DO TRGOVINA LJUBLJANA DO ISTRA-BENZ KOPER D DO ZEMELJSKI PLIN LJUBLJANA n DO TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA u DO RAFINERIJA MARIBOR DO GOSTINSTVO LJUBLJANA Avgust DO OLMA 1983 DSSS Leto XXII GLASILO DELAVCEV SOZD PETROL ČAKA NAS ŠE TRDO DELO Proti koncu julija je bil v Zagrebu sestanek predstavnikov sestavljenih organizacij INE in Petrola, na katerem so izmenjali mnenja o sodelovanju ter se dogovorili za nekatere skupne naloge. O čem so se na srečanju pogovarjali, nam je povedal predsednik poslovodnega odbora SOZD Petrol ing. Lojze Blenkuš. dročje, ne le neraziskano, temveč tudi tisto, kjer že raziskujejo in da želimo najti možnost, da bi šli tudi tja, kjer je že raziskano in kjer bo proizvodnja že stekla. Seveda nismo za kreditne aranžmaje, to se pravi, da bi posojali denar, ki bi nam ga INA vrnila, mi pa bi si z njim pridobili le pravico do nakupa. Smo samo za združevanje dela in sredstev, kar pomeni, da če sodelujemo z 10% potrebnih sredstev, je tudi 10% načrpane nafte ali plina našega. Naš predlog so v INI sprejeli in zdaj bomo sestavili delovno skupino, ki bo do 15. septembra pripravila konkreten predlog, posamezne modele in drugo. Pogovori med INO in Petrolom potekajo že več let in ves čas se zavedamo, da bi morali postaviti medsebojne poslovne odnose na višjo kvaliteto ter pripraviti dolgoročen sporazum o medsebojnem sodelovanju, ali kot smo rekli na tem sestanku — vzpostaviti poslovni bilateralni odnos. Sicer je pa že republiški izvršni svet zahteval od nas, da pripravimo sporazum o dolgoročnem sodelovanju med INO in Petrolom. Neodvisno od tega smo se v republiki pogovarjali o sistemu bodoče oskrbe Slovenije z nafto in njenimi derivati ter o pravi strategiji — ali naj ostanemo pri sedanjih izhodiščih ali naj Slovenija sama kaj spremeni. S Flekovičem, predsednikom poslovodnega odbora INE, sva se že pri prvem srečanju pogovarjala o tem, da ne smemo ostati le pri željah, temveč da moramo določene zadeve konkretizirati. Na sedanjem sestanku smo se dogovorili, da bomo storili prvi tak korak do septembra, koncept, ki ga bomo pripravili, pa naj bi ratificirali družbenopolitični forumi Slovenije in Hrvaške, saj bi šlo za zadeve, ki niso samo v naši kompetenci. Na sestanku v Zagrebu smo bili enotni v prepričanju, da je prvi preobrat v sodelovanju — ki je pravzaprav že nastal — lahko močna ekonomska baza za močnejše politično povezovanje med Slovenijo in Hrvaško. DNEVNI KED POGOVORA Na dnevnem redu so bile tri skupine problemov. Najprej je bilo na vrsti dolgoročno sodelovanje, kamor ismo vnesli raziskave, dolgoročno oskrbo z naftnimi derivati, posebej smo izpostavili zemeljski plin in tekoči naftni plin, pa sodelovanje med proizvodnimi organizacijami, predvsem z Rafinerijo Maribor, večje sodelovanje na področju petrokemije — mi imamo določena pooblastila še neformalne koordinacije med Petrolom, Nafto Lendava, Iplasom in SOZD Kemija, na koncu smo govorili še o dolgoročnem sodelovanju v samem planiranju. Nato smo izmenjali mnenja o trenutnih sistemskih zadevah in predlogih o sistemskih spremembah, predvsem v zvezi s cenami, z rešitvijo problemov, ki jih prinašajo rafinerijam tečajne razlike in so vsak dan hujši. Zaključna točka dnevnega reda je bila tekoča oskrba. RAZISKAVE Sogovorniki so nam povedali, v kakšnih fazah so raziskave na Hrvaškem in ponovno izrazili željo, da se vključi vanje tudi Petrol. Poleg tega so jih z združenimi sredstvi pripravljeni razširiti