tj6N'c)fc> Izhaja vsak drugi In četrti četrtek v mesecu. Naročnina stane 80 kr. na leto. Posamezne Številke se dobivajo po 5 kr. ^3* Krščanski delavci, združite se! Naročnino In dopise pošiljajte uredništvu >61asnika< Poljanska cesta 58. Oglasila delavcev, ki nimajo dela, ali delo-dajavcev, ki iščejo delavcev, se vspreje-majo zastonj I Štev. 24. V Ljubljani, 24. oktobra 1895. Letnik 1. Delavski dan! Znameuit je bil dan 13. oktobra za slov. katol. delavsko društvo. Prijaznemu vabilu k posvetovanju o načrtu*) slovenskih delavskih stanov se je odzvalo mnogo ljubih nam tovarišev iz Žalca, Zagorja, Idrije, Komende, Kamnika, Starega trga, Cirknice, Tržiča, Krope itd. Zjutraj ob 6. se je udeležilo mnogo domačih in gostov svete maše na Rožniku. Ob 7,8 se je darovala sv. maša v Senkl&vžu. Po tem je bilo posvetovanje. Pri kmečkem odseku se je dostavil samo dodatek k točki 2 h o občinskih pašnikih, pri obrtnem odseku so se vsprejele dodatne točke o domačem obrtn (2 f. a—e). Temeljita poročila gg. Fr. Kregarja Fr. Bana in Breskvarja in debata o njih, katere sta se vdeleževala tudi čč. gg. dr. Janežič in A. Kalan so navzoči obrtniki glasno odobravali. Ker nam ni mogoče na malem prostoru priobčili vseh poročil, zato povzemamo le krutko poročilo o delavskem odseku. Gostinčar otvori ob 9 uri dopoldne sejo, pozdravi navzoče zborovalce, ki jih je bilo nad 100 ter jih po-zivlje, naj se pridno in temeljilo udeležujejo debate. Poročevalec urednik Ziller poroča potem temeljito v jako dobrih govorih razne točke programa. Pri prvi točki oglasi se č. g. Rožnik ter z toplimi besedami priporoča nje vsprejetev. Pri točki 5 in 6 vnela se je živahna debata. K točki 5. predlagal je Gostinčar dodatek, da naj se ponočno žensko delo brez izjeme prepove, č. g. Osenjak iz Žalca pravi, da naj ta predlog odpade, ker se itak že v četrti točki žensko delo prepoveduje. Gostinčar pojasnjuje, da se v četrti točki ne trdi, da se mora vsako žensko delo prepovedati. Hauptman pripoveduje, kako morajo ženske po rudnikih opravljati možka dela ter priporoča vsprejetje Gostinčarjerega dodatka. Č. g. Rožnik je istotako iz moraličnih ozirov za vsprejem dodatka. Oglasilo se je še več druzih, ki so vsi za vsprejem. Pri glasovanju se je točka 5 z dodatkom vsprejela jedno-glasno. Pri točki 6 nedeljski počitek. Predlaga č. gosp. Osenjak, da naj se mesto predloga, da mora ob nedeljah in zap. praznikih počivati vsako delo vsprejme, da naj bodo dovoljena v nedeljah in praznikih le taka dela, katera so nujno potrebna n. pr. prevažanje ljudi po že- *) Načrt se dobiva po 6 kr. v Katol. Tiskarni v Ljubljani in pri našem uredništvu. leznicah in ladijah. Gostinčar podpira predlog č. gosp. Osenjaka ter pravi, da se mora tistim, kateri so nedeljske dnevfi v delu, dati med tednom skupni 36 urni počitek. Selak je zato, da se potrebna dela izvršujejo v nedeljo ; glede železničarjev pravi, da imajo dovolj časa za izpolnjevanje verskih dolžnosti. Gostinčar pravi, da tudi železničarjem privošči nedeljski počitek, ker v teh službenih razmerah jim je nemogoče izpolnjovati verske dolžnosti. Ako mora biti 18—24 ur v službi, bo vesel, da se more tistih par ur ki so mu določene za počitek malo oddahniti. Oglasilo se jih je še več, ki so se vsi vjemali v tem, da naj se najnujnejša dela izvršujejo tudi v nedeljah, č. g. Osenjak je nato z ozirom na soglasje zborovalcev predlagal konec debate, kar je zbor jedno-glasno vsprejel. Pri - glasovanju se je vsprejel predlog č. g. Osenjaka, da se smejo v nedeljah izvrševati najnujnejša dela, z dostavkom Gostinčarja, da se mora tistim delavcem, katerih koli strok, ki delajo v nedeljah, dati mod tednom skupni 36 urni počitek. Pri točki 9, brezplačni pouk do