. Tesneje so je oklenivši, vpraša jo z drhtajočim glasom : „Zvezdanka moja, ali in o ljubiš P" Deklica ga milo pogleda in s svojim ljubkim glasom zašepeče: „Ljubim te, moj Milivoj !" On se bolj pripogne k deklici in na rudeČa, krasna usta pritisne jej prvi žarki poljub. Pravil ji jo potem, kako jo ljubi od prvega trenotka, ko jo je vidil, kako je in da je sedaj začela Slovanom ugodnejša doba v Trstu. Svojim trditvam neso verjeli ni Lahi ni Nemci, a razuašali so je v svet, da vladi pretipljejo „srce in obisti" ter poizvedo, kaj misli. Sprva, koj po odstopu, je ves laški in nemški Izrael javkal, da pride v Trst kak general za namestnika. Imenovali so Appela, Krausa, Albo-rija in druge. Vlada jih je na to po svojih plačanih organih potolažila ter je zagotovila da ne imenuje „vojaka" namestnikom v Trstu. To je gospodo uže zelo potolažilo. „I)a le vojaka ne bode, z drugimi bodemo uže kmalo prijatelji", mislijo si Italijani; in prav imajo. Iinenovanjo deželnega glavarja za Istro nnm pač jasno dokazuje, da vlada stori, kar jo v njeni moči, da Lahom vstreže. Vlada hoče menda na tak način ohraniti „mir" v deželi. No tako ne pojde. skrajnost na eni strani izzvala bode skrajnost na drugi, in težko nam je verjeti, da bi umeteljna italijanska večina v deželnem zboru z gospodom Campitellijem na Čelu mogla poitalijančiti naravno slovansko večino v deželi. Kakor bodo znali Lahi napadati, znali bodemo uii odbijati, pretekla leta nam jasno dokazujejo, da se bodemo znali tudi obraniti laškemu navalu ter si priboriti ravnopravnost s privilegovanimi Lahi. Imenovanje v Istri uplivalo je torej jako ugodno na Trst. Sedaj, ko so naši laški gospodje prepričani, da jim od vlade ne preti nikaka nevarnost iti da ta nema toliko poguma, da bi jim enkrat stopila na prste, da se jih mariveč še vedno boji, da jim streže kjer more, sedaj so je tudi našim Lahom srco omečilo in sklenili so, o prihodnjih mestnih volitvah, dejanski pokazati to hvaležnost. Večina mestnega zbora so je pogodila s konservativci, tako-zvanimi „patrijoti" iu z vlado ter se zarekla „žrtvovati" štiri svojih prvakov". Eden teh, g. dr. Piccoli je uže pred volitvami sam odložil mandat in mestno starešinstvo mu je uže izreklo svojo za- iskal prilike, da bi mogel jo dobiti na samem in jej razodeti svoja srčna čutila. Danes mu je bila sreča mila. Videl jo je, ko se je vračal od nekega bolnika, da so je napotila v gozd. Sledil jej jo v daljavi, da bi ga kdo ne opazil. Tu jo jo našel samo. „In tako vidiš duša moja", pravi tesneje oklenivši se je : „Kako je bilo saj sam no vera Na mojih so lica tvoja gorela". Ona mu jo tudi povedala, kako rada ga ima, kako drag jej je bil skoraj še prodno ga je poznala, kako je hrepenela po trenotku ko ga je iuiela videti in ž njim se pogovarjati. Ni se več sramovala pred njim, ni bila več otrok. Tako sta veselo, srečno in brezskrbno kraraoljala. Nista pazila na čas, ki jima je bliskoma mineval. Sobice se je bilo užn skrilo za temnimi jelšami in postalo je bilo v dolinici uže temno. Deklica se koneeno spomni, da mora biti uže dolgo od doma in da bodo v skerbeh radi njo. Brzo ustane in prijemši ljubljenega za roko veselo mu pravi : „Zdaj urno, dragi moj, da odkrijeva mamici našo Brečo, da se i ona z nama veseli". Politični pregled. Notranje dožele Cesar j« sklical vse deželne