GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CHATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite cn do. lar sa dvomesečno poskus njo. BORBA DELAVCEV PROTI NACIJSKI NEVARNOSTI Poslanik Wilson poklican iz Berlina PREDSED. ROOSEVELT JE POSLAL ZELO ZNAČILNO POSLANICO KONVENCIJI CIO V PITTSBURGH Vae kaže, da bodo skušali delegati najti kakšen način za pobotanje z Delavsko federacijo. — Presenetljiva izjava časnikarja Brouna. — Homer Martin proti radikalcem. — V slučaju vojne, bi kakor vedno, igralo delavstvo najvažnejšo vlogo in nosilo najhujša bremena. PITSBURCH, Pa., I 4. nov. — Sinoči se je na tukajšnji konvenciji Lewisovega odbora za industrija! no organizacijo začela uglajati pot za dosego miru med ameriškim delavstvom. Kakorhitro je bila prečitana mirovna poslanica predsednika Roosevelta, je vstal Harvey Fremm-jng, predsednik unije oljnih delavcev, in predlagal, naj se takoj sestane odbor, ki se je lani pogajal z zastopniki Ameriške delegacije. Philip Murray, podpredsednik CIO, je dostavil: — Sestanek naj se vrši. Delegat je naj še enkrat premotre svoje pogoje in pogoje nasprotne stranke ter naj se sestavijo mirovno resolucijo, ki bo predložena konvenciji. Po prečitanju Rooseveltove poslanice je bilo med Jelegati jasno opaziti razpoloženje, da bi se radi na ta ali oni način pobotali z Delavsko federacijo. Predsednik Roosevelt je sporočil med drugim: — Tudi vaši konvenciji povem isto kot sem povedal konvenciji Ameriške delavske federacije, da je treba na vsak način in pod vsakim pogojem pustiti odprta vsaka vrata, vodeča k miru in napredku vsega organiziranega delavstva v Združenih državah. — Nadaljujoči se spor bi le škodoval ugledu vsega delavstva. Mir v delavskih vrstah bi bil največjega pomena za vso Ameriko. Lewis je precej ostro zahteval, naj ameriški državni department protestira proti divjanju nemških nacijev. I ako j nato je vstal znani ameriški časnikar Hey-wood Broun in predložil naslednjo resolucijo: — CIO je pripravljen voditi borbo ameriškega delavstva proti nacijski nevarno^i. K sodelovanju ie povabljeno vse ameriško delavstvo, organizirano in neorganizirano. Vse delavstvo naj zavzema to ameriško stališče. Ko je bila resolucija brez vsake debate sprejeta, je Broun nadaljeval: — Ce ae podamo zastran ene zadeve vsi na isto ladjo, poskušajmo zaradi vseh zadev na isti ladji ostati. Po zatrdilu voditeljev, bo konvencija soglasno podpirala vse Lewisove predloge. Edino nezadovoljstvo je opaziti med delegati Automobile Workers unije. Predsednik Homer Martin bo najbrž napadel radikalce v svoji organizaciji in bo pri tem skušal obraniti samega sebe. Lewis je rekel v svojem govoru: — V sem Amerikancem, bogatim in vplivnim, pa naj bodo vplivni nežidi ali vplivni 2idje, rečem tole: — Z uporabo vsega svojega vpliva ne morete uničiti mogočnega delavskega gibanja, ki se vrši pod zastavo CIO. Naša orgphizcija je za enakost in za začito katerekoli skupine, katerekoli manjšine in katerekoli veroizpovedi. — Prav lahko se zgodi, da se bomo morali sre-. čati z nemškim diktatorjem, ki hoče razširiti svoj vpliv in svftjo vlado tudi na novi svet. Ce napoči ta dan, vas vprašam, kdo bo vzdržal Združene države? Kdo bo vršil delo v industrijah? Iz katerega razreda bo mladina, ki bo poslana na fronto ? Iz delavskega! Kdo bo branil in zaščitil ameriško last- PAPEŽ PISAL ROOSEVELT MUSSOLINI JU: SE ZGRAŽA Papež je pisal Mussolini-' NAD NACIJI ju in kralju pismo za- — - - - — ------- radi porok. — Na no-Amerika *e bo v svojo beno pismo ni prejel odgovora. obrambo še bolj oborožila. — Časnikarjem je da* predsednik pisano izjavo. NAČRT ZA OBRAMBO AMERIKE V Beli hiši je bil izdelan načrt za obrambo dežele. — Načrt bo v januarju predložen kongresu. WASHINGTON, D. ('., 15~ | no v. — Možje, katerim je bila 'poverjena naloga, (la skrbe, da Združene države v prihodnji vojni zmagajo in vojno čimprej končajo, so se v ponedeljek popoldne v Beli hiši posvetovali s predsednikom F. D. Rooseveltom ter izdelali načrt, ki bo v januarju predlo žen kongresu. Xa konferenci so razpravljali o tern, da bi bili reliefni bklad in reliefni delavci pora-blejni za obrambni program. Razpravljali ?o tudi o tem, kako bi bili ob Času vojne porabljeni COO delavci za obrambo dežele. Na konferenci je bil tudi izdelan proračun za narodno o-brambo. Važnost te konference