najvišje stopnje izobrazbe, priporoča Selak vsprejetev predloga, kar se je pri glasovanju tudi storilo. Pri deseti točki prevzame predsedstvo č. g. Rožnik. Gostinčar poroča potem o zavarovanju delavcev za starost, bolezen in nezgode ter predlaga vsprejem dotičnega poročila. Potem so se jednoglasno vsprejele vse nadaljne točke brez dostavka. Ob 7*12 uri zaključi g. predsednik Rožnik odsekovo zborovanje, na kar se je pričela seja skupnih odsekov. Predsestvo prevzame dr. Krek. Poročevalec o temeljnem načrtu č. g. A. Kalan je v izbornem z burnim odobravanjem spremljanim govorom vtemeljeval svoje poročilo, povdarjajoč, da je v temelju izraženo zagotovilo, da ostanejo delavski stanovi zvesti Bogu, cesarju in svojemu narodu. Dr. Krek je nato poročal o kapitalizmu — kot vzroku bolezni, katerim se je v odsekovih posvetovanjih iskal lek. Boleznim v človeškem telesu je navadno vzrok spačena ali neredno krožeča kri. Kri v gospodarskem življenju je denar. Neredi v ti gospodarski krvi so vzrok gospodarskim boleznim — socijalnemu vprašanju. Ta gospodarska kri se zbira namreč v malo udih družabnega telesa in zato drugi hirajo. Treba je dovoditi to gospodarsko kri jednakomerno do posamnih udov. Poročevalec je natančno pojasnil, kako trga po obrestih denar delu njegove pravice v bankah, delniških družbah; 186 &/,7. uri zvečer. — Vstopnina: za družbenike 10 kr, z družino 20 kr.; družbeniki smejo pripeljali seboj prijatelje, katerih vsak plača po 20 kr. vstopnine. — Preplačila se hvaležno vsprejemajo. K obilni udeležbi vabi uljudno načelništvo. Katoliški delavci iz Prevalj, Možice in črne, iz Guštajna in Leš. Pridite v prav obilnem številu 27. oktobra k S tul er ju v črno na zborovanje katoliškega delavskega društva in ne dajte se zapeljati od demokratičnih lažnikov, ki vam nikakor ne bodo k pravi sreči pomagali. Na našem zborovanju bodete slišali več podučljivih govorov in bote imeli tudi pošteno zabavo. Pokažite nasprotnikom svoje katoliško prepričanje, pokažite jim pa tudi s tem, da se prav v velikem številu udeležujete naših zborovanj, da se demokratizem v naši slovenski katoliški domovini ne sme dalje razprostirati. Iz Črnomlja. Kaj tudi vi Belokranjci vstajate in se probujate? Ali tudi vas tare revščina in vas vklepa kapitalizem v svoje trde verige? Tudi nas je zadel kapital, tudi mi moramo nositi posledice judovskega laži-liberalizma, tako odgovarjajo belokranjski kmet, rokodelec in obrtnik. In znamenje, da se res probujamo, je to, da smo hoteli vstanoviti v Črnomlju obrtno zadrugo za celi črnomeljski sodnijski okraj. Ali kaj pomaga samo volja, če se od nekatere strani ničesar ne stori? Poročal je že »Glasnik«, da si vstanovimo obrtno zadrugo, ako vlada predložena pravila potrdi. Rajni mnogozaslužni in tud' za obrtni stan vneti voditelj okrajnega glavarstva v Črnomlju g. Josip Rihar nam je obrtnikom rekel, naj si sestavimo pravila za omenjeno zadrugo, drugo bode že sam oskrbel. Lotili smo se dela, pravila so se z velikim trudom sestavila. A še predno so se mogla predložiti g. Riharju v pregled, je on radi bolehnosti odšel iz Črnomlja. Nato smo hoteli predložili pravila sedanjemu namestniku okrajnega glavarja, a ta se ni zmenil zanje in poslala so se na deželno vlado v pregled in potrdilo. A vlada jih ni potrdila z razlogom, da sme zadruge, h kateri je prisiljen pristopiti vsak rokodelec in obrtnik, snovati le okrajno glavarstvo. Dozdaj to ni storilo še ničesar. Razvidno je, da si mora obrtnik in delavec vsako malenkost šele priboriti; zato se združimo in postavnim potom zahtevajmo syojih pravic, ki nam gredo po božjem in naravnem zakonu. Socijalni pogovori. Novodobna veda. Ni še dolgo, kar se je vršila pred dunajskim deželnim