zbore (izvzemši dalmatinskega in tržaškega) za 10. oktobra. Najvažnejši dogodek zadnjih dni 8 katerim ne bavijo vse avstri jske novine jo odstop kneza Alojzija Liechtensleina od predsed-ništva v osrednjem klubu (centrum-klub) državnega zbora. Knez Liechtenstein je še nedavno čvrsto in živo zagovarjal svojo politične nazore na katoliškem shodu na Dunaju. Iz njegovih govorov zveni nam najkrepkejša samozavest in zaupanje v pribodnjost na uSesa. Njegov odstop je pač nemilo iznenadi! klerikalce, katerim je bil vodja, kakor tudi vse druge njegove zaveznike na desni v državnem zboru ; a tudi levičarji se neso nadejali, da se knez Liechtenstein, proti kateremu so se uže nad leto dni oboroževali in agitovnli, tako nepričakovano in uže pred odločilnim bojem mej klMjikalci in liberalci vsili narodnosti umakne i/, političnega pozorišča. Odstop kneza Liechtensteina napravil je na razne stranke različen upliv. Tirnici so srditi ter kličejo, da so morajo nemški konservativci in katoličani tesnejo združiti, ako bi pa to ne šlo, pričakujejo od svojih poslancev, da bodo hodili svojo pot ne glede na to, je li to vladi prav ali ne. Staročehi so potrti ter očitajo Mladočehom, da je njih prenapeti radikalizem prisilil kneza k odstopu. Tu naštevajo vse njegove zasluge za Češko ter omenjajo govorov, s katerimi se je potegoval za češko državno pravo. Z Liechtensteinoin zgubili so bori let za češko državno pravo mogočnega in uplivnega zaveznika in temu so krive ponajveo mlado-češke zmage v rleželnozborskih volitvah. Tudi „Narodni Listv" priznavajo, da je desnica mnogo zgublia z odstopivsim knezom, pravijo pa, da z njimi še ni vse zgubljeno. »Narodni Listyu nikakor ne morejo odpustiti knezu Liechtenstoinu njegovega predloga o konfesijonalnej šoli ter ocenjajo s to strani njegovo delovanje. „Ceh" glasilo čeških klerikalcev pa imenuje knezov odstop velik pogrešek, a ni-kakošno zlo, S tem, da je knez sedaj baš pred bitko zbežal h političnega bojišča si je zadal smrtno rano, da smemo ga imenovati političnega samomorilca. Umaknil ee je, ker je svoje moči previsoko cenil, ter morda sprevidel, da mu nedostaje sile voditi nadalje začeti boj. Tu pri- merja Liechtensteina z voditelji klerikalcev na Nemškem vzlasti z Windhorstom, katerega noben neuspeh ne opluši ter ne odvrne od svojega delovanja. Koncem svetuje češkim klerikalcem naj hodijo odločno svojo pot. V liberalnih krogih je pa vzbudil ta dogodek neizmerno veselje. Liberalci vidijo v tem. da je desnica uže zelo raz-krojena. Oentrum je sedaj brez dvojbe oslabljen in takorekoč razdrobljen. Ilohen-vartovemu klubu grozi poguba, kajti Ti-rolci, Dalmatinci in Slovenci se pripravljajo obrniti mu hrbet. Riegerjeva stranka je po zadnjih zmaga h mladočeške stranke silno oslabljena in dnevi njenega političnega živenja so šteti. Taaffo bode pač še skrpal in vezal stranko, a konečno ne bode mogel ubraniti razpada — in tedaj napoči zopt t (p>> menenju židovskih listov) nemško-liberalna doba! Ta dogodek je napravil največji utis na židovsko-liberalno ' stranko, katera upa, da jej bode kmalu povrnena moč in vlada v Avstriji, Vesele so tudi, da je konfcsijonalna šola z Liech-' tensteinorn vred pokopana, klerikalci pa! trde, da bodo znali spraviti zopet na dnevni red to vprašanje. V koliko je opravičena jeza in strah na eni — in ves Ije na