tudi v Slovenijo, prav tako so še vedno zainteresirani, da se Petrol vključi v raziskave v inozemstvu. V INI želijo, da bi se skupaj najprej lotili 12 tisoč kilometrov neraziskanega (deviškega) predela v južnem Jadranu. Predlagali smo, da odprejo za nas celotno po- DOLGOROCNA OSKRBA Letos znaša ekvivalent domače nafte in zemeljskega plina v INI gribližno 4,5 milijona ton nafte, računajo pa, da bo znašal leta 2000 16 milijonov ton nafte. V zvezi z dolgoročno oskrbo smo predlagali, da bi sistem, ki obstaja, ohranili tudi vnaprej in dolgoročno obdržali sedanji način dela. Tu smo mislili na vključevanje z določenim deležem našega limita, bančnih kreditnih sredstev in podobno. Po mnenju delavcev INE bi morali imeti za dolgoročni cilj samo bilateralni odnos, ker sedanji sistem ne bo dolgoročen, saj bomo morali že energetsko bilanco za leto 1984 postaviti na realnejše potrebe in seveda tudi na realne možnosti, za katere se bomo morali natančno bilateralno dogovoriti, kako jih bomo uresničili. Eno od organizacijskih izhodišč je pa skupni poslovni odbor, ki bi imel vse pravice in obveznosti ter bi urejal oskrbo. Tudi tu ismo se dogovorili za delovno skupino. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) ZEMELJSKI PLIN Ugotovili smo, da je sodelovanje pri zemeljskem plinu najbolj konkretno in verjetno najboljše, ker gre za aranžmaje, ki so jih zgradili na poslovni bazi ob uvozu zemeljskega plina iz Sovjetske zveze in pri kateremn opravlja Petrol delo za oba partnerja. Ker je dobava zemeljskega plina iz Sovjetske zveze včasih prekinjena — lahko celo za 30 ur — smo se dogovorili, da nam bo INA v takih slučajih posodila zemeljski plin, poleg tega 'smo se ponovno pogovarjali o tem, da bi Petrol sodeloval pri gradnji skladiščnega prostora na Hrvaškem. Obnovili smo stari dogovor, da Petrol čim prej dokončno ugotovi, kako je z alžirskim plinom, z njegovo ceno, transportom preko Italije itd. Če se bo izkazalo, da alžirski plin za nas ni zanimiv, se bomo morali preorientirati na drug vir. Možnosti so, ugotoviti moramo le, kje so za nas najboljši pogoji. TEKOČI NAFTNI PLIN V pogovoru o tekočem naftnem plinu smo ugotovili, da nam povzroča največ problemov prodaja INE v Kozini, kjer se nočejo podrejati slovenski politiki tako pri ponderiranju cen kot pri dobavi oziroma pri vsem njihovem obnašanju. V INI so našo kritiko sprejeli in v bodoče se bodo na svojih prodajnih mestih, ki jih imajo v naši republiki, ravnali tako kot v naši delovni organizaciji. PETROKEMIJA Pri vprašanju o petrokemiji so nas predstavniki INE seznanili z delom v Kutini, z njegovim potekom in združevanjem sredstev, pa s problemi z devizami. Mi smo jih obvestili o težavah v zvezi z aromati, kajti stanje se je od leta 1981 poslabšalo in že- limo si boljši oskrbovalni odnos, predvsem pa se nam zdi potrebno, da bi na področju petrokemije Slovenija in Hrvaška bolje sodelovali in se dogovorili za skupne izvozne finalne proizvode, da Hrvati ne bi izvažali aromatov, ampak da bi jih pri nas predelali, devizne prihode pa bi delili. V INI so naš predlog pozdravili, zato smo se dogovorili za delovno skupino, v kateri bodo delavci Petrola in petrokemijskih organizacij, do 15. septembra pa naj bi pripravila program. Ustavili smo ise tudi ob Rafineriji Maribor. Nova rafinerija naj ne bi'bila le ozko slovenska, saj sodeluje z reško in že zdaj oskrbuje tudi hrvaško tržišče. FLANIRANJE O dolgoročnem sodelovanju pri planiranju smo menili, da bi moralo