sodiščem zanimiva obravnava. Na zatožni klopi sedel je socijalni demokrat, kor je na nekem shodu razlagal znani izrek Prudonov: lastnina je rop. — Zagovarjal se je mož prav pametno: Ako je dovoljeno take stavke zapisati, tako nekako je govoril, ter jih tiskati in zagovarjati v znanstven h delih, mora biti tudi nam socijalnim demokratom dovoljeno, izvajati posledice iz njih. Vsakomur, je dana prilika Citati te izreke v znanstvenih knjigah, torej jaz, ki eem enega teh stavkov javno zagovarjal, ne morem biti kaznjiv, ko se vendar pisatelja onih znanstvenih del nihče dotakniti no upa. Predsednik sodišča mu je sicer odgovoril, da se v znanstvenih knjigah tak stavek vse drugače čita, kot se sliši na javnem shodu. — Toda mi si usojamo vprašati, jeli je tisti, ki tak stavek zapiše, in ga v znanstveni knjigi zagovarja, manj kazni vreden, kot oni, ki ga na ves glas pove? Koliko teženj seje utiholapilo pod plaščem znanosti med ljudstvo, teženj, katerih širitelji in zagovorniki bi bili, da so jih razširjali po shodih, -čutili vso ostrost postave. — Jeli je znabiti okolnost, da je pisec take »znanstvene« knjige bolj inteligenten in bolj na-obražen, kot govornik na kakem socijalističnem shodu, za prvega olajšavna? Mi bi mislili, da nikakor ne, če bi nas prav ta ali oni proglasil neprijateljem vede itd. »Vednost ima bili prosta, ne sme se klanjati nikaki oblasti«, tako nas bo poučeval vsak »izobraženec«, ki nas bo gotovo pomilovavno preziral, ako si usojamo, mu oporekati. — Papeževo nezmotljivost ti že zasmehuje vsak, kedor se prišteva »inteligenci«, o nezmotljivosti vede pa je trdno prepričan. In vendar, kako izvrstno so se nekateri učenjaki že zaleteli. — Gencratio aequivoca in zloglasni bathibius Haekelii to je bilo še pred nedavnim časom dvoje trdnih trditev novodobne vede, in gorje mu, kedor ni veroval vanje. Danes veruje nanje le še kaka najivna dušica. Nedokazane trditve mešajo danes z resnimi in gotovimi podatki vede, le v to svrho, 188 O-K- da bi spodkopali vero. Tako dolgo bode veda zlorabljala svojo prostost, da bodo socijalni demokratje ti prostosti napravili sijajen konec. Danes se upirajo socijalni demokratje najbolj na novodobno prosto vedo. Toda če bo v socijalistični državi, kakor umejo naši socijalisti prostost, (kar so že tako mnogokrat pokazali, n. pr. v Ljubljanski kazini), kedo poskusil pisati proti socijalni osnovi države, ta bode skoro čutil vso socijalno demokratično — prostost. Drobtine. (Naročajte in podpirajte Glasnik!) Danes pošiljamo 24. številko Glasnika mej svet. Prvo leto je torej končano. S strahom smo pričeli ta prvi tečaj; veselega upanja polni gledamo v prihodnost. Prijateljem je všeč naše delo, sovražniki se ga boje Zato smo zadovoljni. Sami najbolj vemo, da naše delo ni popolno, a kar moremo, storimo in sicer z najboljšimi nameni. Treba 'nam je pa pred vsem podpore. Zato vabimo vse slovenske delavske stanove in prijatelje njihove, naj se nam pridružijo. Stari naročniki ostanite nam zvesti in obnovite čim najpreje naročnino, poleg tega pa vzpodbujajte še druge in pridobite nam novih podpornikov naše svete stvari. Vsebina Glasnika ostane tako razdeljena, kakor dosedaj. V uvodnem članku bomo načelno pojasnovali razne točke socijalnega vprašanja, v „naši organizaciji" bomo poročali o društvenem gibanju kršč. delavskih stanov, v „politiki po svetu" bomo opisavali važnejše politične dogodke, v „razvedrilu" bomo skrbeli za poštene kratkočasne in podučne povesti, v „socijalnih pogovorih" bomo podajali točen so-cijalen pregled in v „drobtinah" bomo skrbeli za mikavne novice. Letos se bomo ozirali še bo^j na kmečki in obrtni stan in le želimo, naj bi tudi zastopniki teh stanov oklenili se našega