Zgodnja
NIC
cerkven list.
Danica izhaja vnuk petek n» celi poli, in velji po poiti za celo ieto 4 gld. »Jo kr., za pol leta t gld. 40 kr , ta četert leta 1 gid :*o kr. V tiskarnici nprejemara ca leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za »etert leta t gl; ako zadene na ta dan pru*nik. izide Danic« dnn p»pre|.
Tečaj XXXI,	V IjnbUani 127 mal. serpana 1878.	List 28.
Marija od M*reridnosli" iu red r pomoč rernim dumam r ricah.
(Po spisu prosta dr. Šneiderja prosto poslov. J. O.)
(Dalje.)
Perva kpr terenca biia jo 0. februarja 1851), in prišlo je k niej pet žen, pri drugi je bilo že dvaraj°t nazočih,.. . . in tako se je početje razvijalo, in verne duše imele so pri tem svoj dobiček.
V tem, kar smo povedali doslej, se nam kaže podoba novega reda in njegovega delovanja. Omenimo še pravila. Marija preiskala in premislila je postave vseh redov, da bi posnela po njih primerne pravila, — a naposled se odloči za pravila sv. Ignacija Lojolanskega, in bila je zadovoljna; od 25. suSca 1859 bile so te pravila bogat vir, iz k?* rega so zajemale ve redovnice. — Njih število se je od dnč do dne množilo, — tedaj je poeasi prostora zmanjkalo; z'asti ni bi.'o mogoče, kakor pravila sv. Igraoi;a velevaj", novicijata oddeliti od samostana. Kakor navadno, se Marija poprime molitve, in opravi s svoj:mi hčerami novčno ra čast sv. J«,žela; obljub mu tudi vsak dan svojega življenja moliti njegov oficij, ako ji p-i^kerbi pomoč. Putem posije lastniku sosedn e hiše glas, ne bi li hotel svoje hiše prodati V Nekoliko časa se je obotavljal, — a zdaj se premi?!: in sklene pogodbo; sv. Jožef bil pomočnik, terr.u v dokaz naj služi to, da je sledeči dan poslal glas«.vit umetnik, kteremu prigodek ni znan bil, v samostan za dar zalo Statvo sv. Jožefa. Marija dala je iz hvaležnosti novi novicija^ni hiši ime: hiša sv. Jožeta. Tako je bilo moč 29. s-ptembra 1861, pet let po vstanovljenju reda, novicijat vrediti po pravilih sv. Ignacija. Ked pomočnic vernih duš je bil kmalo obče znan, glas o njih proderl je tudi v f»o?ednje dežele. GospA Georgina Ful-lerton-ova pisala je Mariji iz Londona 1. grudna 1863, naj bi vstanovila naselbino reda tudi v glavnem mestu angleškem, in škof Southw«rški je s posebnim listom njeno prošnjo podpiral. A Marija, ki je med tem naselbino v mestu Nantes vstanovila, je spoznala, da še so moči mladtga reda za zdaj preslabe, da bi se dale razdeliti. Manjkalo je redovnic in denarja, manjkalo je znanje angleškega jezika. Vse te zapreke j« škofu v svojem odgovoru razodela, in pogajanje se je odložilo na vgodnejši čas.
Omenjena naselitva v mestu Nantes veršila se je tako: Meseca vinotoka 1863 obišče samostan gospA Jo-zefina T.; všeč ji je bil tako, da ga ni mogla prehva-liti. Marija se je priporočila njeni molitvi. GoapA prosi
tares sv. Jožefa, naj bi pripomogel, da bi se red v Nante-> u vpel|a . N k- i iu	pozneje pride Jozetinin
stric v Pariz iu vpraša, pod ktero p< £odbo bi Marija poslala nekoliko redovnic v Nantes. ,,Pervi pogoj4, mu ona odgovori, ,.je ta, da je naselitev - \oiia Hož|a; in ta se bo spoznala po tem, <ia šk-t sam dotičroi željo izreče; a treba je tudi, da se nam fri»keibi hiša in dru^a podpora." Stric je obljubii, da bo v tej zad>*vi a škofom govoril. Ta pogovor se je veršu suše* 1*04,
—	t. j. i.a koncu meseca, kteri je posvečen av. J« zetu. ti li). aprila pride škofov g neral vikar v Pariz, ter naznani, da škof vstanovitev želi; Marija naj le brez skerbi počaka, da bo Bog pomočke iu sredstva dal. Na ta glas ji serce upade; toda ko jo je 24. aprila (v osmini praznika varstva av. Jožefa) med sv. mašo Bog razsvetlil, očitala si jo eama, čemu jc zalitevala hišo in sredstva? Bi ne bilo to opiranje na človeško pomoč? Ali ni boljše so naravnost v rok-i Previdnosti podati, iu se z malim zadovoliti? Iz malega utegne izrasti veliko V! — Molita je mnogo, in dala moliti, — in irlej! v kratkem je bilo vse potrebno oskei b'p.-no, kajti ;kof in prebivalci bili so za naselitvi navdušeni. S;\ar se je leta 1864 dognaia, ter na terdno podlago po uv.Ja.
Duhovnik, ki je služil trt 15. listopada Inh za hišnega kaplana, moral je po sedemletnem blag"-, »tem delovanju odpotovati v tnisijone na Kitajsko, t- r je oznanoval sv. evangelij v mestu Sanghaj-u. Kar -e primeri, da se je podal apostoljski vikar v Nankin u, škot Langniltat, kteremu je bil podložen, o priliki I*'*»letnice sv. Petra 1867 v Evropo; obiskal je »udi P.iriz, želeč, pridobiti si nekoliko redovnic, da bi jih r.n Kitajsko seboj vzel. Med drugimi poišče namostan naših pomočnic, o kterem mu je bivši hišni kaplan večkr»t pripovedoval, t'-r služi eukrat (»rdi v kapeli sv. mašo. Takrat mu je rekel notran| glas, naj si izvoli redovnice tega novega reda. Enaka misei je prišla i*t«ga jutra provincijalu jezuitov, o. Ponte-oy u, kteri je bil ob euem poglavar kitajsk.h misijonov. Oba mož:* -ta si potem svoje misli razodela, ter Marijo aiiila, naj dovoli nekterim svojih hčeia potovanje na Kitajsko. Tudi o. >01ivain, domači duhovni ravnatelj, ji je k naselitvi v Sanghaj u prigovarjal. Marija je sposnala voljo B<>žjo,
—	in že 15. oktobra 1867 podalo se^je nekoliko pomočnic na pot v da jno K:tajsko. V Sanghaj-u dobilo so spet svojega nekdanjega duhovnega ravnatelja, — ter se krepko lotile dela. Blagoslov nebeški je rosil na njih početje; zdaj že imajo ondi dve hiši, napravo za kineške device, sirotišče, šolo, in katehumenat, v kterem se pripravljajo osebe ženskega spola na sv. kerst; nadalje vodijo konference pokojnega Petra Klaverija, m njih prizadetje rodilo je zares dokaj žlahtnega sadu,
slasti po tem, da je piistopilo redu pomočnic mnogo kineskih devic.
Mimogrede ie omenimo, da so se lets 1869 redov* niče naselile tudi v Bruselju, glavnem belgiskem mestu; in slednjič vstanovile so vsled prissdetja gospč Fuller ton »ve in kardinala Manninga samostan tudi v Londonu, namreč meseca majnika 1873.
Tako je isversila Marija nalosro, h kteri jo je Bog poklical, in sdaj bi ae imela od svojih trudov odpočiti. Pokasaie so se snamnja bližnje smerti; že leta 1869 popri)eia se je nje neosdravljiva bolezen — divji rak, kteri ji je pnsadeval v-iike muke. Slednje leta je ober-nua La korist svojega reda; v:oče je želela, da bi mu poglavar sv. Cerkve podelii končno posvečenje in po terdiio. A za to prositi zdelo se ji j" prerano in dersno, kajti red je živel še malo let. v .iirou pa se ne pre-nag.ijo, in zahtevajo poroštvo sa obstaLek, preden tako napravo poterdij". A zdaj se oglasi 40 francoskih škofov, kteri so hvale vreduo delovanje reda živo opisali in ga priporočili. Vsled tega storil se je, potem ko so se pravila reda nataučno pretresle, pervi korak k slovesni poterditvi, t. j. papež Pij IX izdal je 24. avgusta 1869 tako imenovano pohvalno piamo (breve).