dobiti primerno mesto v naših razvojnih planih, ki bi morali biti med seboj usklajeni in imeti skupne cilje. V INI so predlagali, da bi razmislili o tem, da bi izdelali in sprejeli skupne temelje za dolgoročni plan, ki bi zajel nekatere medrepubliške elemente. • SISTEMSKE SPREMEMBE Pri razpravi o sistemskih spremembah so nas v INI obvestili, da pripravljajo predlog za razrešitev problemov, ki jih povzroča vedno večji razkorak v tečaju dinarja, zaradi katerega nastajajo v rafinerijah vedno večje izgube. Mi ismo opozorili, da naše banke pri razreševanju tega problema ne bodo mogle sodelovati in da je edina rešitev v korigiranju cen ter da podpiramo vse njihove napore. Prav tako Slovenija ne more pomagati INI pri pokrivanju razlik cen v rafinerijah. Predstavniki INE so nas obvestili še o dveh problemih, ki ju morajo rešiti. Od zveznega izvršnega sveta še vedno zahte- vajo da jim dovoli izvoz 600 tisoč ton nafte, ker drugače ne morejo pokriti deviznih obveznosti, ki jih imajo letos njihove rafinerije. Od Črne gore pa pričakujejo, da bo odprla kredite z limiti za uvoz nafte kajti drugače ne vidijo nobene možnosti, da bi oskrbovali to republiko z nafto in njenimi derivati. Mi smo opozorili sogovornike na to, da kljub vsem dogovorom in našim naporom, da smo zagotavljali limite, INA noben mesec ne izpolni dogovorjenih in podpisanih obveznosti, najtežje pa je to, da dobimo teleks s sporočilom, da obveze ne morejo izpolniti, šele v zadnjem trenutku. Odgovorni so trdili, da je za tako ravnanje vrsta razlogov, da je kljub vsemu bolje kot lani, da bodo razlike poskušali popraviti itd. Predsednik INE je zahteval, da mu pripravijo poročilo o konkretnih dobavah Petrolu in da nas v bodoče pravočasno obveščajo o problemih, telegrame o redukciji dogovorjene oskrbe pa smeta poslati samo predsednik ali podpredsednik. TEKOČA OSKRBA Vprašanje uvoza v avgustu in tudi v septembru je ostalo popolnoma odprto. Glede na gospodarski položaj pa lahko pričakujemo veliko slabšo oskrbo kot doslej. Na naslednjem sestanku, ki bo v drugi polovici septembra v Ljubljani, bomo dokončno razpravljali o vseh konkretnih predlogih in modelih in izdelali platformo za politično verifikacijo o našem bodočem sodelovanju. Osebno mislim, da smo naredili na sedanjem srečanju velik korak naprej in da smo načelna izhodišča podali skupaj, čaka pa nas še težko delo. Bistveno je, da se v načelnih izhodiščih ne razhajamo, ampak imamo skupno usmeritev in mislim, da so tudi v INI pripravljeni iti s Petrolom v tak bilateralni odnos, da bomo občutili v oskrbi trdno medsebojno povezavo. I. polletje je za nami DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI DO Trgovina z naftnimi derivati je dosegla v prvem polletju letošnjega leta dokaj dober finančni rezultat, h kateremu je v veliki meri doprinesla marža, ki se je v primerjavi z istim lanskim obdobjem dvignila pri naftnih derivatih skoraj za 50°/e, delno povečani izredni dohodki in končno tudi varčevanje vseh temeljnih organizacij pri stroških. Količina prodanih naftnih derivatov ni ostala na lanski višini, temveč se je zmanjšala za 2 %, saj tako kot lani, tudi letos DO Trgovina z naftnimi derivati ni dobila tolikšnih količin, kolikor jih je imela zagotovljenih v energetski bilanci. Ob zaključku polletja je bilo potrebno le manjše prelivanje sredstev med temeljno organizacijo na debelo in temeljnimi organizacijami na drobno. Trem TOZD — iz Ljubljane, Celja in Maribora ni bilo potrebno