je razvidna iz oseb, ki so bile na konferenci s predsednikom. — Vodilno vlogo na konferenci sta igrala WPA ravnatelj H. Hopkins in šef generalnega štaba generalni major Malin Craig. Zakladniški tajnik Harry Morgenthau je predložil suhe številke denarja nadomestnem u vojnemu tajniku Louisu Johnsonu, poveljniku zračne armade generalnemu majorjnj H. A. Arnoldu, brigadnemu I generalu Georgeu Marshalln! in polkovniku Jamesu Buni-su. O podrobnostih obrambnega načrta bosta razpravljala pred sednik Roosevelt na časnikar- PREDSEDNIK BO POJASNIL SEDANJI POLOŽAJ V NEMČIJI WASHINGTON, D. C., 1 5. novembra. — Državni tajnik Cordell Hull je poklical poslanika Hugh R. Wilsona iz Berlina v Washington, da njemu in predsedniku Rooseveltu poroča o preganjanju 2~i-dov in katoličanov v Nemčiji. ski konferenci in Johnson v svojem govoru v Bostonu. WPA delavci bodo zgradili ietališča in stalne obrambe proti napadom iz zraku. BOLGARSKA KABINETNA KRIZA SOFIJA, Bolgarska, 15. no vembra. — Ker je poslanska zbornica zavrgla neko vladno predlogo, je nastala kabinetna kriza in je ministrski predsednik Jurij Kjosevanov s svojim kabinetom odstopil, toda kralj Boris mu je takoj poveril nalogo, da sestavi novo ministrstvo. V kabinetu so ostali samo štirje prejšnji ministri. Ministrski predsednik je tudi obdržal vnanje ministrstvo. Vojni minister Kristo Lukov in minister za javna dela Mihael Jovov sta obdržala svoji mesti. Poljedeljski minister ie postal Bagrianov, ki je vodii opozicijo 30 poslancev. naroČite se na -glas tfARODA" NAJSTAREJS) ST,O VENSKI DNEVNIK V AMERIKI * PSI IŠČEJO POGREŠANEGA OTROKA DOUGLAS, Arizonj, 13. novembra. — V c&clieo Rucker kanjona je bilo poslanih iz državne jetnišnice več krvnih psoj, da poiščejo petletnega Jerry-ja Hayesa, ki se je pred dvema dnevoma neznanokam izgubil. Odšel je bil is lovske hiše svojih starisev in se ni več vrnil. ' Težko je, da bi otroka našli živega, kajti noči so mrzle, in sinoči je zmrzovalo. KITAJSKA VOJNA ŠANGHAJ, Kitajka, 14. Inovembra. — Japonska armada .stalno prodira i* Hankova .proti jugu in Čangši, ki je va-fžno železniško križišču 200 m. .južno od Hankova. Prebivalstvo beži iz ČangSe, ki je deloma v plamenih. Japonski letalci v velikem obsegu bombardirajo razna mesta, - - -- TELEPHONE: CHeNea 3--1J42 _____________E*ter*4 * Sepl^nber žit, 1»#3 mt thm omc^t New *«rfc. N. ander AH .i •! Mmrrli Ud. 187». . ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 266. - Stev. 266. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBHR~16, 1938^SREDA, 16. NOVEMBRaTi 938 " Volume XLVL - Letnik XJLVL ft ZA IZBOLJŠANJE USTA)) t\ pinvtiiJiMt Vait Mn mjt Tnk, u V f[ mm iilpinhli **GI»aNar*4»"»llf»(| V: prlMlto a* mtrmtalkm, Vmm to fcval* ) [( Ion. ker at« ■■ •dprll M k tare« lepann V »WMwmi Mil. ;t :: 1C1J1. je Ickes rekel, da je po ameriški tradiciji, po krščanski tradi |?iji in po tradiciji civilizacij*' [potrebno, zlasti v času mini, j protestirati proti divjanju, ki •je naperjeno proti manjšinam > zaradi plemena in vere. "Amerika bi prenehala b ti Kvesta svojim najvišjim in naj boljšim tradicijam, ako bo dr jžala jezik za zobmi v ča>u, ko so kršeni taki zakoni čiovečaM-j-tva, ko se vrše tako nckrščan-|ski čiJii, katerih smo sedaj pri iča v raznih krajih -veta," jc- iivkel Ickes. --- . Ickes je rekel, da govori i kot kak vladni tnjni- li po!_-lik, temveč kot krist i.t i človek. MARTIN PRED DIESQV1M ODBOROM WASHINGTON, D. C'., li. novembra. — Posebni odbor, ki mu načelnje kongresnik l>ies in ki preiskuje neameriške delavnosti, bo jutri zaslišal lio-mera Martina, predsednika CIO United Automobile Workers unije. Zaslišan bo glede iz vora takozvanih sedečih stavk, ki so pred letom dni paralizi rale skoro vso avtno industrijo. Odgovarjati bo moral tu»li na očitke, da kontrolirajo njegovo unijo komunisti. ' 11 till je rekel, da je bil Wilson poklican "za poročilo in konferenco.'