(Kouec nasl.)
O boz/ih potih.
(Dalje.)
U. Očitno in slovesno romanje z ozirom na sedanji čas.
Ako ai hočemo pojasniti, v kakem razmerju so božje pota za sedanji čas, treba je popred prevdariti. v kakem razmerju )e dan današnji avet do Boga in av. Cerkve; potem ee je treba ozreti na družbeno stanje narodov sploh, in še posebej na razmerje naroda do naroda.
1. Sedanji svet se je od Boga od ter gol; romanje ga bode zopet k Bogu pripeljalo.
Na koliko ae je dan današnji svet v svojem sercu od Boga odcepil, znano je ie Najvišemu; mi imamo tu post-l z zunanjim odcep<>m, ki pa je, se vč da, le nasledek in učinek notranjega odcepa. Da se more človek s Bog«.m zediniti, mogoče je edino le s pomočjo vere, s pomočjo vere od Botra razodete, s pravo vero, z vero Jezus« Kristusa, in z življenjem po tej veri. Kdor za-verze vero, zavergel je tudi Boga. Vere in bogoslužmh opravil pa si ne moremo rnislti brez verske družbe in službe Božje; kjer tedaj le-ti razpadete, tam neha tudi vera. No znano je, da s » se naše dni mnoge deržave, tudi kutoliške, očitno in slovesno za bresverske izrekle. Zato je sedaj pri tacih vladah brezverje ono načelo, po kterem vladajo; brezverje )e temelj deržavnemu zakono-dajstvu; brezverje je merilo očitnega poduka in odgoje; brezverje je priporočil », po kterem se nastavljajo javni vradniki in učitelji; bresverje je stalno vodilo politike; brezverje je geslo časopisju, ob kratkem: brezverje nosi zvonec, kakor pravimo, v javnem življenju. Da si so po večem ljudje, po večem rodovine in občine aploh še verne in po veri tudi žive, vendar se ne dA utajiti, da dan današnji politiški svet po večem je brezversk, tedsj tudi bresbožen. Boga je zavergel, zatajil, in zlaati prosto-mavtarstvo na vso moč dela na to, da se vesoljno človeštvo od vere in od Boga odterga in v odpad potegne. Mnoge moči dan današnjega sveta očitno sovrsžijo, preganjajo in šiloma zatirajo vero in cerkev, in hudobno seme ae rasširja tudi v nižji kroge. Čas je zares mno-
gotero brezveren in brezbožen. Satansko eeme bohotno raste in se rszcveta, in vse stanove omamlja.
In kako bi se dalo temu največemu zlegu v okom priti? Navsdne sredstva in pripomočki premalo zdajo; potreba je izrednih sredstev, da se zatre izredni zieg. Take sredstva med drugimi so božje pi.ta. Z božjo potjo očitno in slovesno sposnavamo, da verujemo na Boga, da se njegs deržimo, od njega pomoči pričakujemo; s božjo potjo pa tudi očitno in slovesno obsojamo in sa metujemo brezvernost in bresbožnost. Božje pota, dejal bi, *o očitne in jako pripravne sredstva, da sprosimo usmiljenja tudi naj sagrizene;šim sovražnikom Božjim; tudi so krepko budilo vsem ljudem brez razločka, da se k Bogu povernejo, pri niem ostanejo, njega ljubijo, od njega vsega dobrega pričakujejo, in njemu služijo. Ali more kdo to utajiti? Ne! Francoska zemlja nam preživo ic prejasno to poterjuje.
(Dalje nasl.)
Mzgtrtti bogoifubnih otroft iz r*ih časor heršnHstra.
6. Več Marij ni h otrok.
(Dalje.) d) V Marpingenu.
Znane so Še iz druzih krajev enako lepe reči o srečnih otrocih, kterim se je Marija v novejšem času prikazovala in se prijazno pogovarjala ž njimi. Leta 1876 se je na Bavarskem blizo Češkega v nekem kraji („Mettenbuch" imenovanem) večkrat prikazala peterim nedolžnim otrokom različne starosti 0—13 let: 4 deklicam in 1 dečku. Že v pozni jeseni so se mudiU nek večer v bližnjem gojzdiču, kjer so se že več časa nekakošne čudovite lučicc prikazovale; naenkrat se za-svetli ne daleč pred njimi in ucpopisljivo lepo dete jim gre nasproti. Veselo zakličejo: „Jezusček! Jezusček!" Podoba jim je tako jasna, da se jim smili, ko pride na robidovje in milovaje zdihnejo: ,,Noge si bo razpraskal, na ternje stopa!" Prikaže se jim pozneje tudi Mati Božja z ljubeznjivim Detetom, ki so ga pred vidili. Veli jim, naj pokleknejo in molijo ter za njo gredo. Ker je bilo pa zelo mokro po tleli, se izgovarjajo, ,,da bi si obleko umazali"; toda presv. Devica še enkrat veli in zapove, naj jo v vseli rečeh zvesto ubogajo. Otroci storijo, kar jim reče: na več krajih pokleknejo, nekoliko molijo in dalje gredo, kakor se jim naroči. Marija jih pripelje kar čez bregovje (ne po poti) na verh klanca do neke hruške, kjer jim izgine proti ne-besam. Obleke si niso nič zmočili in umazali. Marija se jim je še prav velikokrat prikazala; od 1. do 21. grudna skor vsak dan v adventu, časih še po večkrat in pri omenjeni hruški jc zopet zginila. Kekla jim jc, da je „Tolažnica žalostnih"; opominjala jih je, naj bodo zmiraj pridni in naj radi molijo, zlasti za verne duše v vicah in rožni venec. Obljubila je, da se bo Čez tri leta spet prikazala; naj ta čas ne pozabijo na njo. Govorila je ž njimi tako nebeško lepo, da še nikdar niso slišali enacega glasa. Starši in drugi ljudje, ki so na trume prihajali, niso naj manjše stvaricc ne slišali ne vidili.
Leta 1872 so šle v Alz&ciji 7. mal. serp. štiri male deklice (naj mlajša 7, naj starejša 11 let sta-a) v gozd borovnice brat. Po poti se otročje priprosto pogovarjajo, kakošno preganjanje utegne še kristjane zadeti iti pravijo: „Raji bi se dale umoriti, kakor da bi svojo vero zgubile.'* Potem pravi ena: „Preljubo Mater Božjo bomo prosile, naj nas varuje." Začnejo tedaj moliti sv.
Bernarda priserčno molitev: „Spomni se, o pr.*sladka Devica", ter gredo dalje po gozdu. Mahoma vzag edajo krasno belo gospo, zagledajo Mater Božjo. Cez nekaj dni gre še več deklic v gozd in jo tudi vidijo. Marija se umika pred njimi bolj v goro in vabi, naj greoo za njo. Tam v višavi ao jo še velikokrat veselo gledali ti, in še drugi otroci, pa tudi mnogi odraičeni.
Vendar, ker so si prikazovanja v mnozih obzirih podobne, vam ne bom obširneje govoril o teh; povedati vam ho^em le še nekoliko o onih srečnih otrocih, ki so Mari jo tolikrat vidili v M a r p i n g o n u.
Marpingen je bolj samoten kraj v zahodnji Nemčiji, blizo staroslavnofca mesta Trevira (Trier), na južni ptrani. Ima okrog 15<i0 prebivalcev, ki so dobri katoli-čanje, pridni delavci, nekaj poljedelci nekaj rudarji. Zlasti zavoljo dvojne r<či so vse pohvale vredni: svojemu domačemu duhovnu so iz serca vdani in poslušni,
f>a do Marije imajo že od davnih časov p sebno gorečo jubezen. Doma, na prostem, in v cerkvi z velikim veseljem prepevajo mladi in odrašeni priserčne Marijno pesmi. Večkrat jih je zjutraj zgodaj, ali pa zvečer po storjenem dolu, zlasti ob sobotah, viditi mn< žue trume, ki v procesiji gredo do kake kapelice Marije Device ter na glas molijo rožni venec in druge molitve. Lahko si mislimo, da prav zavoljo take vdanosti si je Marija izvolila ravno ta kraj, da se je dala tolikrat viditi nedolžni mladini. Prikazovala se je namreč 14 mescev. Pač srečni otroci!