drugi strani, pokaže nam bližnja pribodnjost. Prijaznost mej dunajskimi židovskimi listi in našimi Lahoni je zadnji čas uže tako velika, da kar prekipeva. Dunajski židje joče j o krokodilove solzo nad nezgodami tega „kulturnega" naroda na jugu, I kateremu preti od slovanske strani velika ' nevarnost. — Razpust itali janskega telovadnega družtva v Gorici daje dunajskim prepeliearjem povod, da se zaganjajo v vlado, kakor bi ta po krivem proganjala nedolžne Lahe ter razpušČala njih tako pohlevna in krotka družtva za nič in nič. Laški listi hlastno prinašajo te izjave dunajskih listov, posebno pa one članke, v katerih ti krivonosi gospodje govore o naših glnsilih ter je slikajo kot panslavi-»tične in državi nevarne liste. Tako si jo „Neue Freie Presse" zadnjic privoščila vrli „Diritto Croato", ki neustrašeno zagovarja interese slovanskega življa v Istri in na Primorskem ter se odlikuje po svojej odločno slovanskej politiki. To je tem liberalnim židom dovolj, da razsajajo proti listu kot podkupljenemu ruskemu glasilu. Naši lahonski lističi to slastno prelagajo ter polnijo svoje lačne predale s tem natolcevanjem in podlim sumničenjem. Naj-lepše je pa še to, da ho ti rudeČi grešniki kakor farizej tolčejo ob prsi ter opozarjajo vlado kažoč, od katere strani preti državi nevarnost. Pač res Čudna komedija. Na Ogerskem vršile so se te dni nečuvene demonstracije. Črno-žolte zastave razobešene na stanovanjih vojaških poveljnikov v Monor-ju in Uello bile so po noči odstranjene in drugi dan so je našli raztrgane in oblatene v cestnem jarku. To demonstracijo proti državni zastavi imenujejo nemški židovski listi „otročarije*, kakor metanje bomb in petard v Trstu. Gospode Madjare silno bodo v oči črno-žolta zastava in demonstracija nam jasno priča, kako mesto bi jej oni najrajšo prisodili na Ogerskem. To vedo dobro na najvišjem mestu, zato so udje cesarske h;še zapovedovali vselej razobešati na hišah, kjer so slučajno bivali na Ogerskem, ma-djarsko trobojnico. Po § 18. honvedskega zakona je za ogerske honvedske čete veljavna madjarska trobojnica, za hrvatske hrvatska z ogerskim državnim grbom. Pri vojaških vajah iu v vojski ima ae pa v smiđlu navedenega paragrafa razobesiti na hišo poveljnika vedno črno-žolta zastava. Madjarom to ni po misli in začeli so boj proti črno-žolti zastavi. Ker pa imajo moči, razširili bodo ta boj iu kdo ve, ali se jim ne bode danes ali jutri zdel tudi dualizem prav tako neprijeten, kakor cesarska zastava ter si ne skusijo priboriti popolne samostalnosti ? To in enako demonstracije popolnoma opravičujejo to bojazen. Vnanje dežele. Ruski car pride menda 0. pr. m. v Berol in, kjer ostane tri dni. Nemški listi so se dovolj srdili in tngotlli. Ubogi nemški diplomatje z Bismarkom vred ho na tihem kleli in stiskali pesti, a brez uspeha. Car se ni brigal za njih jezo, on pojde, ko se bode njemu zdelo prav. S kraljico Natalijo govoril je dopisnik „Germanie" ter jo prosil naj mu izrazi svoje menenjo o položa ju v Srbiji. Kraljica jo rekla, da je popolnoma zadovol jna, da so se stvari v Srbiji tako zasukale, kajti vedno jo bilo njeno geslo: Srbija za Srbe. Sedaj je uresničeno. Ona iskreno ljubi svojo domovino, in kar koli se jo pisalo v nemških novinah o njej, bilo je neresnično. Vse kar je kraljica Natalija hotela in želela bilo je v prid