* j Tekom dneva je prišlo v Bedo hišo in v državni department nebroj prošenj in zahtev, da ameriška vlada takoj izjavi svojo ogorčenje nad llit lerjevim preganjanjem pie-menskih in verskih manjšin po celi Nemčiji. Poslanik Wilson je Hullu odgovoril, da se bo čimprej vrnil v Washington. Po Washingtonu so razširjene govorice, da bo tudi poslanik Joseph P. Kennedy prišel iz Londona v Washington, da poroča predsedniku in držav nemu tajniku o napetem položaju v Evropi. S tem, da je bil poslanik Wilson poklican v Washington, še ni rečeno, da nameravajo Združene države prekiniti diplomatske zveze z Nemčijo, toda mogoče je, da se Wilson za nedoločen čas ne bo vrnil v Berlin. Ako pride do tega, tedaj bo tudi Nemčija poklicala iz Washingtona svojega poslanika Hansa Dieckhof fa. j Z odpoklicem svojega posia-jnika pa bi Združene države pokazale, da obsojajo Hitlerjevo preganjanje Židov in katoličanov. BERLIN, Nemčija, 15. ncv. — Nemška naeijska vlada je izključila vse Žide iz vseh učnih zavadov. Z globo $400,600,000, ki je bila naložena Židom po ceii Nemčiji, hoče naeijska vlada pokriti primanjkljaj velikega štiriletnega načrta feldmarša-la Goeringa. Iz tega je razvidno, da naeijska vlada ne preganja Ži-jdov samo iz političnih nagibov, temveč v pravi vrsti, zato, da pride v posest njihovega premoženja. Premoženje nemških Židov cenijo na $3,200,000,000 in v času sedanjega strahovitega preganjanja, ki se je pričelo pretekli četrtek, so izgubili pri-1 bližno tretino tega premoženja, ne vštevši globe $400,600,000. Odredbo, po kateri so bili izključeni iz nemških šol vsi židovski dijaki, je izdal nauem minister Rust. Odredba je ta-i koj stopila v veljavo. I I WASHINGTON, D. C., 15.1 novembra. — Notranji tajnik! Harold L. Iekes je sinoči pre-i 'ganjanje Židov v Nemčiji o-Iznačil kot "napad na civilizacijo" ter je opozoril Nemčijo, jda noben narod ne more živeii sam za sebe. i V svojem govoru po radiju nino? Delavci jo bodo zaščitili! In če izbruhne vojna, bodo Združene države potrebovale sodelovanje milijonov in milijonov delavcev, ki so člani CIO. — Z ozirom na vse to, — je nadaljeval Lewis, —I in z ozirom na dejstvo, da smo vsi Amerikanci, ki smo pripravljeni boriti se za principe nase vlade ter braniti našo zastavo — zahtevamo, da se z nami ravna kot se človeku spodobi. — Trdno sem prepričan, da bosta naša vlada in naš državni department protestirala pri nemški vladi proti krivicam, ki se gode Zidom v Nemčiji. CIO in vse ameriško delavstvo je na strani ameri- j ške vlade. 1 WASHINGTON, D. C., 1">. nov. — Predsednik Rooscveit je rekel danes popoldne časnikarjem, da se bo Amerika do zob oborožila, da bo lahko kljubovala vsem svojim sovražnikom. | In kar ni v soglasju z njegovo navado, je izročil predsednik časnikarjem -ledeče pisano ugotovilo. — Novice, prihajajoče zadnje dni iz Nemčije, so globoko pretresle javno mnenje v Zdr. državah. Jaz skoro ne morem j verjeti, da se morejo dogajati ^take stvari v civilizaciji dvajsetega stoletja. Da dobim točno sliko o položaju v Nemčiji, sem naročil državnemu tajniku, naj takoj pokliče iz Berlina našega poslanika, ki mi bo vse sporočil. FAŠISTI IN AMERIŠKE VOLITVE MILAN, Italija, 14. nov. — "Popolo d Italia" piše danes: j |— Zadnje ameriške volitve so ija-sno pokazale, da se je začel i ameriški narod odvračati od predsednika Koosevelta. Kandidati, ki jih je Roosevelt pri-! poročal, so doživeli poraz. Ka: | je temu vzrok? Predsednik je v nekaterih svojih govorih napadal take totalitarne države | kot sta Nemčija in Italija. A I meriški narod se je naveličal! takih govorov in je začel Rooseveltu obračati hrbet. H0LANDSKA NE MARA ŽIDOV AMSTERDAM, Holandska, 14, novembra. — Zid je, ki so pribežali iz Nemčije na holand-sko mejo, na kolenih prosijo holandske uradnike, da jih puste čez mejo. Holandska obmejna straža je bila podvojena in izdane so bile strogo odredbe, katerih namen je preprečiti Židom, da bi prihajali v deželo. I VATIKAN, 15. nov. — Ker je fašistična vlada prepovedala ženitve med arijskimi in ne-arijskimi Italijani, je prišlo de novega spora med Vatikanom in italijansko vlado. Papež Pij XI. je osebno pisal pismo Mussolini ju in kralju Viktorju Kmanuelu ter ju (opozori I, da je nova fašistična odredba glede porok v naspro tju s konkordatom, ki je bi? leta 1929 sklenjen med Vatikanom in italijansko vlado ter je prosil oba, da tozadevna odredba ne bi stopila v veljavo, i Poročilo, da je papež pisat 'pisma, je prinesel "Osservato-re Romano," ki je glasilo Vatikana. "Osservatore Romano" pri-jznava sicer, da nova odredba 'ni tolike važnosti, ker je takih I porok zeio malo, toda pravi, da je odredba v popolnem nasprotju s kanonskim pravom, 'ki dovoljuje poroke med različnimi plemeni. "Vsi ljudje," pravi "Osser-vatore Romano", "ne glede na pleme, so povabljeni, da postanejo sinovi božji, živi člani ži-jve cerkve, državljani božjega, I kraljestva na zemlji, ki je ka-l toliška cerkev. Zato pleme ni nikdar bil vzrok za prepoved zakona s katoličani. Cerkev se 'je vedno obračala na ljudi vseh plemen, je nevedne učila, vzgajala poučene in civilizirane izpolnjevala." | "Cerkev je vedno skušala od-. straniti ovire, ki ločijo ljudi | duševno ter skuša v vseh ljudeh buditi smisel prijateljstva in ljubezni. 