Predlanskim 3. mal. serpana 187<5 šle so iz Mar-
Eingena tri 81ctne deklice: Marjetica Kunceva, Suzana eistova in Katrica Ilubertusova v bližnji gozd jagod nabirat. Ker je bilo ta dan — sredi poletja — zelo vroče, so so odpravile od doma bolj pozno popoldne, da bi v hladnem nabirale. Kaj prijetno se jim zdi nabiranje, in hitro gre spod rok; kmali se jim približ;« hladni večer. V tarni cerkvi zazvoni „Ave Marija" in precej jamejo odmevati še drugi zvonovi iz sosednjih zvonikov Marijin pozdrav. Po polji in dclalnicah povsod prestane zu nekaj trenutkov vsako delo. Možje in žene odložijo vsak svoje orodje, otroci pa svoje igrače ter s sklenjenimi rokami pozdravljate nebes Kraljico z ange-1 je vi in češčenjem. Pač leto in hvalevredno je to! Gerdo in nehvaležno pa je, ako šolska mladina ali pa odrašeni pri ,,angelovem češčenji" ne molijo. O kako ostudne in nehvaležne serca imajo taki ljudje! Ni čudo, da Bog dopusti strašno točo in druge hude nadloge, ker je toliko nehvaležnih, ki nič ne marajo za Boga in molitev! Naše urne nabiralke v bližnjem g< zdu pa niso bile take; temuč koj prenehajo z nabiranjem, postavijo ne še polne košarice na tla, pokleknejo vsaka na svojem mestu v mehko tr .vo in začnejo moliti ,,angeljevo češčenje ki je bilo iz tacih ust prav res angeljsko počeščenje.
Suzana, ki je bila nekoliko dalje šla, po molitvi berž vstane, zagrabi košarico in hoče dalje nabirati: pa k*kor okamncla naenkrat obstane. Pred seboj je zagledala veliko blisčobo in v nji nepopisljivo lepo podobo, — prestrašena glasno zavpije, da še onedve pri-tečete in tudi kar osterinite. Vse preplašene bežijo in blede pritečejo domu. Z derlitcčim glasom začnejo pripovedovati : da so na nekem germu vidile sedeti preča-stitljivo gospo z detetom na desni roki; da je gospd imela belo obleko, bel pajčolan iu bele nogovice; dete je bilo ravno tako oblečeno, — le da je imelo na glavi venec iz rudečih vertnic, ročice je deržalo sklenjene, med persti s vitel križec, in okrog vrata je bil višnjev trak.
Tako so pripovedovale doma staršem, bratom in sestram. Toda nočejo jim verjeti; le ugovarjajo jim, da so znabiti vidile kako žensko v beli peči, ki je šla po listje ali derva, ali pa kaj druzega. Se žugajo jim, da
bodo tepene, da ne pojdejo v nebesa, ako se lažejo, da ne bodo smele več v gozd itd. Pa ne s lepo in ne z gerdo se ne dajo premakniti od perve terditve, da so res tako vidile. Za žuganje domačih bi se toliko ne zmenile, le prelepa gospa jim je vedno v mislih. Se ko spat gredo, so plahe in zamišljene; posebno pa naj veča med njimi, Marjeta, kar ne more zaspati ter veliko moli. Mati jo še po n« či resno opominjajo, naj nikar ne laže: „Ti ne pojdeš v nebesa in ne b» š nikoli Matere Božje vidila, ako boš iagala; naj lepšo obleko, ki se dobi v prodajalnici, ti bom kupila, ako resnico poveš." „Mati!" pravi otrok, ,,ne morem drugač govoriti, kakor to, kar sem vidila; če tudi obleke ne dobim, vendar je resnica."
^Dalje nasl.)
Ogled po Slovcimkeiii In <!opl*i.
Iz Ljubljane. (Nunske So le in žolču i „Tagbiattu.)
,,Tai»blatt", kteremu -»e j* že tolikrat po pravici očitalo, da vse, kar je v resoici katohak« ga iu dobrega, v nič deva iu graja in psuje, kužijivo brezverstvo pa v z; esde kuje, se kaj rad tudi ob tukajšno uršu2in»ko dekliško šolo zaletava ia ne neha vohati, kje bi kako marego iztaknil. da bi jo s svojim umazauim peresom za slona zmalal in hujskaje liberalnemu svetu razodel. Zdaj mu ni všeč, da se inoii, zda) naloge ne po njegovo vbr»ne. Undan jc celo (kakor „Slovenec" poroča) spioh p.čne dela, ki so bile viditi v razstavi cerkvenih paramentiv bratovšine presv. Rešnjega Telesa, učenkam in gojen kara pripisoval. Taka kolosalna neresničnost m ra žaliti vse hvale vredne gospe in gospodičine po L nb-Ijani, ktere šo niso prisegle na ,,Tagbl»ttov" k< rau in so kakor druge leta spet letos s tolikim trudom in da-režljivostjo veliko dvorano krasnega blaga napravile za olepšavo revniših cerkev in v povzaigo službe Božje ; všeč pa taka dvomljiva hvala gotovo tuli učenkam in gg. učiteljicam ne bo, če jo zvejo, zato ker ni resnična in zato ker (supposito, da po krivici t'*rdi , Slovenec da se ie le pri prestavljanji vriniia tolika napaka 'i) vsak Jahko čuti, da hoče posvoji zastarani napadi le huhkuti. Mi amo že precej časa v Ljubljani, poznamo šoie s'are in noveiše in njihov ead; vemo tudi kakšno je javno mnenje vsih trezno mislečih ijubljanskih prebivale-v, ne le pobožnih, marveč tudi ultra liberalnih o nunskih šolah. Ko bi ta list n*laš beriiiv ne bi!, bi lahko bil že večkrat vidil, kaj je res. Vendar nočemo sami rediti, posnamemo le verli spis, ki se bere v dunajskem ja.vo dobrem šolskem listu ,,Christlich-p;HagopUche B iitt t" v 13. št. z napisom: ,,Redovnice v dekliških šolah".
Samostanske šole splc.h, pravi ta spis, kakor ; n-sebno šolske sestre (Lehrjchw*»stern) v dekliških ho stale so od nekdaj vselej na verhuneu časa, in niso ,t<>-rile le tega, kar se je od njih zahtevalo, ampak Š- veliko več, kajti v vsih cerkvenih napravah in del.h -e vidi oni napredek, ki ga je Kristus izrekel v bevdah: „Bodite popolnoma, kakor ie vaš oče v nebe«ih popolnoma."
V bavarski poslanski zbornici je pred nek- I:ko leti mož naprednjaške stranke samostanske ljudske učiteljice neki dan imenoval: ..ljubljenke ljudstva". In to so v resnici, ne le pri odraslem, temveč prav posebno še pri malem, mladem ljudstvu v šoli. V mestu in po deželi je katoliško ljudstvo vdano šolskim sestram v naj veči ljubezni in spoštovanji (In Stadt und L--»nd hiingt das katholisehe Volk an den Schulschwestern in achtungsvollster Liebe und Verehrung), in samostanske šole so veselje keršanskemu ljudstvu, vkljub onemu temnemu duhu časa, kteri se ne ustraši nobenega, tudi
naj hudobnisega sredstva obrekovanja io sumičenja, da bi ji in obstanek spodkopal.
Brali smo enkrat te-le prav dobro vbrane stavke o samostanskih šolah: „Otroei se kmali navzamejo nekaj krotkejšega in prijaznejšega, ako hodijo v samostanske šole, postauejo snažniši, za rednoBt bolj vneti, tako je, kakor bi bilo nekoliko samostanskega reda na nje prešio. Priganjajo se k molitvi, pripravljajo se za sprejemo ss. zakramentov. Komu bi to dobro ne djalo, ki ljubi svoje otroke? In če bi bil tudi sam vero zapustil, vendar z veseljem gleda vplivanje vere na Berca svojih otrok." Mi sami smo poznaii že marsikterega očeta, ki je, če tudi sam liberalnih in brezbožnih misli, dajal svoje hčere v samostanske šole, njegovi sinovi pa so sprejemali oliko po v8tavih ,.J«-zusove družne1'. Ou kod to p: sebuo priljubljenje samostanskih šol?