in poveličenje ljubljene domovine. Ostavila je Srbijo ne na željo njenega soproga, ampak svojevoljno, ker je to blagor domovine zahteval. Z vlado ni v nikakem nasprotstvu, po njej hrepeni, vrniti so hoče, da vidi zopet sina jod katerega ja ločena užo leto dni. Ko ga j stisne na svoje srce vrne se zopet na tuje, ker neče nikakor prečiti mirnega razvoja prerojeno Srbije. Tako nekako je govorila kraljica nemškemu novinarju ter ga prosila naj resnično poroča o tem svojim listom. V bolgarskem ministerstvu hočejo nekaj premeni ti. Stranski puati vnanje ministerstvo ; kdo stopi na njegovo mesto ni še znano. Volitve na francoskem izpale so v prilog republičanoiu. H »ulanžisti so po- hvalo na njegovem izvrstnem delovanji kakor mestnega odbornika. Trije drugi bod< tudi z veseljem odstopili svoja mesta konservativcem in takozvanim „patrijotom" in to iz več uzrokov. Večina v mestne« zboru ostane še vedno Progressovi stranki čeprav odstopijo štiri mesta konservativ' eem. Razlika mej konservativci in Pro-gressovci je samo navidezna, da ž njo ma-mijo domačo vlado in merodajue kroge n« Dunaju. Mi poznamo korifeje te „ patri jo-fične" stranke, ki v mestnem in drugih zborih glasno gorore o avstrijskem mišljenju in patrijotizmu, ki so pa nevarno zapleteni * nećisie posle „irredentovcev", Ako Progresso takej stranki odstopi štiri mesta, s tem pač ni mnogo izgubil. Stvar pojde mirno svojo pot, kakor je šla do sedaj. Dobiček pa ki ga Progreasu in celej rudečej stranki donese ta „žrtva" je velik. Vlada je vse svoje zahteve gledi mestnih volitev in mestno uprave omejil« na one s iri sedeže v mestnem zboru. Ako torej Progressovci odstopijo te štiri mandate ter izpuste iz imenika svojih kandidatov šriii iiuena, ki so vladi posebno neljuba, storili so vse, kar ae nce xn žolodee. 4—12 Pohvalim omenjam, da je bila raba lani poslanih .'ti! steklenic izvrstna. Hnliiiki raznih vrst so vživuli (»soiii"!) z tinjholjftini vspo-h m. Neka bolnica jo iola a/o zu smrt bolna vsi so mislili. .{*> Posebnu reservn dobitkov o l i zavarovanja na živl enie l."iO. — Re/cmi fond /a po ■ I j fti e mi j premikanja vrednostinii efektov 1H1.501 — j Premima reserva vseli oddelkov » 7..'J42.7S(l"36 1 Roserva za shoiie • 2»57 601 — ' 24— IS V portfelju j Premije, ki se imajo polirjati j v prihodnjih letih . IH 57 ! Skupni znesek v. h Skod pla-j cnnih odi l-'Mrt do ISH3 pld IU.»l9S4:o5 Urad ravnatpljatva: j Vin Vnldirivo, M c tn*«nej hiSi. pošilja v vrečah po 2 in 5 kg. proti poštnem povzetji 4—5 ! Franjo Arko j v Dolenjem Lo^atci rjogaški /Rodnji grab znan j" v oboe kot j najzgodnejša vrsta in jako rodovitna, j JAKOB KLEMENC trgovec Via S Antonio 2 - r. Tina v zalogi vo ik izbor raznovrstnega b-poga volnenega bla^a z.a inozko in žensko obleko ter se vedno naliaja v velikej množ ni ijsborne kotoiiine, baršuna, platna in llanele v raznih lianah. Dobo so helu zajrriniala vsake vrste m velikosti. Postroei moro z nnjlopsiiiii aumiziiiml prti, volnenimi robci plodi in dragimi ženskimi ogrinjali, V obilnej meri se dobi zn gospo vrnili-ter o preproge in lispa za ploso in žonitvu in to vodno novo, moderno in nozalo/.ano blago. Vsaka tiuročha na deželo [po obrazcih ali niuštribj so i/vrsi hitro in ločno tor lahko nekatero vrsti blaga broz daca na deželo posije. Svilnato blngo jo vedno nnjnovujSogii izdelka; sviinato trakovo vsako velikosti za plese, ali za nagrobne vence, kakor tudi zlato in srebrno franžo se dobo na izbor. 