'Papež pa s svojima pismoma ni dosegel nikakega uspeha in mu niti kralj, niti Mussoli. ni nista odgovorila. ŽIDJE IZGNANI IZ VSEUČILIŠČA BRATISLAVA, Čelioslova ska, 15. nov. — Poslanec Kari Sidor je v poslanski zbornici t naznanil, da je bilo z bratisla ■>--skega vseučilišča izključenih 465 židovskih dijakov. Čez mejo je bilo tudi poslanih nekai tisoč madžarskih Židov. K g g 1f£ HDP A"—New York __Wednesday, November 16,- 1938 . SLOVENE (YUGOSLAV)^ DAILY SILEN POŽAR V MARSEILLES j Nedavno je trašon požar, ki je zahteval tri ime i ] ! e glasijo na ime dr. M. Lcea«. Tnjeo trdi, da je profesor medicinske fakultete vso-nrilišf-a v Barceloni in specialist za notranje bolezni. Ko je prišel v Beograd ,l>aje na. počitnic. njo »a beograjski zdravniki prijateljsko sprejeli in mož je znal doibro izkoristiti ljnbez-, nivo>t in gostoljubnost. Kar rez no"- je otvoril svojo ordinacijo i:> pridobil si je veliko klientelo. V zadnjih časih pa >-o se zaceli beograjski zdravniki zanimati zn njegove recepte in na nekaterih primerih so ugotovili velike napake. Zdravniki. ki so videli"take recepte. >o zdaj prepričani, da tujec sploh ni zdravnik, kaj šele profesor univerze. Opozorili so aivi 7dravniško zbomico in policijo. a se preden so prišli ed-govori na nrailne poi^edbe4 >e sumljivi tujec izginil. Priprava razbojniškega napada na zagrebškega zdravnika. V Zagrebu ima zobni .zdravnik dr. Rihanl Kleinkind svojo ondinacijo in stanovanje. Za deklo služi pri njem Kristina Jankovičeva, doma iz Št. Jr-neja na Dolenjskem. Oni večer ko zdravnika ni 'bilo doma. je zazvonel telefon in dekli se je oglasil neki -moškI te rse predstavil za uslužbenca trgovine iz katere dobiva zdravnik razne predmete. Napovedal je, da bodo še zvečer prinesli nekaj, kar je bilo naročeno. Kristina je kake pol ure pozneje nič hudega sluteč mirno odprla vrata. ko sta dva an Lada človeka prinesla pre cejšen zavoj. Ko je rdeli stopil naprej v vezi, da bi nanj potožila zvezano deklo, zgrabil, jo vrgel na tla in potem sJta jo oba zveza la, pri vi e- f'tiauv'^iii uiiJ1; 1 M, :V| »I n"*!1»' ■ mmmn Pra ti ka za Joto 1939 Cena 25c * pq^tmno yred. mi ffer«bw ' k malo verjetnosti, da bi ostal pri življenju, ker so njegove poškodb. na glavi zelo težke. ANT. KOVAČ UMRL V Ljubljani je umrl za ustvaritev Jugoslavije zaslužni mož vojni dobrovoljec Anton Kovač pekovski mojster in posestnik iz Rožne doline. Pokojnik se je iz ruskega ujetništva javil v oktobru 191S leta v dobrovolj-ce v Odesi, kjer je bil v 7. peš-polkii II. debrovoljske divizije. Po končani podofieirski šoli in.postreže- . ni bo^te točno in pošteno. Dolgoletna , skušnja Vam to jamči. : | Visita po brezplačna navodila in pojasnila na 1] SLO y E NiC P U^ JLiSfl lN G €.0 : :JPOTNISKI ODDELEK .ft^ODA"," O« . , jlT^r ^ir. T- tri Žrtve podivjanega kmeta V K raja k u pri Stojdragi za'btevae je pojavil pred njimi Rapljenovič Dragotin, držeč v rokah na strel pripravljeno pu.*ko, ter zakričal, da tam n^ smejo peljati, ker je to njegova zemlja. Kjer se niteo zmenili za njegov poziv, je Rapljenovič pničel streljati jm> njih. Smrtno je zadel v prsi Janka Klisurič-t ter obstrelil Maro, ki je do/bila stre] v levo nogo. Po prvih strelih je planil Peter KI is ur ič k Rapljenoviču, bote« mju.iztrgati puisko iz rok, in rešiti si življenje. Prodno pa jp dospel do njega, je Rapljenovič ker mu je zmanjkalo nabojev, vrgel puško proč ter prijel za1 drvarski cepili. Ž njim je navalil na Kli^nriea ter udaril trikrat po glavi, da so je ves okrvavljen in nezavesten zgrudil. Na tleli ležečega pa je udaril še enkrat po levi roki. ki mu jo je zlomil. Maro Klisurič so sosedje mrtvo odnesli na njen dom, nevarno ranjenega Janka Klisuriča prav tako, dočim t=o napol mrtveca Petra Klisuriea prepeljali! v bolnišnico v Brežice, vranje j obrtli hudo ranjenih je zolo kri-i tično in je za Petra Klisuriča I ............... 