ničesar priliti, trem — iz Brežic, Kranja im Nove Gorice zelo malo, le v Sežani so potrebovali 22,5 milijona dinarjev priliva, da so dosegli pozitiven rezultat poslovanja. V TOZD Avtopark so dosegli dokaj do- ber poslovni rezultat, medtem ko imajo v TOZD Vzdrževanje in investicije pozitiven rezultat s pomočjo prelivanja sredstev iz temeljnih organizacij trgovine na drobno. Osebni dohodki delovne organizacije so se dvignili tako kot so povprečno rasli v Sloveniji, medtem ko je povprečni osebni dohodek nad povprečjem v trgovinski stroki in nad povprečjem v republiki. Če se pogoji gospodarjenja ne bodo bistveno spremenili, bodo v delovni organizaciji z dobrim delom lahko ohranili sedanje rezultate do konca leta. DO ISTRA-BENZ Težave v zvezi z nabavo in prodajo naftnih derivatov se nadaljujejo. Splošno pomanjkanje deviz onemogoča Jugoslaviji nakup zadostnih količin nafte, omejevanje porabe zmanjšuje prodajo. V polletju 1983 smo prodali za 6 % manj naftnih derivatov kot leto prej. Tako se zmanjševanje prodaje nadaljuje. Razlogi za manjšo prodajo se začenjajo že pri nezadostni nabavi in se nadaljujejo preko administrativnih omejevanj do visokih cen. V prvih 6 mesecih nam je primanjkovalo predvsem srednjih destilatov, plina, mazuta in motornih olj. Gre za znane težave v zvezi z devizami za uvoz nafte. Pomanjkanje naftnih derivatov je nekoliko omilil izvenbilančni interventni uvoz SRS, od katerega je Istra-benz dobil ustrezni delež in posojila iz Matrez. Na manjšo prodajo bencina pa vplivajo bolj od težav pri nabavi omejitve (boni), pa tudi že kar visoke cene. Manjša prodaja bitumna je posledica zaostrenih razmer v gradbeništvu, saj so naši največji odjemalci — cestna podjetja, zaradi pomanjkanja sredstev, morala skrčiti svoje programe. Zadnji mesec je oskrba iz rafinerij nekoliko boljša, vendar pa problemi v zvezi z devizami in z uvozom nafte ostajajo in zato naša pričakovanja ne morejo biti optimistična. Prodaja dopolnilnega asortimenta se je povečala v trgovini z avtomaterialom za 11, na bencinskih servisih pa za 36 %. Seveda ne gre za realno povečanje, saj je lep del povečanja posledica podražitev in torej navidezen. Je pa to edina prodaja, kjer še lahko pride do izraza naša poslovnost in kjer se še lahko obnašamo kot trgovci. Seveda pa se splošne težave v proizvodnji kažejo tudi pri teh izdelkih. Ta prodaja je tudi tesno povezana z avtomobilskim prometom — torej s prodajo bencinov in plinskih olj. Kljub manjši prodajii je finančni rezultat ob polletju ugoden. Spet nas je rešilo povečanje marž 4. 11. 1982 in 15. 4. 1983, uspeli pa smo povečati tudi »druge prihodke«. Celotni prihodek se nam je povečal za 40 odstotkov, na kar so vplivale predvsem višje cene naftnih derivatov. Poleg tega smo povečali tudi prihodke od prevozov za razvoz goriv, provizij za prodajo turističnih bonov, obresti in druge prihodke. Materialni stroški poslovanja so se v primerjavi z lanskim prvim polletjem gibali različno in so se skupaj) povečali za 28%. Na to povečanje je največ vplivalo povečanje amortizacije (54 %). Skupaj so se porabljena sredstva povečala za 39%, torej 1 odstotno točko manj kot celotni prihodek, kar ugodno vpliva na dohodek, ki je večji od lanskega kar za 56 odstotkov (povečanje marž v novembru 1982 in aprilu 1983). Cisti dohodek je večji za 65 %. Razporejamo ga za pokritje osebnih dohodkov prvih 6 mesecev, za obvezne stanovanjske potrebe in rezervni sklad, ostanek — okoli 42’ 000 000 din — pa