11 na za slovenska družtva trobojno svilnate trakove v raznoj sirokosti. /a obilno naročim se priporoči vsem p. n. domačinom, da i.a pogostemu 7. naročili počasti. Brnsko sukrio z:i olipiTilllo jesensko ali zimsko obleko v orirn*' Ih |io III. :t'in. ||> ,|« I 1'lliii.jskri ViltIJe v suk kiipon 7. v ^ srM. 4.30 U »ii" cwr Ki. 7 75 Ibiejfl- m ttl. lOBO ' rt't -J«! u-iiii 12 i/, nujioiejpi «to pristne ovčje volne l-llk' r tlllli H uit no 7.:l (l.lVI-Pl j" *1li;' ' . fc»U Oio Mil I. im. I' p!et.'ii« / s ,1 jiolet (10 v-ljill > Mlkn«, h nI* ii 1 /a livr-jn, ikaniti" ik niti kuicr« e il.i.io |>r.ti, flun in nuj itii'iJIe ftrno snkno /.n Milon i>bl#k<> iti. ilil lu«lj.i proti potfK'tju Izieis.i oellia iu to litliiM. Jnko ilolim poni an i tovarniška zaloga sukna SlEGEL-IMHOF v Brnn Briluvi , 1 zjava ! > knp» i j« dnlg !I IU in. 111 Pir.'li Ktll onn., t nt ej z.'il>iiiiije popolnoma t" koni|>l>*tii» olili ku \ ir<'*p«ile. Tudi w iliijo l olikor metrov ne ii li liiinffi itn mc i'Hp' flje mitanfi. o bl.jfo |H> ir.othikihi uznrt'u. Uzorci zastonj in fraako. 1 — 20 Poziv k podpisku na nominalnih 11,000.000 gld. a. v. 4% posojila tržaške občine in trgovinsko-obrtnc zbornice iz 1.1889 (posojilo sa skladišča") prevzeto na podlagi § 10. koncesije via. r. kr. trgov, ministorstva od 19. julija 1997., at. 25.287 za zgradbo javnih skladišč in magazinov v novej Inki v Trstu. — Podpisuje se ¥ četvrtek dne 3. oktobra 1889 mi DUNAJU pri c. kr. priv. avstr. kreditnem zavodu za trg. in obrt „ „ pri c. kr. priv. avstr. občnem zemlj.-kreditnem zavodu, v TRSTU, BRNU, LEVOVU, PRAGU in TROPAVI pri filijalkam c. kr. priv. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt, pod nantopnimi pogoji: Podpisuje se na gld. a. v. za svakih 100 gld nom. z A°/0 obrestmi od 1. julija 1889. do dneva odvzotja. Podpisuje se na podlagi prijavnih obrazcev, katere so pri imenovanih zavodih dobi. Pri podpisu mora se položiti 5°/, jamčevino od one nvote na katero bo podpiše, u gotovom ali v papirjih po kurzu, kateri so pri dotičnih zavodih pripomnijo. Svaki imenovanih zavodov ima pravico odmeriti visokost podpiskov. Deleže so hode po mogočnosti precej po zaključenju podpiska posameznikom naznanilo. Hvakr podpisnik morit na njega odpadle zadolonice od ■£». okto)ll*n 1S89 do najkesneje JLO. jjamivni'jja 1900 odkupiti Po končanoj odkupit vi dobi vsak svojo jamčevino nazaj. . Odkupiti se mora pri onem zavodu, kjer se je podpisalo. Pri prijavili! na naznačene odrezke. se jemlje v ozir samo v toliko, v kolikor so to po odmerenju podpiskov vjemlje z ostalimi vdeležitel ji pri podpisku. Do zgotovila določenih komadov zAdoUnic borfeti tržaška občina in trgovinsko-obrtna zbornica izdali interimske listke, katere se pozneje po posebnem oznanilu brez stroškov s pravimi zudolžuicami zameni. DUNAJ, dno 2«. septembra 181*9 C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt. C. kr. priv. avstrijski zemljiščno-kreditni zavod. Izvadck iz teksta zadolžnie. Določila za obresti in o d p 1 a č i 1 o posojilu: 1. Ove po tržaškej občini in tigovinsko-obrtnej zbornici izdane zadolžnice na gld. 11,000 oon avstr. veljave se bode po določilu priloženega amortizacijskega plana v 86 letih odkupilo. Dol/.nika pridržujeta si pravico od 1. 