1 ni -( JOJIJ&I IPna I8t7 • Vpioioiie Voi« pii|Oiel|e, leke in idoj tpofobli^o Pcin.{>peN«r JCU-pi»» bi*7 cdloicr.jo lipi ter,CO ^oin-Eapetlerja » bl.inji lekoini Zahtevaj!« Poin-tipeller i Sidio« po vtabi iMji. ^rff VELIKA KUHARICA Pp dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico,vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za .slovenske razmere več :kafrorie tgjcp gostobesedne rudama. v« rtanV 0» (hmnM mirtno*. 6nov J* 2 aMtUna mJ m ffcnglAi. kUm rncptov Je idona. tO JE NAlPOf^UOUfiE WL0, KI GA IMAMO }ULMEM: PODAOClU. j Opv^ft loi|i|« p fytteU* je tUk ▼ bee^Uo, 34 m Je ***** hTfk'*> ^f^to,?®"«®6- • • • • . . , r . ■ ^ i ■■ • Vsaka gospodinja, ki &e zaveda svoje odgovornosti za zdravo in pravilno prehrano (^nižine, si mora to knji-fp omisliti. Vsaka gosjiodbja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo »vojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. V^aka gospodinja bo hotela tudi svoje ^oste iznena^iti s posebno izbranim! Za r«e to ji bo najboljša vodriica in učiteljica ta SWVE^KA KTTfi^RICA j* —i pmthk fate * vseh vv«hUnko, .M«- M^Mys4 yh teetejih knjw ^aJ.THtT.nn, 41 p (Peknh^p^^) Xaro^ite Tffi- W KiJWMM: ^IJVEMC PbSUSfflMi Wttigm ^ .... , , -- , - • -•-.-*„ ------ - —--------- KONVENCIJA CIO j Vr ponedeljek .-e je začela v Pittsbur^liu konvencija Lc-Wisovega odbora za industrijalno organizacijo. Lewis in Green se nista mogla sporazumeti, in vsledtegp bo Lewis ubral svojo lastno pot. Prejšnjo soboto so zborovali v Pittsburgku predsednik, 010 mednarodnih unij. Delavska tajnica Miss Perkins je telefonično vprašal?! Lewisa, če bi mu bilo povolji, da bi se sestalo 5 zasotpnikov Delavske federacije s petimi zastopniki OIO, ki bi skušali uravnati spor. Lewis ji je odvrnil, da bi >e zadovoljil z vsakim mirov -um načrtom, nikakor pa noče <4brezpotrebnega govoričenja", s čemer jo mislil pogajanja, ki so se meseca decembra izjalovila v Waahingtonu. »Mir je mogoč edinole, če Delavska federacija prizna prineip industnjalne organizacije in če sprejme v svoje okrilje v*eb dvaintrideset unij, ki so se spočetka pridružile CIO. Miss Perkins je istega dne govorila tudi z Williamom Greenom, toda Green ni ničesar konkretnega obljubil. Konvencija bo najbrž že v soboto končana. Danes ali jutri ji bo posOal predsednik Roosevelt važno poslanic*,. i Konvencije se udeležuje 450 delegatov, ki bodo vsak po *voje predlagali, kako bi se dalo organizirati trideset milijonov ameriških delavcev. Posebni odbori so že sestavili ustavo nove organizacije, in predloženih bo več važnih resolucij, skrajno radikalne vso bine. Poglavitno beseido imajo na konvenciji: Sidney Hill-man, predsednik odbora za organiziranje tekstilnih delavecv in predsednik Amalgamated Clothing Workers; Philip Mur- 1 ray, predsednik odbora za organiziranje jeklarjev,, in Thomas • Kennedy, podpredsednik najmočnejše Lewisove organizacije i — United Mine Workers. , Kar bodo,ti možje rekli, 50 bo zgodilo. -........ ————-—_—:-—----1 ^OJ^Af NARODA" , , (V^|CS OF THE FEOPLI) upA PnbUAhAd by , *MV(NIC PtlSUSHIN« IWAM U _Corp«»«tion 1 Wrmak Amto^r, Pre-W«t - . ^ 14»,^»*. Place of bueliie«« of lb* ^*rpor*Uoa aa»: »ddreMe« at Above officers: tli WEST lath STREET NEW VOKk, N. V. 45th Year IH8LIED *VKH¥ DAT KXCFPT MUNLiAT.S AXI> HOLIDAYS ___* A on Agwfcent ■ /A celo ltu> Tegs Hat ■» Amrifea Ze NevrTwk u^lm.. f70.) In ..............f&oc Z< po, ................ Iet* ................S3-*»0 2« ln.wejMtf« u Mo .. «7-W onorelega k: parja, ki je Jani na velikonočno I nedeljo usmrti) tri osebe: .'c-|stro .fioročena žeiiske, v katero 'je bi i zaljnbljen, njeno matei ; in bc»arda rja. j Po nasvetu svojega zagovornika se je priznal krivim urno ra j »o drugem redu, v sled česar ga sodnik ne more "poste t i na električni stol. Obsojen bo i pa na dvesto-edemde^et let \e-[če. t Pa to še ni vse. Oe bi ga u-isoda izbrala za Metuzalemove-iga naslednika in bo res teh idvestosedemdeset let preživel, bo imel takratni sodnik pra\i-eo obsoditi ga na tlo^mrtno je čo. t • ! Kmalu bo Zahvalni dan. -Zadnja leta sicer nimamo kdo-jve kakšnih dobrot in tudi bo-dpčnost nam kaj prida ne obe-'ta, tofla če čitamo poročila o položaju v evropskih državaij. nioramo biti — ne samo na Za hvalni dan — pač pa vsak dan j štiriindvajset ur hvaležni, da |smo v Ameriki ( lovek mora biti že nekaj