Redovnice popolnoma jasno sprevidijo svojo dvojno nalogo, da imajo otroke ne le učiti in v redu ohraniti, dokler so v šoli, marveč hočejo biti deklicam s pravo materno ljubeznijo koristne tuni za telo in uušo, hočejo jih odgojiti. Ako se redovnicam podučevanje kersan akega nauka, branja, pihanj j, številstva in jezika, zlasti za deklice, imenitniše zdi, kakor preuasitovati jih z realijami, ali kakor tako radi pravijo, s „koristnimi vednostmi", jih zarad tega nikar ne tožite, ali če jim podučevanje v zgodbah sv. pi-ma več veljd, kakor mnoge zmišljene pravljice in pripovedke, kdo more po pameti kaj zoper to? Ali pa, namesti jih obkladati s pesmami io poezijami, kakor „Friihling und Frauen", ali „Frauenlob", ktere so pripravne nečimernost in prevzetnost v serca zasajati, če jih raji učijo cevkvenih pesmi in popevk, kdo bi jim ne bil zato hvaležen? če raji učijo, kar je koristno in praktično, kar duha in serce oblažuje, kakor pa po beeedah Dunajskega župana : ,,Scl ii i.ichea Viehviasen zu produciren"? Tudi ne more nobeden redovnicam očitati, da se pri podučevanji natanko ne deržijo postavnega učnega načerta. Ko bi se ga ne, bi gotovo ne ostalo brez karanja, še naj manj pri šolskih sestrah.
Konečno obeta pisatelj tega članka, Avgust Ru-trich, o tem še nadaljevati in sx.iepa z besedami Boštjana Job a, ki pravi: , Ce ima priti nov in boljši zarod, se mora v\od k ten.u začeti z odgojo ženske mladine. Pred vsein nam je treba spet keršanskih pobožnih mater, ker te so perve odgojiike in učiteljice človeške mladine, oD-j s> varhin,e in oskeibnice domačega reda."
Z žolčem zoper samostanske šole napojeni ,,Tag blati", »e ve, tega ne zapopnde; zapopadejo pa modri io previdni ljubljanski očetje in matere, ki pri vsem hujskanji laži-liberalc;v svoje deklice uaj raji dajejo v nun.-ke šoie. To čutijo tudi n.doižui otročiči sami, kteri 9e velikrat britko jokajo, ako jim ni pripušeno hoditi v nunske šole.
Il Zalega Loga, b. 'ulija. — A. P. - Kakor je „Zg. Danica" v listu od 2^. rožnika naznanila, je bil rožnika, 3. nedeljo po Binkoštih, novi veliki a!?ar Marije D«-v:ce Lavretanske v Suši slo\esno bla-^•■siiAijen. Po knezoškctijskem pooblastilu z veseljem opravi; sem to biagoslovljenje kakor tudi slove-no daritev sv. maše pri novem altarji. V Božjo in Marijno čast ter v podbu io in veseij" obilno zbranega ljudstva so to slovesnost mo mo povzdignili in poslavili prečastiti gosp- d;e župniki iz Železnikov, iz Javorji in od sv. Lenarta. Pridigo so imeli prečast. gospod Matej Jereb, župnik Javorski. Omenili so namen in pomen blagoslova svetih podob in tabernakelma; potem so razložili, od kod ime ,.Marije Lavretanske", kteri je cerkev v Suši posvečena. Pri tem so povedali, kako so sveto hišico Marijno angeli prenesli iz Kazareta na Tersat
blizo Reke, in poslednjič v Loreto na Laškem, kjer je se dandanašnji. Govorili so nekoliko, zakaj in kakč je dolžnost Marijo Častiti, in kak6 pravo češenje Marijno Bog povračuje in oblagodaruje. Omenili so sv. Joahima in av. Ane (kterih podobe so ob straneh tega novega altarja), ki sta svojo brezmadežno hčerko, Devico Ma: rijo, že v zgodnji mladosti Bogu darovala, ter so jo vsim očetom in materam v zgled postavili, naj tudi oni svoje otroke— velike in male — Bogu darujejo in tudi prečisti Devici Mariji izročujejo. V zgledih so živo dokazali, kakč Marija od staršev sebi izročene sinove in hčere posebno varuje, da dobri stanovitni ostanejo, za-grešeni pa pot pokore nastopijo in se spreobernejo. Najdejo se pa starši, so z navdušeno besedo rekli, kteri svoje otroke — o strah! — hudiču darujejo, kakor David pravi: ,,Svoje sinove in hčere so hudičem darovali !" To so tisti starši, kteri otrokom slabe zglede dajejo, ki jih v slabe tovaršije in priložnosti pušajo, zlasti pa, kteri jih preklinjajo in izdajajo. Kaj more hujšega biti! Tudi so v zgiedih dokazali, kak6 se kletev staršev nad otroci marsikdaj strašno spolnuje, Še spet so priporočali, Mariji darovati svoje otroke, darovati pa tudi od svojega premoženja, ker v Božjo čast rad darovati je eno znamenj izvoljenja. V sklep so sebe in vse druge Devici Mariji priporočili.
It Begenj, 8. mal. serp. (Pojiotvanje v Rim.) Že drugi mesec teče, odkar s m bil v Rim popotoval, in zmeraj se mi odlaša nekaj malega o tem spregovoriti.
Želel st-m tudi jaz ss. Petra iu Pavla na njunem grobu počastiti, in dobrotljivi Bog mi je res to milost podelil; 12. maja sem v Rim prišel in bil sem tako srečen, da sem v sv. Petra cerkvi prejel ss. zakramente, obiskal sedem poglavitnih cerkev, kakor tudi druge cerkve. 17. maja smo bili v Vatikanu — blizo. 600 ijudi, in dobili smo liste za zaslišanje pri sv. Očetu, za kar je bil odločen 20. dan majnika.
Blizo 600 nas je bilo res ta dan in čakali smo jih v velikih sobanah. O ij,l 1 pridejo sv. Oče, obdani s kardinali in s svojo častno stražo, belo oblečeni. Ljudje so bili od v^ih krajev in iz vsih stanov. Kake pol ure so se mudili pri nas, do vsacega so prišli in voakemu dali perstan poljubiti. Izrekli »o veselje, da smo prišli jih obiskat, in s silo ginljivo besedo so priporočili nam pravo vdanost v voljo Božjo v sedauj:h hudih časih, — blagoslovili so nas in vse reči, kar je kdo aeboj prinesel; zginili ao poslednjič spred nas ter jih ui bilo več viditi, akoravno bi jih bil še vsak rad gledal.
O veličastnosti, ki se tu vidijo! Devet dni sem bil tam, pa sem izmed vsega le malo vidil. Ginljivo je nadgrobje sv. Petra, z 8U svetilkami na okrog vedno razsvitlovano, in s sedmerimi visečimi lampami. Na grobu ranjcega av. Očeta smo tudi bili in vidili častitljivo krono nad njihovim grobom. Veličastna je nova cerkev sv. P.-.vIa zunaj mesla, vsa tiakana s prelepim marmorjem, vse stei.e se marmorja blišijo. Naštel sem 200 stopinj dolgosti in 100 stopinj širokoBti; v tem velikem prostoru ima 4 verste velikanskega stebrovja, v vsaki versti po 20 prezalih stebrov.
Nesrečna vlada cerkve pleni in podira v Rimu in hiše z>da, ljudje pa se izselujejo v Ameriko kruha iskat, mi je rekel eden imenitnih endotnih gospodov.
Bog obrani doigo sv. Očeta Leona XIII zdravega in srečnega, da bi dosegli zmago sv. Cerkve na tem svetu iu eebi častitljivo krono v nebesih.
Janez Bobek.
Il dolnjega Stsjerja, 1. mal. serp. J. S. Letina povsod lepo kaže. Tudi šume so polne žira itd. Bog nam vse lepo ohrani, in kar je človek vsejal ali vsadil, mu bode bogato trud poplačalo.
Ako nas blagovoli mili Bog povsod b blagoslovom obdarovati, bodo vendar saj tatje mirovali, in nam nase cerkve, hiše in skrinje na miri pustili, nas na božjih potih in sejmih ne nadlegovali, na polji, po goricah in vertih ne krali?