1910. brez ozira na amortizacijski plan tudi vekšo svoto ali pa vso ostalo uvoto posojila hkratu izžrebati. Posojilo je razdeleno v Somi zadolžnie po gld. 1000. — , 4000 zadolžnie po gld. 500 in 5000 zadolžnie po gld. lOO.— avstr. veljave, katere na donositelja glasijo iu so z polletnimi odrezki ali kouponi z dnevom I. jimuvnija iu 1. julija vsacoga lota in z talonom za 2.'/j letu pre idene. H. Odrezke se določenega dne po volji lastnika zamenjuje pri memtliej blagajni V Trstu, pri e. kr. priv. avstrijskem kreditnem zavodu za trgovino in obrt na Dunaju in pri ostalih podružnicah, liakor tudi pri c. kr. priv. avstr. obenem zemljiščno-kreditnem zavodu na Dunaju brez odbitka, ker ho vse zadol/nice, in'.erimni listki in odrezki po zakonu z dne 30. maja 1885» [D. /.. L. št. 89] prosti vsake pristojbino in ker se je vnosni davek skoz omenjena skladišč« odrnjtnlo na račun koneesijonurjev. 4. Žrebanje se vrši 1. julija in 1. decembra vsacega leta [začenši 1. decembra 1889] do popolnega odkupa posojilu v mestnej vernici v Trstu v prisotnosti župauovej in predsednika trgovinsko-obrtne zbornice uli pa njiju postavnih namestnikov, kakor tudi jednega c. kr. notarja. Uesultat žrebanja se objavi v tržaških in dunajskih uradnih listih 5. Izžrebane zadolžnice se izplačajo lastniku eden mesec pozneje pri mestnej blagajnici v Trstu, pri c. kr. priv. avstr. kreditnem zavodu za trgovino in obrt na Dunaju in pri ostalih podružnicah, kakor tudi pri'c. kr. priv. avstr. občnem zemljiščno - kreditnem zavodu mi Dunaju po nominalnoj vrednosti brez odbitka. Z dnevom izŽrebanja zadolžnie prestane njih obrestovan je. Pri izplačanju mora »e zadolžnico z vsemi še neiztečenimi odrezki in tulonom izročiti. Izgnbljene in še ne iztečene odrezke se odbije od dotične svoto ' ' i*."*.' V V^'k"* *' *• KSKKŠSKH MKESSLER BRNO Ferdinandova ulica št. 7E največje in najcenejše ku-jpovališče zu zimsko dobo. Največja zaloga primernih božičnih darov. Ceniki o preobleki ali perilu za gospode iu gospe iu o galanterijah, uzorci sukna in rezanega blaga zastonj in franko, l'obiljatve s postnim povzetjem 16—^ BRNSKA TVRDKA za razpošiljatve finega suknenega blaga Eerntiaril Hcho 20 - A Brlinn, Krantmarkt 18, — pošilja proti povzetji: Sukna za gospa deset metrov, sama volna v v-eh modernih barvah dvojna širokosr gl. H. Črni Tirno saksonski izvod, ilvostroko širok, za celo obleko, 10 metrov gld. I.SO Valarijne flanele deset metrov najboljše ha že, (»0 centiin. gld. i) 5o Baršena za obleke deset metrov, krasni vzorci gld 9. Životi „Jersey" za gospe (jopice) z svilnatimi gumbi, v vseh barvali kompletne, veliko; 1 komad gld. 1.3BO Jute zastor turški vzorek; podpolni gld. *.30 Košulje za delalce i/ rumburškega oksforda velike, it komade ______gkl- * Normalne košulje in hlače kompletne velike. 1 komad gld I.50 Ženske košulje iz močnega platna sčipkami f> komadov gld. ».«» Košulje za gospode, lastno delo bele ali barvane 1 komad l.a gld. l.ttO H.a gld. I.«0 Kanevas 1 komad 30 vatlov lila gld. I.SO 1 „ -10 „ rudeč , 5tO Kanevas iz niti 1 komad 80 vatlov, lila in rudeč gld. • Oksford se more prati, dobra vrsta, 1 kom. 0 vatlov gld -t 51» Niegerskega valjanega sukna 10 met., sama volna, najnovejšo blagi* zu jesenske in zimske obleke dvojne širine gl.4.50 Ragusa moderno sukno dvostroko široko, za kostume, v vseh barvali, tudi progasto in p sano 10 met. gld. O Duble-Velour-sukno •/« kompletno, 1 komad gld. 3.50 Kalnuka deset m., najboljše vrsti, fiO rent. širok g.