posebnega, da si za jamči me >to v svetovni zgodovini. Hitler si ga je za jamčil. Zgo-dov i na bo vedela dosti po veda 1i o njem. Kaj bo povedala, ie seveda dmgo vprašanje. V družbi so se pogovarjali o slavnih možeh, in nekdo je rekel : — Škoda, tla je Edison n-rarl. : — Kdo pa je bil Edison? — vpraša mlada ženica. — I tisti vendar, ki je električno žarnico iznašel. Mlada zemca je vsa zamišljena žalostno vzdihnila: — Pa je re-s škoda. Zdaj bo treba [torej -pet s petrolejkami sve II i t ■ _ | Hodila je sinčka. Arjen m«>;. j si ga radovedno opazuje, j "Takšen kakor papa!'7 -.vzklikajo >orodniki. "Kes," odvrne suho njen mož: 4'Meni bi bilo pa ljubše. čp hi bil meni podoben/' 4;Gospod doktor, vi kot velik prijatelj konj mi boste zanesljivo veleli povedati, ali 'tflo veka po dolgi ježi glava boli.' — je vprašalo dekle zdravnika. 4'Ne, ;— nasprotno!" "Snoči se mi je sanjalo, da me ljubite. Kaj naj to pomeni?" "Da se vam je sanjalo, dra gi prijatelj!" Hlada žena leii težko bolna. Zdravniki so izgubili vsako na-do, da bi ostale pri življenju, fc težko hropeči soprogi pristopi mož in ji nožno reoe r — vDušica, ali me ne poznaš/ Jaz sem, tvoj ljubi Harry. " Pristopi star hišni prijatelj in reče: 4' " * — Mscrjj kaj me ne poznaš .' Jaz sem, tvoj JJrank- ^Poda bolnica se ne gane. — Končpo stopi k postelji naj dražja prijateljica in pravi: -i IJraga, poglej mel Kako mi pristoja novi klobuk? - Mary Odpre oči in s težko muko izpregovori: —-3^akšne pokveke ,bi si.ja i ne nataknila na, glavo. -Nato se obrne k zidu in izdihne. ' ' r' V; k-I. ^ i mX C J 5 AM . K .. it ' kla iz ordinaci jske ftoibe divan4 . ga pristavila v kot hodnika m ' nanj položila zvezano dekle; : Potem sta ki sto | bila oborožena z revolverji,! i u taboril a v čakalruici. Zveza-! .na deila je poslušala, kako stal: jse pogovarjala o napadu naj zdravnika, čim se bo pojavil. i Zdravnika pa k sreči dolgo nii ; bilo na^aj in razbojnika ^ta po-j ' stala nestrpna. Kden pre- I d oa-al sveženj ključev in- i potem je zapustil stanovanje.! | da bi m^tftovil. s kMerim se od- ,pirajo hišna vrata V veži pa! i je srečal nelco de kit1, ki se ]e| vračala drmov in ker ie ta, ko '•■ii r je virtcla neznan«-«:? človeka! pred -eboj začela klicati na po- j 'moč, sta razbojnika zbežala. i . ' Radi jabolka z nožem v roko. j .Te dni sta se.v Amovih selili, pri Brežicah radi jabolka sprla' 112-lctui Strnad Tvan in njegova j ' 14-letua sestra Terezija. SlerM i » je. je namreč dobila od očeta j j jabolko za popoldansko (malico,' dočim ira n j« n brat ni dobil za-j kazrn, k: r je žalil očeta. Ko je fant začutil to kazen in *ta se. j reditelja o Istranila, so je raz-j togotil in zahteval od sekire,1 na i mu izroči jabolko, -sider da jo bo pretepel. Xekaj č? sa -ta j se prerivala po kuhinji, ko pa se .bratu le ni posrečilo ob vin-1 dati močnejšo- sestre in ji vzeti jabolko je ves togoten pograbil . knhirV-'ki nož ter ž njim navalil na s. stro Razjarjeni otrok je prizadel sestri .paškmlbo na de- j sni roki ki pa ni huda. Na dal i-' uir- prelivanje krvi je preprečil oiu. lOOO. |4n.OO .......... DfD. 2000 V Italijo: s. * Za ? 6.3T» ....................Lir HKfc $ 12.25 IAt 200 $ 29uW ................Ur 500 $ 57.00 ....................Lir 1000 $112.5»» ....................Lir 20»»O *167.G0 ....................Ur 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO i^NJAJO SO JvVV'EDEXE CK NK PODVRŽENE SPREMEMBI GOUI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi'v dinar i jih «li Urah. dovoUu^mo M boljše pogoje. Izplačila' v ameriških dolarjih: Za izplačilo S 5.—morate poslati .. $ 5.75 flO.— " « .. $10-85 ^15.— " ' $18- «ao.— • .. |ži.—1 $40.— " " .. $U 25 S50.— " $5L50. Prejemnik dobi r starem kraju izplačilo t dolarjih. j NUJNA -NAKAZILA IZVRŠU- ŠJKMO * CA6LE Lsrrtfc* ZA PRISTOJBINO $1— i S V| N I C p,V,8JHSH1NG tu vL lUh itfjni O L A 9 »A B O D A"-New York __Wednesday, November 16, 1938 - SLOTENE nrVQOHSLAY) DAtt.* Kratka Dnevna Zgo## NAJHUJŠA PREIZKUŠNJA ZA ŽELODEC K<» je bilo Lionoln Barrvmo-i n, -davnemu ameriškemu filinsfccniu ijpak'U devet let,! je do'hi] nekega. dne -kupa.j -j svojim brat fun Johaoui rlolar.' Za ta. ik>lar naj bi Sla nefcami obedoval, kajti oče m je hotel' vzgojiti za samostojnost. Bazen tega jo hotel tisto popoldne v gledališč«*. Lionel j« zvlekel ,1«»hna v 110-} ki fra.uco^ki resterant. ki so ga bili pyjivkar odprli in kjer so' kot .sptcialiteto ponujali fran-' cceke partite. Xa paštetah jc | bila napisna ena: 2."