Moramo spoznati, da res je ostudnih kraj odveč veliko. Naša dolžnost je, tem napakam v okom priti, braniti svojo gotovost in pos6st, pa pošten značaj našega naroda. Tatvina je velika sramota in pregreha!
In en krivičen sold sto pravičnih uje, pravi pregovor. Iz tatvine ravno izvira veliko siromaštvo. Poglejmo na Cigane; kaj njim pomaga njih tatinstvo? Pri vsej tatvini ne vejo nikamor, niti imajo kaj jesti, ali s čim se oblačiti! Torej le pošteno! Varite se švin-delna tujega v velikem; varite se ciganskega izmikanja v manjšem.
Slovenska Bistrica na Štajerskem. Pred teden dni je tu sem prišel slovenski berzojav iz Ljutomera: „Brat Valent je inertev, 23. junija pogreb. Pridite na sprevod."
Te besede sem dobro razumel, ker moj brat, ki je že čez poldrugo leto strašno terpel, je moral prej ali poslej umreti, in res je umeri na Alojzijev dan, ko na god svoje naj mlajše že rajne hčeri, zvečer prav mirno in zadovoljuo. — Ima pa tudi še živega sina, karmelita o. Anzelma, zdaj na sv. gori Karmelu v Siriji, ki je edini tam, ki slovenski in nemški govori. Umeri je imenovani Valent ko dober hišni gospodar in pobožen kristjan v Berkovcih. Beseda Berkovec je povsod znana, kjer koli Slavjani stanujejo. Po g. Majarju ,berkovec" (CepEOIieHT,) pomeni na Ruskem deset ruskih „pudov", ali en mornarski funt; en pud je pa 29 funtov dunajskih. — Bog daj, da Sloveni, kakor v jeziku, tako v duhu bodemo složni za kerst pravi in sio-bodo zlato, in tako bodemo zamogii reči: ako je Bog z nami, kdo zoper nas!	J. 6'.
Iz ptnjega naj smemo to-le vzeti iz prijateljskega pisanja: Ker so Ti slovenski napisi po nemških krajih tako vseč, Ti danes poročam še o drugem, ki sem ga našel med hribovjem unkraj Marijnega Celja, ne daleč od slovečega Melka. Res, da ga ne smeš prištevati ,,bri-ženskim odlomkom", če tudi je nekdaj gospostvo bri-ženskih vladikov skoraj do tam segalo, ali znamenit ostane vendar le po svojem kopitu. Viditi ga je na zidu dunajsko-proštijske grajščine v Kirnbergu. Tu se je kranjsk rojak, ene dni pred mojim prihodom, prav pravilno po domače takole zaznamoval: ,,Jože Oražera re-setar 1876." Za eno leto se je uštel, ker je morda že dolgo na ptujem, pa to nič ne de; rešeta, ki jih je tam prodal, so „]aku hvaljena, dobra roba".
Vendar veliko močneje še, kakor Jože Oražem, po tem kraju slovi v blagem spominu ime druzega rojaka kranjskega, namreč tamošnjega dekana, ob enem stolnega prosta dunajskega, Jožefa Spendov-a. Pri izgovarjanju je to ime, kakor ga tudi še tukajšni spomin hrani, v čisto francosko spreverženo. Ali rajni Jože Špendov je bil rojen v Mošnjah na G>renj*kem (i. 1757); 1. 1785 je prišel na Dunaj za kateheta na normalni šoli, ter tej pozneje bil ravnatelj, po tem vodja pri založništvu šolskih knjig, in v tem poslu je sostavil nekdaj jako znano ,,politische Schulverfassung". V priznanje sosebne marljivosti pri šolstvu ga je cesar Franu imenoval za kanonika, in 1. 1816 za prošta nadškofijskega kapiteljna, ter ob enem ga postavil za kanclarja na vseučilišču na Dunaju in za dekana v Kirnbergu škofije Šenhipolitanske. Bil je tudi doktor bogoslovja. Umeri je I. 1840 v Kirnbergu in je na ondotnem pokopališu pokopan. Kamnit spominek zaznamnuje kraj, kjer počiva njegovo truplo. Veliko bolj stalni spominek ga preslavlja v hvaležnih sercib ondotnih faranov, in celo
vse okolice Kirnberške, ki ne more pozabiti njegove blage dobrotnosti v življenju in toliko dobrodelnih vsta-nov, ki jih po njem vživa. Vseskozi je pospeševal razne koristi onega kraja, delal v povzdigo sadjereje, kakor jo še lepi vertovi nadaljujejo, skerbel za revne in one-mogie, pred vsim pa blagjdušno se spominjal šolske mlaaine, kteri je v Kirnbergu in v sosednji tari iz svojega kaj radodarno vstanovil dve šoli, ko so drugotne podpore šolam bile še prav redke in pičle. Da pa je pri svojem službovanju dokaj okušal trud, ki ga prizadeva učenje malih, zlasti učenje keršanskega nauka, na pomen daje njegov rčk, ki mu ga je sorodnik zapisal na njegovo podobo, v Kiruberšk*»m gradu hranjeno, rekoč: ,.Facilius est psittacum exercere, rjuam rudes catechizare." — Naj v miru počiva!
.Misijonske sporočila r. P. Valja ven.
L VI.
v
V Žužemberku od 26. pros. do 2. sveč. 1873.
O ss. Kozmu in Damijanu 1. 1>72 je hodil med drugimi častivrednimi gospodi k sv. poslanju tudi m«.ž poslušat jezuitovake govore in spoveuovat, ki je bit na gla3U v Kranii že več let. Ime mu je Janez Brodnik, sedanji župnik žužemberški, častitljivi starina, tisti m' ž, ki je krasno cerkev v Lašičah no svojem eozidai.
24. prosinea popoldne sva odrinila iz Repinj na dolgo potvo v Žužemberk o. Dol;ak in jaz. Neprijetno vreme je bilo, naj bolje za molitev. Z mrakom smo v Ljubljano prišli.
Po volji veleč. g. župnika žužemberškega grem k prečastitemu g. proštu Jarcu ter ga lepo povabim na sv. poslanje. Moj nekdanji učitelj š*ste, sedme, osme šole, in jaz pred njim. Kaki čuti! K«>lika prijaznost, dvorljivost nekdanjega učenika veroznanstva in zgodovine v okusni njegovi sprejemni dvoran! — Obljubil je mož priti z mitro sklepat sv. poslanje žužemberšKO, ne gledajo ne na sneg ne na mraz.
Tudi knezoškof so obljubili, da pndeio k sklepu v Žužemberk, ako vreme pregerdo ne b;>de.
Gost sne* je naletaval, ko stečeta berza župnikova konjiča proti Žužemberku na doleujsko cest". Sedela sva na malem prostoru, pa pri vnem t»*m še te*n", če-ravuo nama ni bilo ptesilne širjsve — in za kraiši čas nama je sueg v lica in na plašč po poti letel. Ne vem, kako je to, naj veselo^tniš-* so re-ii o u em t'sfe pctve, k er se je treba s kacim žirljein malo vojskovati. Taka mi je tudi potva bila v Žužemberk, ko n»e je zdaj SLeg, zdaj mraz, zdaj tesnoba k veselosti zbuiuln.
Malo po štirih popoldne soio pr derdrfcii v Žužemberk. Pravim priderdrali, ker \<»z ie. z*res derd.-ai ta o, da sva kviško skakala po kamnj', poskakoval je, da nama je sape zmanjkovalo. sosebLo po kt .ovczni straoki poti od Zat čine proti Žužemberku nriprri. Peljala tva t»e po novi cesti, ki ima čim bliže si te g« tim več divje romantike. Pod teboj g:oboko, »la te strah gie dati v vodotoč, se vije tiha pn zap*-lji'-a in pogubna Kerka. Da teče proti jugu n:;pre , še vidiš ne: le tu iu tam, kier se vodotoč razširja, opazuj«*} na strašljivih vertincih, da ne stoji, arnp-tk nočasi	naprej. Voda
Kerka je temno , bi rekt-l černo zelena, valovi njeni se le takrat vidijo, kedar čez natorne je^i Kerkine; čez peči padajo, ki jih je roka Bozia prav g"sto po nji na-sula, morda zato, da zamorejo kardela žlahtnih postervi po globinah živeti v njeni vodi, ki se sproti čisti na skalovji; umazana je od fužinskih zagraških kovaških
kladev, znabiti tudi zato, da se kerški slavni raki laglje oebele, skriti po globinah.