lista. Cena mu ostane neizpremenjena. Uredništvo „Glasnika". Načrt slovenskih delavskih stanov, ki ga priobčujemo v denašnjem listu, je bil vsprejet dne 13. oktobra. Podajemo ga svojim bralcem, da ga razmišljajo, se posvetujejo o njem in s tem pripravljajo pot k večjemu skupnemu socijalnemu shodu krščansko mislečih kmetov, obrtnikov in delavcev. Bog živi našo organizacijo! Bog čuvaj krščanske delavske stanove I. Črne bukve kmečkega stanu. Tako se imenuje novo delo, ki je te dni po Slovencu ponatisnjeno izišlo v »Katoliški Tiskarni in se dobiva ondu po 50 kr. Popisuje in z mnogobrojnimi zanimivimi podatki nam pojasnjuje razmere kmečkega stanu na Irskem, Angleškem, Siciliji, Laškem, Holandskem, Norveškem, Francoskem, Roman- skem, Avstro Ogerskem, v Belgiji, Švici, severni Ameriki, Argentiniji, Urugvaju, Nemčiji, Rusiji, Srbiji, Romaniji in Bolgariji. Dobro bi bilo, da se čim najbolj razširi in pripomore k izpoznavanju žalostnih razmer najvažnejšega — kmečkega stanu. Zato jo priporočamo svojim bravcem. „Delavec" se na dolgo in široko usti o pravico-ljubnosti socijalnih demokralov, a »strokovno društvo prometnih služabnikove ima nad svojo sobo »pri južnem kolodvoru« samo nemški napis. Svoje knjige vodijo tudi le v n e m š k e m j e z i k u. Ali so pri strokovnem društvu samo Nemci!? Gospodje pri »Delavcu«, odgovorite nam! Dostavek k kazinskemu shodu. V poročilih o kazinskem shodu se je pisalo tudi o ,klerikalnih ženskah1, kako so vpile proti govornici »pobijte jo, v Ljubljanico ž njo« i. t. d. Me tega nismo slišale, pač pa vemo, da smo katoliške delavke zahtevale, naj govori v sloven-skem jeziku. »Verovati se pravi nič vedeti.« Tako je vskliknila dunajska gospodičina Terezija Noetscher. Rade bi vedele, od kodi je ona zajemala svojo modrost, ker dobro vemo, da ona ni videla Adama, še toliko manj pa je bila zraven, ko se je svet sam iz sebe razvijal in ustvarjal, ko se je prvi človek rodil iz opice ali gorile, ko so bili na svetu prvi lovci in pastirji. Vendar je to ona s tako nedoseženo navdušenostjo dokazovala, kakor da bi sama vse to vslvarjala. Me pa pravimo, ker ona tega ne veruje, kar je v sv. pismu zapisano, kar so že mnogi učenjaki trdili in za versko resnico pripoznavali, ona tudi tega ne veruje, kar sama govori, ker to je sama izmišljotina in luž. Ruzlaga tudi desetere božje zapovedi. Pripoznati pa moramo, da smo tudi v Ljubljani toliko izobraženi in inteligentni, da jih znamo na pamet in da jih tudi spolnjujemo že od mladih let, še prej, ko je dunajska Rezika vedela, kje stoji katoliška Ljubljana. Opomniti bi bilo tudi treba, da imamo tukaj dovolj slovenskih mož, ki nam v našem slovenskem jeziku razlagajo verske resnice, ne potrebiyemo ptuje gospodičine, da bi nam v nemškem razlagala in blatila to, kar nam je sveto in častno. Aristotel sam pravi, da je politika najtežavnejša vednost. Za slabotno ženstvo je pa to še težje, zato pa je pustila drugo stvar na stran, in ker je bilo najložje, govorila le proti veri in cerkvi. Brezverstvo je znak socijalne demokracije, gola fraza in laž pa njeno geslo; kjer se pa to vgnjezdi, ondi zavlada hitro sebičnost in nezadovoljnost, zatem pa sledi še globokejši propad delavskega stanu , pripravljajo se tla za razna goljufiva kapitalistična podjetja, delavsko blagostanje pa pojema dan na dan, dokler ubogi delavski trpin ne uboža do cela, slepitelji pa se povspno do brezmejnega bogastva. Ne pozabimo na sveto vero, ker cvet, ki požene iz stebla, živi le na steblu, katero le s cvetom rodi sadove. Za nas je sv. vera tisto steblo, s katerega požene po našem trdnem prepričanju tudi delavskim stanovom srečna prihodnost. Klerikalne ženske. Prihodnja številka Glasnika izide 14. novembra.