* »O Jedno zimsko ogrinjalo 9 , veliko gladko in karirauo fM. * ________ Garnitura iz jute 2 posteljno ]>ogrinj>ile, in i namizna prta s čipkami gld. S.SO Garnitura iz ripsa sestojeca iz 3 posteljnih pregrinjal in namiznega prta se svilnatimi čipkami gld. 4 Holandske dolge preproge (ostanki) 10 12 metrov dolge, 1 ostanek gld. ».«© Domače platno 1 komad, 80 vatlov 4'4 gld. <• &© _80* n % » King-Webe boljše nego platno 1 komad * i širok, .10 vatlov gld. O Konjska plahta jako dobra, 190 ctm. dolga, 1:40 etin. široka gld 1.50 Odeje za fijakerje 190 ctm. dolga, 1 HO ctm. široko gld. *.50 Sifon 1 komad, 00 vatlov, i,a gld. £ SO. najboljše vrsto gld. O.&O T o v a nin s k 1 a <1 i h e e s u k ti e u: a b 1 a ts n Ostanki krnskega sukna Ostanek zu podpodno možko obleko 3 10 m. dolg) gld. A Priložnost za kupovanje! BRNSKI OSTANKI SUKNA, 1 ostanek za 1 |jn,n(,l. možko obleko 3.10 m. dolgo g. !l 15 Blago za zimske sukne ostanek 2.10 metra za popolno zimsko suknjo rjavo iu višnjeno gld. 5 50 Blago za površnje suknje njtinejse vrste, 2.10 met. za celo skuj o ghl. f Vzorki brezplačno in franco. Za dobro blago in točno pošiljatev se jamčiti Elegantno izvedena zbirka uzorcev z 400 znamkam g. krejaćem nefrankovano. "^at* HI Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne Ignacija Kroa THST, ulica al Teatro stev. B. bila je vtmvlS preskrbljena s popolnimi opravami za spalnico in jedilne sobe, lastni izdelki, v najnovejšem slogu iu prodaje proti popolnem poroštvu za kakovost in po neizmerno nizkih cenah priBtoja tudi j 1 pohištvo za spalnico, »faronem slogu iz svitle orohovine gld 255\ bogato za odlično 1 * baroko „ „ „ „ 28o} narez- d ruži ne l 1 „ za jed. sobo, „ * HHOjljiano V zalogi se dobiva zmiroin tud. mnogo prostornega pohištva, ali trdno delauega iu po jako nizke j ceni Rodi pomajkanja prostora, zaloga železnega pohištva se je izdatno skrčila in do nove razpolage, so bode prodajalo po tovarniških conah. Ce< i k i se na zahtevanje pošiljajo po deželi franko in brezplačno. \j'.,:' i Tvorniška zaloga sukna Kapo iz pliša za moie in drčke, 1< kam. f. i 5o Namizni prti laneni, vv h barv, f komadi 11 i i for., .1 komadi a i i for. Prtiči (serviete) laneni * i četvorni, f. kom. f. i.jo Ox£ard. najnovejši uzorec i 1 komad (jg komnlcev) f. Dokler ji it kaj v lalo^i ', Ostanki brnskega sukna 3-|o mrtrov za cele »imsko inciko cb.rk.i f. t,-"i Angleško š^viot-htago J i'. mrtrov za cflo nioiko obleko i. f. »■*■., li. (. 'im. r. o,— Blago za zimske suknje dne baie, m.idfrnf harvt J'10 m. IO for., II. li for. Pravi štajerski lodon Potna ogrinjala iplaidt 1.5'> m. dolg, |,6o m. širok f- I.So Šifon za mozko in žensko prrilo.ikom. !3n komolcev} 1. f. 5. fin, U, f. 4.5o 12 žepnih rutic zarobljenih, z barvanlnii rubi za nioike f. i 3u, za ženske i for. Perilo za gospe Prosniški haršant | i komad im kom Icev) bel alij rudeč t> f , višnjev ali rujav, f. 5 Savese, plahta, preproge Zavese oi jute najnovejša ri5arija,popolna,v dveh barvali! j.3o, v štiri li barvah f 3.5 > 6 ženskih srajc ii n.'jmoćnijiegi pl,itn.i z zo1častim oL.liikc.rn f. i.j", t vedenjem 5 lor. Kanevas