> n-ntuv.j | Uonel je naročil pašteto. Xa-j j ir'kar je bil dovol j zavrnten, da je print sel ogromen pladenji paštet, ki sla jih oba dečkn tu-' di do zadnje pojedla, meneč.' da prodajajo tu pač cele pladnje paštet za 2."» centov. Ko je; f.ionel zahteval račun, pa jej zvedel, da znaša ta pet dolarjev. Toliko paštet *ta bila polt-d la nadobudna Rarrvmor.a.j i IJonH je Ah«e.|ol v zastavo med| I ! Sloviti raziskovalec Roy C.. Andrei se jc mudil dolga le- i i ta po Mongolski in pozneje |>o i j'Pibotu ter. Indiji, Iz bogate' zakladnice svojih spominov pal j^:|X*ve4al glede največje pu-' s.toioveČine svojega ž^Jo^ca plo-! de čo . s Nekt ln^norolishi pe^lavar me jr bll pcV#bil -mi obed. Smatrali so n&e za častnega gosta, zato je.poglavar seo to valeč. Ko je nekega dne kot majhen ! mleček .h'del morsko uvaeko v mleku, morsko mačko, ki jo je bil sam ujel, je dejal svoji materi: "Kmalu pojdem na pot in b«oji v vsaki deželi enkrat .Kdel in pil." Res je inn 1 pozneje priliko, da je na Kitajskem jede,l ptičja gnezd;>. v Manili :s*riove man-govca, na Bretonskem polže, v Singapnrn plavuti morskega jvnJka. v T»>k;:,j term »uro rii v j Moskvi kaviar. Pil j.' currv !'na Celjonn in-vriževr.c na Javi. j Toda kadar jo mi-lil na ka j po-j.-ebno dcbrrga za grlo in želo-doo. s«' je -pomnil vedno na morsko mačko v mleku, ki jo jedel takrat v: svojih otročkih Mih. Naročite se na "Glas Naroda", na i starejši slovenski dnevnik v Ameriki tem bo je sna¥ John ■stefcel v gledališč? in alarmiral očeta, ki je potem svojega, s pašteta mi okroglo nabitega potomca rešil iz neprijetnega položaja. i * ■ William Seabrook .je pot. val ! in koč skozi džungle * »i > Slonokoščeni obali in kanibalski k m j Monjo ga je povabil na i obed. Na jedilu« m. I fetn je bil j "mlati mož v palmovem vinu |-z bananami in riž m." Sea-jbrnok je sprva okleval, notem pa so mu dokazali, tla je bil . teiI--t« mož padel v bo in, t or«* j • ui Šlo za ta«kšiu gsi, k: bi ga bili ; r.Tlašč ta obed zaklali. f • ! Seabrook pravi.-da ni mogel ; nikoli pozabiti na čudni okus ; ki j« spominjal na -v žo, rn!a-,do govedino. Prav triko ni mo nikoli pozabiti mladega ka-'niValskega poglavar jn. ki j se-;) ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje l( : ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, i/ y * Id v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. 1) I'^SJ fl^Afl fl ' Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi origi- U A * VVM ; J i nalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga/' f/ ota W ifi^CTDriTT ' m -Pulver und Blei'? ter biser naSe nCTelistike: )) 2X6 ; ft -Gospoda Matije zadnji gost." jj NEW YORK, N. Y. | Jr^^^^ ODISEJ IZ KOMENDE. — ZapWsi gospoda Iv POgOVeC )} Lanspreškega. 269 strani. v^ )) ® _ * \j V tem UI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo po- 1 i Iji-j--.___* (( stavo našega velikega narodnega gospodarja 18. sto- (( JCl QC| (( letja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temn (Jelu // /e • i i r> r i) ^^ že pred leti napisana večerniska zgodba o rolftr V Izpisal Ivan Pregelj) (C dostnih letih Glavarjevih,a.dopqlnil je to mladostno . \( Pisatelj je posegel v dobo, n sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v V ko se je začel širiti protestan- 7| njegovi življenjski modrosti pri čebelah, pa njego-1) tizem po Slovenskem. Pridi- Vi vem gradu Lan^prežu, kjer mn sivo glavo ozarja [tt garja Jerneja je klasično opi- (l mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesra^tte kou-w «aL Romanu so dodana do- // tese plare. S Peter Pavlom Glavarjem je ^istvažjena JJ trebna pojasnila. ... Al najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam po-IV Is ei en (( nstvarja kes slovenske preteklpsti in iz nje dih^ slp-fl v*r9® jI venska zemlja sama. t%^gSfS1 Cena $1.50 , FPrva, najitarejto, največja in najbogat«}ia slovenska katollika podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: K R A Hi SJLQ S L 0 VO S K A fKATOUSKA tft^ JEDmiA _^B^Vj^P % »r ^ o o « '"pil^f. . IViaimv ijonn 'J. aprila 180|., in koridori m da Li. januarja 1608 v ilrtari Illinois, s t mestu Joliet, Illinois PQ8LUJE ŽE 45. LETO j Glavni uratf v butnem tao; 598 N«. C%km;o St., Ulioois. SKIP