Nova cesta po gorovji nas je naenkrat pripeljala pred Žužemberk. Pred nama je lepi holmec, na kterem so zatiski cisterčani postavili sedanjo farno cerkev s pri-aznima zvonikoma. Beli sneg pokriva grič in dol; v hišah, memo kterih se peljeva, st-je pri oknih in vratih radovedni gledavci in gleaavke. So že zapazili kočijo župnikovo. Priterkavajo; vč iki zvon veličastno poje in napoveduje najin prihod. Ljudi pred cerkvijo vse černo. G. župnik naji pričakuje pri cerkvenih vratih s posvečeno vodo in pozdravlja. Pri velikem darilniku gorijo sveče — prišla sva k litanijam. G. župnik sam jih je imel. Da je to dobro znamnje za misijon, si si lahko mislil. In bilo je zares; Gospod Bog je posebno na Žužemberk pogledal. Marija brezmadežna in sveta aposteijna Slovencev, sv. Hermagor in Fortunat, pa sv. Jožtf, so pri presv. Sercu Jezusovem t« liko dosegli, da so milosti ko veliki studenci tekli iz globoke serčne rane njegove za Žužemberk. Vidilo se je pri tem misijonu, kako Bog željo revežev usl šuje očitno. O kako so želeli Žužemberčanje sv. poslanja, s kako radostjo so sprejeli veselo oznanilo, da bo 26. januarja se v farni cerkvi začel misijon! „Badi smo imeli prej g. župnika, zdaj jih imamo se desetkrat raji. kar so nam to dobroto naklonili", bila je govorica slišati. Vse vre, vse se gnjete v župni dom po lištiče, da bi gotovo nihče br«-z pravice za sv. spoved pred spovednico ne sta), vedoč, da le z iistiki se zamore pred spovednika. Da bi leopravii, da bi le prišla na versto! je vedna govorica mladih in starih. Bog je to dobro ljudstvo zares z mehkim sercem p.,b.agoslovil.
20. prosinca ob šestih zjutraj smo začeli sv. poslanje v prostorni cerkvi sv. Hermagora in Fortunata, kjer so nekdaj redovniki sv. Bernarda, iz Zatičine poslani, opravljali Božjo službo. Ljudstvo je mirno in žeijno posiušaio pervi govor. Ob desetih, popoldne, vse nagnjeteno. Po »končanem tretjem govoru in litanijah z blagoslovom smo se peljali z g. župnikom v Dvor gledat angeljsko mizo in poiževske stopnice iz vlitega železa za našo repinjsko cerkev. Tvornica kneza Kar-l-.-ja Auersperga zna okusne z železom deia^i. Naša miza Božja je prosta, pa lena; zares bo zaljšala nevesto raso, c?ikev presv. Serca Jezusovega v Repnjah. Ne manj okusne bodo stopnice naše, vredne, da se p- stavijo v cerkev. Zvečer, malo pred šesto uro smo se v Žužemberk nazaj peljati z upom, vsaj nektere še čakajočih spovedati. A ni bilo mogoče, morali smo jih odložiti za drugi dan.
27. prosinec. Danes pred 41 leti sem bil rojen in kerščen. Lani sem v Mavčičah, letos v Žužemberku god obhajal, tedaj na misijonu, obakrat. Morda nisem kmalo svoje žive dni tako v cuši vesel godoval, ko letošnje leto. Dva govora sem imel, spovedencev in spoveder.k silo, 3 bolnike sem obiskal in 3povedal. Blagoslovil sem verii tega in dajal višnjevi škapuhr, veliko rožnih vencev, križčekov in svetinjic sem z odpustki blagoslovil. Po snegu in blatu sem po dol.h in gričih lazil ter pthai kakor veliki kovaški meh, po stermih potih žužemberških lačen in pot£n prišel po eni čez poldan v faro v ž. Gospodje so že pokositi, ko sem prišel ves snežen domu. Stresel sem sneg in dež s klobuka pred župnim domom, ter se zadovoljen usedel v sobi, sicer merzli, a zdaj topli, ko sem bil ves vroč. Hitro malo pojem, brevir omolim in pogledam popoldanjo tva-riuo, — pa je zvonjenje k tretjemu govoru blizo. Po govoru se usedem v spovednico, spovedujem še čez osmo, malo juhe vzamem, spraševanje vesti in večerno molitev opravim, ter veselo, sam v mirni sobici, sknnčam 27. dan prosinca. Tako še nikoli nisem godoval, kakor
letošnje leto, nikdar se nisem tolikanj zadovoljen po skončanem nepreterganem delu ulegel in zaspal, kakor 27. prosinca leta 1873.
Cerkev žužemberška je napolnila se čez in čez k stanovskim podukom... Otrok ti je prišlo kakor mravlji iz naj večega mravljišča. Deklet toliko in mladenčev, da se je vse terlo; mož in žčn pa še naj več.
(Konec tega oddelka prih.)
Cvet in sati zveste molitve.
Zahvala.
Priporočena v bratovsko molitev, sem rešena dveh velikih dušnih britkost. Vedno češenje in hvala N. lj. G. prt sv. Serca!	M. K.
Prošnje.
Duhoven priporočuje svojega bolnega brata — pridnega miadenča — v bratovsko molitev za ljubo zdravje; druzega brata pa na posebno milost za dušo in telo. Sam sebe priporočuje za dar pobožnega duhov-skega življenja. — Duhoven, ki že tri leta z veseljem širi in zapisuje v bratovšino Naše ljube Gospč presv. Serca, močoo boleha. Lepo prosi, da bi častilci Marijni njemu izprosili moč in zdravje k razširjanju časti Božje, v počeačevanje Marije Device, Naše ljube Gospč, in k zveličanju duš. Preserčno želi in milo prosi, da bi kakšna bogoljubna duša zanj opravila devetdnevnico k Mariji D., in če je mogoče, eno ali drugo devetdnevnico k sv. očetu Piju IX. Uslišana prošnja se bo po več listih naznanila. Žalostni otroci za smert bolanega očeta, kteremu so zdravniki odrekli zdravje, priporočujejo v priprošnjo udom bratovšine Naše ljube Gospč presv. Serca in obljubijo, ako jim Marija sprosi zdravje, da hočejo zahvalo očitno naznaniti. — O Marija, Naša ljuba Gospd presv. Serca, bodi vedno moja pomočnica! Prosim te, uslisi mojo željo in prošnjo. M. R. — Mati se prav priserčno priporoča v molitev bratovšini Naše ljube Gospe presv. Serca, da bi mogla svoje opravila Bogu k časti opravljati, da bi ji Bog dodelil zdravje zarad otrok. Rs. — Že prileten mož, da bi mu Naša ljuba GospA presv. Serca sprosila duha molitve in vnemo za službo Božjo. — Zakonska žena v dušni in telesni brit-kosti, da bi ji Marija sprosila keršanske poterpežljivosti in vdanosti v voljo Božjo.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporočevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec mali serpan.
I.	Glavni namen: Da bi resnica in pravica zopet jeli zmagovati.
II.	Posebni nameni:
16.	mal. serp. Karmelska Mati Božja. Priporoč.: Spreobernjenje Sirije in sploh Cerkev na Jutrovem. Marijine in druge božje poti, zlasti za obvarovanje o.skrunjevanj po nesramnih znanjih itd. Spreobernjenje, ponižanje tistih, zarad kterih prihajajo sedanje stiske, vojske, hude ure...
17.	Sv. Alež Priporoč : Več duhovnih pastirjev in njih duhovnije. Zadeve na Jutrovem, da bi se ober-nile katoliški Cerkvi v korist. Spreobernjenje mlačnih, posebno pri šolski in nešolski mladini.
18.	Sv. Kamil Leliški. Priporoč.: Katoliška bolniška iu jetniška zadeva. Spreobernjenje 100 naj večih in naj nevarniših grešnikov na Slovenskem. Šolska mladina za srečno končanje šolskega leta in kersansko obnašanje ra počitnicah.
19.	Sv. Vincencij Pavljanski (vstanovnik usmiljenih sester lGGO). Priporoč.: Blagoslovljena delavnost vincenških društev in usmiljenih sester, zlasti na Slovanskem. Vsa mladina po mladenšnicah in gojišib, pa vsi mali za obvarovanje pred pohujšanjem. Dva dečka posebej.