za posteljne preproire i itomad (3n d, kom olcev) i. f.6, II. 3. a.) 3 ponoćni korzeti iz tin »if. z veienjem I. 4 f., 11 f, i.8o Atlasov gradi za posteljne preprog- t kom. fSn e. komolcev, I. f, 5o, II. f. J.V» ia 1 v^k- »uknie ino' Itkr, n»po- kv.irljiv, i m-trr f. |'8S Bla^o za svrhne suknje barv- (j-> najnovejši modi, ■ ajfi-nrjš- baie ■ m. za ctl svrlinik fi for. ^odno blago za gospode Garni'ure od jute i preKrlnjalt za postelje in t namizni prt, najnovejš i turška risa-rija v dvli barvah, f. 3.5o, v š-irili barvati for. Prešita zimska pokrivala ii ruta, popoln - dolga in široka, r komad 3 f~r, Predpasniki za ženske iz ozfor-la, kretona,surovega platna ali iifona, komadov f. i 6j Spodnjo suknje iz klohu- če v i ne, bogato tamburirane, rudeče, siv« ali drapirane, 3 kom. .1 lor. Angora-Ogrtač zimski, lo't velik f S.So Volnena žsnska jopica Jersey) vseh l.arvali, lepo pristo-jevujoča 2 lor.,11. f. l.J<> Nogavice za ženske zimske,bele ali barvune, (i parov Modno blago za dame. P.Kup o priložnosti!! Zimski Niger-loden za ženske obleke, najboljše vrste, l.i m. f. 3,io Karirano modno blago (XI cm. široko za spalne suknje iu otroške obleke,in m. f. Sraj:e za gospode U šifona, kretona, oilorda, naj-bolJU izdflrk I. f i.S,>. II 1.3, Jaoquard-Manila hodna preproga, ir> m-trov dolga, trpelno hlago f. 3.5n Oxford-srajce za delalce močne, dobre baie, 3 k imadt I. f. J.— U. 1 |0 Garnitura od ripsa j pregrinjali n postrljo, i namizni prt, najmodernejše barvane f. 1 V Jcupon i trožično blago v vseli barvali,I. f. 3,5",II f, i.8o Flanela Valeria najnovejši uzorec, 10 m. f. i'5o upoinje nuce aH svitlce iz najmočnejš.jn platua, kO(jfrj.i ali baršanta I f. j.Jio, II, f. za II komade Normalno perilo Jaegerov sistem simi volna, za gospode in ('"■•pe 1 ■•rajna f. 1.5" i lilače f. J, it b'.mb»/a f. i,Vikom Rjuhe (plahte) t kom brez iiva, i m. dol' f i.jo Gotov slamnjak. 2 m. dolg, i komad, I. f. t. jo, II. i)" kr. Eamastne vbrisavke iz lane, 6 komadov z franlaml f. i.So, v obrobkem f, i.jo K^lmuk najnov jši nzerrc, i" ni. f. 3.71 Earsaist za obleko najnovejši uzorec pristne barve M metrov, f. 3,— Kašmir dvejne širokosti h. Konjske plahte, težko vrste z obrobki, i ,■ ■ cm dolge, i V. cm. širok', 1. rumena (.j.5'i,Il. siva f r.V Platnina in tkanina i komad — J'i komolcev M:cko nogavice timske, bele in barrane^ pleten« 6 uarov f. r.io Flanel ste rute za na glavo za ženske, zelo tople 3 komadi I J fur. II 7-. kr Domače platno .inočne vrste (jo komolcev) i lem. f. fi.S'1, ' 1 f. 4.JT Atlas od volne, dvojne širo kosti, črn in barvan,m m. f. 6.5 Bolezni želodca. in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodcnica in kronična driska, zdravi senajvspešn&jesPIO-CCLI-ievj ..E2EN00 za ŠElODEC'. koja je tudi i/.vrstno sredstvo proti gliutam. Pošilja jo izdelova-telj le k e r lin r Picccli v Ljubljani (Dunajska ccsln) preti poštnem povzetju V i u lii-nh po 15 novo t-c prodaja v TlMn > '' k«rnah: Hinsolettu. pl.Leiten-burg, Liprandi, Poz-zatto , l'raxmarer, Pre mlini. Hnvasini, Rovih, rfnraval (za magistratom), Serravallo, Skopzynsl;y, Sutlina in Zanetti. — V Istri v lekarnah; Itorinj Angelini, 1'nlj Wussermanu Carbucichio, Rudinis; Dinjan Rek, Rradamante; Kopar Giovannini, avento; l'iran Fonda, Lion: Pazin Lion; Xocnjrud Tain-burini; l'ovei Candusio; I'isinad