začasno v celoti namenjamo v poslovni sklad. Na koncu naj še enkrat poudarimo, da je finančni rezultat glede na vso problematiko v zvezi z naftnimi derivati pravzaprav ugoden, in če ne bo bistvenih negativnih premikov v II. polletju tudi ob koncu leta ne bi smeli imeti posebnih težav. DO ZEMELJSKI PLIN Kljub temu, da je bila izguba v DO Zemeljski plin pričakovana, je dejanski re- zultat poslovanja v prvem polletju neprijetno presenetil. Celotni prihodek, ki je bil zaradi višjih prodajnih cen in več prodanega plina kar za 60 % višji kot v enakem obdobju preteklega leta, ni zadoščal niti za pokritje nabavne vrednosti in materialnih stroškov poslovanja. Porabljena sredstva, ki niso nadomeščena iz celotnega prihodka znašajo 286 mio din, nekrite obveznosti iz dohodka pa dodatnih 487 mio din, pri čemer seveda spet naj večji delež predstavljajo obresti od najetih posojil. Letos se je tudi DO Zemeljski plin znašla v situaciji, ko ji primanjkuje obratnih sredstev in se mora vse večkrat posluževati združenih sredstev v SOZD Petrol, kar predstavlja še dodaten strošek. Tako je ob polletju ugotovljeno, da znašajo obresti od investicijskih kreditov 366 mio din, obresti za posojila iz združenih sredstev in od eskontira-nih menic pa že kar 95 mio din. Končni rezultat 798 mio din izgube, v katerem predstavljajo osebni dohodki delavcev DO Zemeljski plin le 25 mio din ali 3,17% je bistveno višji od izgube, pričakovane s sanacijskim programom, ki je bil izdelan po zaključnem računu za leto 1881. Glavni vzrok za to je v rasti vrednosti tujih valut, ki je bila tolikšna, da so bile prekoračene vse pričakovane rasti nabavne cene zemeljskega plina, katerim prodajna cena ni sledila dn močno povečane obveznosti v zvezi z vračanjem tujih posojil- Tako stanje narekuje ponovno analizo sprejetega sanacijskega programa, njegovo dopolnitev in sprejem rebalansa gospodarskega načrta. Te naloge bodo opravljene po sprejemu polletnega periodičnega obračuna na osnovi dosedanjih rezultatov in predvidenih cenovnih gibanj do konca leta. M. D. DO RAFINERIJA Obseg proizvodnje je v prvem polletju za 11 % manjši od planiranega in za 7,1 % od lanskega prvega polletja. To je posledica težav pri oskrbi z repromaterialom — predvsem iz uvoza, pri oskrbi s pločevinasto embalažo, slabe organizacije dela, slabe delovne discipline, nizke storilnosti dela ter raznih zastojev v proizvodnji — okvare v pralnici sodov, kompresorjev, netočno prihajanje avtocistern, okvar avtomatske tehtnice za polnjenje sodov itd. Zaradi težav pri dobavah repromateriala in nesistematičnih poslovnih odnosov z DO Trgovina in DO Istra-benz smo tudi pri asortimentu glede na plan odstopali. Zaradi tega nam je izpadlo precej dohodka, kar je zlasti pomembno v današnjih zaostrenih gospodarskih in socialnih razmerah. Ce se ustavimo pri problematiki posa-mezih organizacijskih enot, vidimo, da je bila najbolj problematična pralnica sodov, ker so tam zastarele in dotrajane naprave. Zaradi velikega števila izostankov in zaradi nefunkcionalne tehnologije so bile težave tudi v polnilnici drobne embalaže. Čeprav planiranega fizičnega obsega proizvodnje nismo dosegli, so finančni rezultati dokaj ugodni in mnogo bliže planiranim. K temu so pripomogli popravki cen proizvodov, ki so se dvignile v mesecu aprilu v povprečju za 18 % in dejstvo, da smo se pretežno oskrbovali z domačimi baznimi olji in to s cenenimi, ki smo jih dobivali z INE Rafinerije Reka. Pripomoglo je tudi multigradno