20.	Sv. Jeronim Emilijan. Priporoč.: Dober vspčh keršanskega nauka in nedeljskih šol. Odvernitev pohujšanja po fabrikah, pri delavcih na polji in doma. Več oseb v dušnih boleznih. Vse duše v vicah.
21.	Sv. Viktor (vojaški častnik 1. 296). Priporoč.: Vojaški stan, da bi se vravnal na podlagi katoliškega nauka. Učeniki in odgojitelji, zlasti po Slovenskem. Vsi bolni in umirajoči, posebno pa tisti, ki so terdo-vratni in v smertnih pregrehah.
22.	Sv. Magdalena. Priporoč.: Vse očitne grešnice in grešniki, posebno na Slovenskem. Vse pokorivne in boljšavne naprsve. Vsa mladina, ki je v nevarnosti za peijanja. Obvarovanje Božjih ropov.
Življenje štirnajsterih pomočnikov v sili.
XIV. Sv. Barbara, devica in mučenica.
(Dalje.)
Sveta terpinka v ječi moli, svoje rane in bolečine Kristusu daruje in se v duhu zamakne. Kriatus se ji v nebeški svetlobi prikaže, jo spodbuja k stanovitnosti v novem terpinčanji, ji obeta avojo pomoč in nebeško krono, tudi ji ozdravi vse rane in bolečine. Naslednje jutro jo Marcijan zopet pokliče pred svojo sodbo, pa kako se zavzame, ko jo vidi popolnoma ozdravljeno v angeljski lepoti; reče ji: ,,Glej, lepa gospodičina, koliko skerb imajo za te naši bogovi, ki ao te zdajci ozdravili, ko si bila vsa raztepena in razmesarjena. Daj jim tedaj čast in hvalo za to neprecenljivo dobroto." Te preklinjevavske besede sveto devico močno zbodejo, toraj mu z nekakim slovesnim — povzdignjenim — glasom odgovori: ,,0 slavni sodnik, kak6 nespametno je tvoje govorjenje! Kdo z zdravo pametjo bi ti verjel, da bi me bili tvoji izmišljeni bogovi — tvoji leseni, kamniti, bronasti maliki — ozdravili?! Pa ko bi tvoji bogovi tolikošno moč imeli, kolikoršno jim ti pripisujem, bi li bili meni, ki jih prav iz serca čertim, sovražim in zaničujem, toliko dobroto skazati hotli? Gotovo ne! Veliko več bi se nad menoj maševali in me pogubili, ko bi kako moč imeli. Prepričan tedaj bodi, da me je moj Bog, ki ga iz serca ljubim, častim, hvalim in molim, čudovito ozdravil. V tej veri sem pripravljena še več zanj terpeti in umreti." Deželni poglavar zdivjd v svoji togoti, ukaže sveto devico z železnimi grebeni raz-mesarjati, na straneh z baklami žgati in ji persi odrezati. Sveta mučenica se ozre v nebesa in v neznanskih bolečinah moli: „0 Gospod, ki serca in ledja preiskuješ, ti veš, kako močno hrepenim po tebi; prosim te, ne zapusti me in stoj mi na strani do konca! Ne za-verzi me spred svojega obličja, in svojega svetega Duha mi nikar ne uzemi."
Sveta Barbara dobi v svojem terpljenji tovaršico. Neka bogaboječa gospd, po imenu Julija, gleda sveto devico v strahovitih mukah, vsa v solzah občuduje njeno stanovitnost in nebeško poterpežljivost, in vname se v nji sveta želja, za Jezusa terpeti in umreti. Julijana stopi pred deželnega poglavarja in mu razodene, da je kristjana, in želi z Barbaro vred umreti. Divjak jo ukaže bičati in persi odrezati, potem pa obe nagi po mestu peljati. Sveta, sramožljiva devica Barbara bi bila rajše vse druge muke preterpela, kakor to. V svoji neizrečeni dušni britkosti poklekne in Boga prosi, rekoč:
„0 premili Gospod! ki nebn z obiski oblačiš in zemljo z meglo ogrinjaš, ogerni tudi najino nagoto pred nečistimi in nesramožljivimi očmi malikovavcev." Ta trenutek ste bile obe s čudovitno blišobo kakor s tančico ogernieni. R-tbeljni ji po mestu tirajo, sujejo in pretepajo, nesramne ajdovske oči pa se niso mogle nad nji-juno ogernjeno nagoto pasti. Obe hvalite Boga za to neprecenljivo dobroto. Ko ste bile zopet v sodnjo hišo pripeljani, ji Marcijan obsodi k smerti z mečem. Veseli sti šle keršanski junakinji na moriše.
Dioskor, nečloveški oče, ki je bil pri vsih mukah svoje hčeri, in je z veseljem gledal, ko so jo rabelini bičali, žgali in mesarili, prosi Marcipana deželnega poglavarja. naj mu dovoli, da bi smel sam svoji hčeri glavo oosekati. Marcijan mu t<» rad dovoli. Grozoviti, od satana zakerknjeni, neusmiljeni oče dere za njo na moriše. Sveta devica na morišu poklekne, vzdigne oči in roke proti nebu, in moli, rekoč: ,,0 Gospod Jezus Kristus! ponižno te prosim pred svojo smertjo: u*lisi prošnje vsih, ki se ob svoji smertni uri tvojega terpljenja opominjajo in te pomoči prosijo, in ne pušaj jih, da bi se brez svetih zakramentov iz tega sveta ločili." Po teh besedah se je slišal glas z nebes: „Pridi, izvoljena nevesta moja, in posestvaj kraljestvo, ki je tebi pripravljeno; kar pa si me profila, to ti bodem spolnil."
Na te besede si sveta devica odgerne vrat — nečloveški oče stopi k nji, vzdigne roko, zasuče meč — hči pošlje zdihljej v nebesa za očeta — glava mu pade k nogam na tla — njena duša se vzdigne v sveti raj v 22. letu njene starosti 4. grudna leta 237 po Kr. Potem je bila tudi njena tovaršica, sveta gospd Julija, ob glavo djana in zraven sv. Barbare pokopana.
Ko se grozovitnež prav ošabno domu verne, kakor da bi bil kako junaško delo dokončal, se začne nebo s Černimi oblaki oblačiti v znamnje žalosti in studa do doveršene čeme pregrehe, zdajci se zabliska, strela vanj vdari in ga ubije. Enaka oaoda je kmalo potem zadela tudi Marcijana.	(Konec nasl.)
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. 0. g. Jan. Svetina, v modroslovski šoli v Gradcu, je poklican ko vojašk duhoven k svojemu po'ku. — Gg. bogoslovca tretjeletnika, odmenjena prezbi terja, Jož. Do lene c in Mart. Male n še k, ki sta bila poklicana v vojašino, sta od Nj:h veličanstva dobila privoljenje, da smeta ko vojaška duhovna posvečena biti.
Razstava cerkvenih oprav za ljubljansko škofijo je
bila tudi letos prav bogata mašnih plajšev, pluvijalnv, aib, velumov in raznih druzih reči, posebno cerkvenega belila. Marsikaj se je vidilo v nekoliko drugačnih oblikah merno druzih Ičt, ter se vidi, da napredek v svojih mejah ima veljavo tudi tukaj.
Za bratovšino ss. Cirila in fietoda smo te dni po
slali v Celje 564 udov, da se zapišejo v glavne bratovske bukve pri av. Jožefu. Naj bi udje vsi prav zvesto molili za zedinjenje ločenih naših bratov. Gotovo je molitev pripomogla med drugim za to, kar se je na kongresu te dni sklenilo, da namreč katoliška vera dobi ravnopravnost z razkolništvom na Jutrovem. Se veliko več pa smeiuo pričakovati še nadalje od previdnosti Božje.
Iz Bizovika se naznanujete dve novici ob enem v „Nov.": 1. da je tudi tam toča pobila; 2. da bodo v nedeljo v čitalnici godli, peli, plesali ! — Se jim pač poljubi in spodobi — po toči!
Nauk o 8s. zakramentih, sostavil Andrej Zamejic, protesor past. v ljubljanskem bogoslovji, je izšel lično iitografiran v Blsznikovi tiskarni. Cena 65 kr. Kdor ga želi, naj se oglasi pri g. Jan. Flisu, špiritualu v duh. semenišu.
Marijina bratovščina v Ljubljani si je izvolila za predsednika gosp. Josipa Kegaii-)a na št. Peterski cesti št. 21, kar se udom naznanja, da se ondi sprejemajo letni doneski in vsa druga plačila, vpisujejo novi udje in solob obravnavajo vse društvene zadeve. Pri tej priložnosti kličemo prebivalcem Ljubljane in cele dežele v spomin, da obstoji ta bratovščina že od leta 1758, da ima 21.0*0 gl. premoženja, ter ima blagi namen, umerle ude oostojno pokopavati, za vsakim sv. mase darovati, in tudi žive ude v revah in nadlogah podpirati. Vpisnine se plača od 20. starostnega leta 4 gl.; od 20—30. Ie'a 5 gl.; od 30-40. leta 6 gl.; od 40-50. leta 7 gl., in za vs*ko leto to starost prestopivše po 1 gl. Letni donesek pa znaša 50 kr. Vsak, kdor hoče pristopiti k tej bratovščini, mora se osebno pri predsedniku oglasiti. Pri zakonskih, ako sta oče in mati uda, se pokopujejo « trči do 15. leta brezplačno. Ako kak ud uboža, mu predstojništvo pregleda vse letne vplačila, kakoršnih udov ima društvo zda) sto. Tudi daje popolnoma obubožanim udom četertletne denarne podpore, io takošnih udov ima zdaj 34. Priporočamo tedaj to naj koristnejšo in naj starejšo bratovščino v Ljubljani, naj nihče ne zamudi vpisati se.	Odbor.
Društvo sv. Cecilije si napravlja tudi Kerška škofija; 10. in 11. t. m. so imeli pervi občni zoor.
V	prid v. duš. Tirolski čč. oo. frančiškani bodo izdajali „St. Francisci Gh.cklein," list mesečnik, s primarno tvarino. Kolikor je slišati, izhajal bode enak list v slovenskem jeziku. Bolj natanko se bo izvedilo o svojem času.
Kranj, mal. serp. 1878. (Poterdilo.) Poslane denarje, 40 gold. 5 kr., nabrani darovi za naše pogorele Kianeanj*, sera prejel in izrekam v imenu siromakov: Bog poverni! S posebnim spoštovanjem hvaležno vdani
Ant. Mežnarec, dekan.
Y	Štangi, 3. mal. serp. Včeraj popoldne in danes zjutraj strašno vreme, naliv za nalivom, — vihar je podiral drevje, — tudi toča je brenkala vmes. Pa še vedno dežuje. Pomoti mili Bog!
Česa se je najbolj varovati vojakom, d« lavcem, tergovcem, p« slom in drugim ljudem, kteri se podajo pro*i jugu, na Ilervaško, Madjarsko, Turško ali proti Laškemu v — Tega se je najbolj varovati, da se ne navadijo k^rvaških, madjarskih in enacih bogoskrunskih kietvinj in strahovito pregrešnih psovk. Pravilo bodi: Nikt li ne ponavljaj za njimi kletvinskili besed, naj jih ume vaš aii ne umevaš.
Za poldrugi milijon Škode je t«ča 2. t. m. naredila na Laškem v Belunski okrajini.
Opirajte kavo, preden jo igete. V Hogyeszi na Ogerskem, kakor pišejo „Pučke Nov.", je une dni obo-leia ena cela družina za oatrupeno kavo in le nagla zdravniška pomoč jih je še rešila. Kava namreč se naj bolj prodaja, ako ima zelenkasto barvo, po kteri nekteri sodijo dobrote kave. Neki tergovci zarad tega barvajo kavo s škodljivimi zelenjavami, da bi je več prodali. Sej svet dandanašnji dostikrat malo praša, če tudi bližnjemu zavdaja z raznim okuženim živežem, da le njemu dobiček v mavho leti! Vaaka skerbna gospodinja naj torej arovo kavo dobro opere in osuši, preden jo žge. Vidi se dostikrat, kako je po takem pranji voda ne-
snažna, in vse to kuhajo nektere s kavo vred! Bodi tudi opomnjeno, da oprana kava svoje dobrote čisto nič ne zgubi.
Poslednje novice. Visoka Porta je na kongresu po Bvojih poslancih razodela, da se več ne ustavlja, da Avstrija posede Bosno in Ercegovino, da pa zarad notranjih prašanj se hoče neposredoma z Avstrijo dogovoriti. Notranje prašanje boje tiče to, da Avstrija stopinjo za stopinjo zaseda obojni okrajini ter Porta ima čas svoje ondotne trume domu spraviti. — Drugo veliko prašanje se ozira na terdnjavo Batum v Aziji, ktero sicer dobi Rusija, bode pa svoboden zavetnik; vterdbe bi se po tem takem morale razdjati. Enako Rusija v Evropi vedno prijenjuje; celč Ihtiman in Trojanske soteske ostanejo Turku. — Tudi zastran greško-turških mej se bode obravnavalo neposredoma med Atenami in Carigradom. — Naznanuje se, da Anglija je s Turčijo sklenila odbojno pogodbo, da se prihodnje vzderži celota turške deržave v Aziji. Koliko imajo dandanašnje pogodbe zanesljivosti in stanovitnosti, je znana reč. Anglija si je to obljubo dala plačati s tem, da ji je sultan dovolil po3e»ti lepi otok Ciper, kar se bode zdajci zgodilo. Vidi se, da vsled ruske kervave setve nesejavci precej tolsto žanjejo; sejavko odrivajo. Za Rusijo je to veliko ponižanje. Kriva je pa tudi nekoliko sama, ki zarad svoje nespametne sovražljivosti proti katoličan-stvu nima na svetu sočutja in tudi ne blagoslova v nasledkih strašnega natezanja na Bulgarskem. — Obetajo, da kongres bode v kratkem dokončan. — Avstrijansko ministerstvo, ki je 5. t. m. svojo odpoved izročilo, je dobilo od Nj. veličanstva odgovor, da končni sklep si ceaar še priderži za primerni čas, le bolnemu ministru Lasserju dovoli že zdaj stopiti začasno iz službe. — Ogerski deržavni zbor je sklican na 17. vinotoke; volitve bodo 14. vel. serpana. — Obsodbe zarad žaljenega veličanstva na Pruskem se tako gostijo, da čas obso-jenja vsih v tem oziru je te dni dosegel že število 287 let. Prej zarad žaljenja Bizmarka, sedaj pa zarad ža-ljenja cesarja Viljema! Lepa reč! — Važna je novica, da Francoska je na kongresu dobila varstvo čez svete kraje (svetiša) v Palestini. Akoravno je na Francoskem sedanji čas Gambettova in odveč gambettovska republika, je vendar upati, da ta vredba bode v nemajhno korist in blagor za katoličanstvo v Sveti deželi. — Malik ,,Grabež" rogovilskim Lahom ne da pokoja; razsajali so in raz3aiaj > po več krajih, da bi Avstriji še kaj ugrabili; te dni je iz Livorne naznanjeno, da ondi hudo kipi m se boje kacega počenjanja zoper avstrijansko poroč-ništvo. kakor so o Binkoštih divjali v Benedkah. VJa-kinu so 29. rožn. republikanarji imeli shod, v kterem so hujskali zoper verski poduk, pa za rešenje (!) Terata, Trentina in Niče. Nesreča za nje je, da za ,,rešenje teh bratov" je treba topov in ne glasov; dobro pa je, da Garibaldi in republikani hočejo odpraviti stalne kerdela, — se šali „Unita".
Dobrotni darovi•
Za sv. Očeta: Iz Mavčič 2 gl. st. den. v sr. Za afrikanski misijon: Iz Mavčič 6 gld. — J. R, 1 gold.
Za sv. Detinstvo: Iz Mavčič 1 gl. 40 kr. — J. M. 30 kr. — Ana Rotar 30 kr.
Za škofa Daniela Kombonia in misij one v srednji Afriki: Dve sestri 1 gl. 50 kr. — P. n. g. kan. P. Urh 10 frankov v zlatu. — Elizab. Pavlin 2 gl. - G. Tom. Pirnat 2 gl. — J. Kajžar 1 gl.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznifenvl nasledniki v Ljubljani.