motorno olje. R. Kuhar DO TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA DO TIB je v prvih šestih mesecih dosegla celotni prihodek v višini 588.709.651 din, kar je 37% več kot v lanskem prvem polletju ter 6 % več kot je bilo predvideno z letnim planom. Porabljena sredstva naraščajo hitreje kot celotni prihodek predvsem zaradi višjih stroškov pogonskega goriva in vzdrževanja. Ustvarjeni dohodek je tako za 25 %- višji kot v enakem obdobju lani. Navedene rezultate se je doseglo s 149 tovornimi vozili povprečne starosti 8,4 leta, katera so prevozila 7.189.810 km, kar predstavlja 100% dosedanjega plana. Tehnična sposobnost je bila 76 %, izkoristek tehnične sposobnosti 83% ter izkoristek voznega parka 64%. Vsako vozilo je povprečno prevozilo po 8.042 km mesečno oz. 419 km na avtodan. Problemi poslovanja so enaki kot v preteklih obdobjih, zato jih ne bi ponavljali. 2e prej navedena povprečna starost voznega parka pove, da je otežkočeno normalno poslovanje. Vendar pa se je po zaslugi celotnega kolektiva doseglo fizične rezultate, katere nam zavidajo transporterji s precej boljšimi pogoji poslovanja. T. D. DO GOSTINSTVO Rezultati poslovanja za prvo polletje v DO Gostinstvo niso najbolj ugodni. Približno 30 % manj vozil in slaba turistična bera sta zagotovila, da smo ustvarili nominalno le za 10 % višjo realizacijo kot v preteklem letu v istem obdobju. Ker smo povišali cene za ca. 28 %, znaša ocenjeni indeks realne — količinske realizacije le okrog 82. Tudi v tem obdobju so nas dokaj močno prizadele neurejene razmere glede cen, poleg tega pa nam je zaradi novih predpisov, ki nam ne dovoljuje prodaje storitev direktno za devize, izpadel dokajšen del dohodka na račun izvoznih stimulacij. Rezultati poslovanja so razvidni iz naslednjih podatkov: v 000 din 6/82 Ind. 6/83 Bruto realizacija 150.325 110 Celotni prihodek 153.792 111 Dohodek 61.546 103 Cisti dohodek 43.234 108 Del ČD za OD 39.083 118 Sredstva akumulacije 1.960 40 Izplačani osebni dohodki so rasli hitreje kot dohodek oziroma hitreje kot to dopušča družbeni dogovor razporejanja dohodka za leto 1983. Kljub indeksu rasti mase za OD za 18 % smo v prvem polletju dosegli le 13.570 din povprečnega neto osebnega dohodka na delavca, kar je za 14 %> pod gospodarstvom SR Slovenije za to obdobje. Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 nam dovoljuje glede na ustvarjeni dohodek le 13 ®/. V lanskem letu so nam dajali predpisi v zvezi z izrazno dejavnostjo za 24 °/o olajšav pri izračunu dovoljene mase za OD. Letos sicer zberemo skoraj enako količino deviz za državo, vendar od tega nimamo praktično nič. Kljub težavam pa ocenjujemo, glede na odvijajočo se sezono, da se bomo do konca devetmesečnega poslovanja spravili v okvir družbenega dogovora, kar pa bo povzročilo ponovno zaostajanje tako v primerjavi v okviru SOZD Petrol kot v gospodarstvu SRS. S. Matjaži« DO OLMA Poslovni rezultati prvega polletja 1983 so v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zelo dobri, vendar je primerjava z načrtom za leto 1983 realnejša. Fizični obseg proizvodnje smo v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 24,5 odstotkov, v primerjavi z načrtovano proizvodnjo v letu 1983 pa za 4,7 °/o, Fizični obseg prodaje je od lanskega večji za 28°/o, od načrtovanega za letos pa za 4,2 °/o. Celotni prihodek smo presegli za 93,7 °/«. K povečanju letošnje realizacije so delno prispevale višje prodajne cene naftnih derivatov, ukinjeni rabati lin preorientiranje na prodajo donosnejših izdelkov. Na prihodke ugodno vplivajo tudi prejete obresti od kupcev, ki so svoje obveznosti porav- nali z menicami in od obresti za posojila, naložbe in druge plasmaje prostih denarnih sredstev. Od načrtovanega celotnega prihodka smo v I. polletju dosegli 64,2 “/o, to je za 14,2 odstotka več od načrtovanega. Porabljena sredstva so se v primerjavi z lanskim letom zvišala za 54,5 °/o, stroški za porabljene surovine pa za 57 ‘°/o. Višji so predvsem stroški za proizvodne storitve, kar je razumljivo, saj je naš kooperant v Tacnu povečal svojo proizvodnjo za 491 ton. Zmanjšali smo izdatke za reprezentanco, izdatke za občasna in začasna dela, povračila stroškov delavcem za uporabo lastnih avtomobilov in izdatke za dnevnice. Porabljena sredstva so se v I. polletju letos povečala le za 2,5 **/», kar ugodno vpliva na doseženi dohodek. PERIODIČNI OBRAČUN I—VI/83 __________________________________________________________________________v 000 din Elementi DO TRGOVINA n « CO 03 l-H HH HH HH Indeks DO ISTRA-BENZ Oj CO 03 CO 1—i l” 1" l-H l-H Indeks DO ZEMELJSKI Oj co 03 CO ! f ►—1 l-H Tl rt Indeks st DO TRANSPORT OJ CO h-1 l-H > > V 1 1 1 ►H l-H M Celotni prihodek 19.750.953 29.783.315 151 2.416.222 3.373.587 140 3.578.044 5.725.111 160 429.121 588.710 137 Porabljena sredstva 19.294.595 29.040.793 151 2.327.115 3.234.256 139 3.349.591 6.011.669 179 287.037 411.637 143 Od tega: amortizacija min. 93.789 105.113 112 16.097 24.860 154 .224.762 301.131 134 41.307 54.126 131 Dohodek 456.358 742.522 163 89.107 139.331 156 228.453 — — 142.085 177.073 125 Obveznosti iz dohodka 162.002 305.601 189 20.760 26.832 129 — — — 53.488 69.500 130 Porablj. sred., ki niso krita iz CP _ 286.558 Cisti dohodek 294.356 436.921 148 68.347 112.499 165 — — — 88.596 107.573 121 Osebni dohodki 259.238 309.263 119 52.355 62.842 120 21.222 25.337 119 75.595 95.801 127 Stanovanjski prispevki 4.080 14.522 356 3.804 3.937 103 — — — 4.886 6.039 124 Skupna poraba 4.252 21.974 517 — — — — — — 4.339 1.597 37 Rezervni sklad 7.403 18.280 247 2.228 3.483 156 — — — 2.618 4.136 158 Poslovni sklad 19.383 72.879 376 9.960 42.237 424 — — — 1.158 — — Nekrite obvezn. iz doh. — — — — — — 182.038 487.034 283 — — — Izguba — — — — — — 203.260 798.929 393 — — — Del CD za druge potrebe — — — — — — — — — — — — DO RAFINERIJA DO OLMA DO GOSTINSTVO DSSS, SOZD SOZD PETROL Elementi M cd 1" Hrt I—VI/83 Indeks I—VI/32 I—VI/83 Indeks I—VI/82 co CO HH > J, Indeks I—'VI/83 Indeks I—VI/82 CO CO I—1 > 1 HH Indeks Celotni prihodek 174.709 239.053 137 74.930 145.123 194 138.136 153.791 111 62.360 Ul 26.618.398 40.071.505 151 Porabljena sredstva 154.472 200.903 130 55.439 85.656 155 87.562 92.245 117 14.963 118 25.559.518 39.092.127 153 Od tega: amortizacija min. 4.759 6.358 134 1.283 1.807 141 7.995 10.855 135 3.288 132 386.486 507.538 131 Dohodek 26.237 38.145 188 19.491 59.467 305 59.574 61.546 103 47.397 109 1.058.880 1.265.481 120 Obveznosti iz dohodka 8.719 11.708 134 3.849 8.655 225 19.456 18.312 94 6.854 103 503.369 447.462 89 Porablj. isred.. ki niso krita iz CP — — — — — — — — — — — — 286.558 — Cisti dohodek 11.518 26.437 230 15.642 50.812 325 40.118 43.234 108 40.543 110 555.511 818.019 147 Osebni dohodki 11.493 12.554 109 3.988 6.461 162 32.996 39.083 118 35.449 103 491.333 586.793 119 Stanovanjski prispevki — 634 — 171 733 429 1.094 1.285 118 1.507 99 15.551 28.657 184 Skupna poraba — 2.110 — 360 336 93 1.146 907 7