NO PREMOŽEMG ZNAŠA NAD 94i*M*t SOLVENTNOHT K. S. K. JED NOTE ZNAŠA 106.54% K. S. K. MimK« lm» M^MJtO članov In etanic v 9*n*tm In eki pno Število krajevnih dbuStev lse 9KL PNIH PODPOR JE K. & K. JEDNpTA IZPLAČALA TEKOM 8VO*EGA aifeTNEGA OBSTANKA HjHJN r«ESU> K. 8. JC.JJuDNOTE JE: "VSE ZA VERO.DOII tu NABOD!" Ce ae hoč^i uvaroraii prt dobri, poSteni tn aolventni podporni orsanlwqjl, ajTunjJ «e pri Kranjalw-SlovniaU ffrt-imi Jibuti, kjer me lab ko aavarojef u imrtolM, razne pofikodbe. operacije, proti bo- Inml In onemoglosti. K. 8. K. JcdnoU sprejema v svojo sreuo dane in Članice od 16. do 69. leta; otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta. Zavaruješ se lahko za 1250f *500; $1600: $1500 In $2000 poamrtnlne. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo ▼ rasredu "A" alt ~B* Mesečni prispevek v mladlhakT oddelek je aelo nlsek. samo 15e za raided MAM ln za razed "B" in ostane stalen, dasl aafironlnina e -vsakim dnem naraMa. T V slučaja smrti otro* kn zavarovanega V razredu "A" se pla£a do $460.00 In nevarovanega 4 i«zr«lu ae plaSa do $1000.00 poemrtnise. K. S. K. Jednota Wdl fitnstrti BrtH aajmodernejie vrste zava-rovmaja. - • — ' ** * ' ' " tlaij! tft'Oautoe na« 60 let start lahko prejmejo pripadajočo jim reaerro lis>l&Eano ^ gbtorfnl " * Harf 70 let sUri Oanl la flanlce so prosti rseb nadaljnih meotoV. -1 f'> f • ' V- ifMW-,tvi Jednota baa sro| lasten Mat "Glasilo K. B. K. Jadnote", ki Isna-fc.etetiiafcderv slovenskem in aaddkm MUtn Kkntemga dc-WVa 4ask dan ln Oanlea. V&t (a Slovenka bt moral (a) hIH «*r*«»ranfa> prt kot pnfti materi vdor b sirot U dM Aaa aU aitdioa te mofbOAe h> bogate podporne organizacije, potrudi se ln prt-(topi tftojr1**'^ ' e-»ik- -fc. i^j' V'Vsak! slovenski naselbini r Zdrnienlb dttavab bl moAlo biti spadi^^ b K. ft. K. Jednott rjerkoS «e mmafe dntiMa, •tfawBgS k »I katoUBki podporni organizaciji, nstanorSie ga; t»- t •tfro*1 BB. leta. - fca nadSljna po- Jafi&na InTfIvfcfitta pliffte da glavnega tajnika T ------♦ ' — J0WP ZALAK. f$t NO. JOLMT, HUBHM8 PARFUM [>a rt* ui na je leačal v <">zračjii. »|Z njim je nkazala uheljeke, ;| in kadar jo j^ poljubljal . . . Kreevito je stisnil med ]>rsti t konec cigarete. t Lahno je pokadila z voko m like -votle kodre. Pri tem j ji je z-irsnil z ram peteter svi-j len pla-še. — Seveda, draijs^. e. Tnda jjo-jvorila -sem o pisihii, ki sem ga ! o^ku.«im jjarfum 4vr»riK. Diek! —I I Kaj >i misliš? I — To ve« zelo ^Icbro. Tisti skunk, recimo . . . — To*la drsi^et-. sem ti venVlar pravila o ženi . . . . . rla, ki je zašla v denarno stisko in je morala kožuh poti eeno prodati. Toda jaz sem dognal, da je bil kožuh kupljen I istfga dne nov v ti sroviui dOro. — Dick jaz . . . — Kako je pa - to ogrlic«? I Praviš, da je to imitacija. To-|da ti drafrulji so prUtni i:: vem tudi, kje jih je kupil. . — Sreek, lah'ko . . . — O, da, lalik»> si izmisliš novo Ittž. • Ve^-^a sem delal io trudil, da hi ti mo^reJ ku- J. BARKY. ....... - Ta ko si j** zvijal cigareto, je razmišljal o tem, kako bi j. ubil. Ko je btrgal iz knjižica <-igwretnega papirja !»t»l listek, jp |K>mi>lil: S4^1fla j«1 v njepwi so*>i in -■e mn rs-inf bljala pmv tako, kakor «e je sm«4iljala takrat meni. I ri rokso se mn v nem*'m ifnevu tresle. Okno požanir^a jaška je bile* oil p rt o. ^ihče ga ni videl, ko je prihajal po stopnicah zori in ker jm todi zdaj ne bo nibi on -parfnm * * j Oaillar^.'* — iJ^aj som ti >tji sam kupili n* kaj steklen i e 3c. Toda velika Hik>uzna steklenica Odillardovejra "Oreha'*, i ^tojrT-a že od božiča na njeni blesteri toaletni mizici, ui bila o. Težak vonj te | |H»vati darila, totla tebi je bilo tr -amo nekaj kapljic na pivniku. Seveda, on t^ lahko ol)r suje z darili. Zdaj paše poskušaš dokazati mi, Nadela to kar tako tebi nič meni nič. 1 Zavedel se je pravočasno, da ne, sme prižgati te cigareto in opravil jo je v žep. Potoni je parvstaL Ko je zagledala n ie-l £Tov obraz, je hotela krik nit i, . pa je bil preuren ... Nih«e ^a ni videl, ko je odiia-, jal. Na uOie.i je prizora! ci- J garet^, bi storil nekaj, kar bi ga odvruiK> od namena beza t i kakor b 1 aziH ž. Ni k ot" ti je pomiril njegove živce. . Policijska preiskava je bila1 prava muka, toda dokazati mn niso mogli ničesar. To jo gotovo storil tisti 4 jaškov nestvor,' je dejal I>iok prepriečvalno in iisti i3« mu pritiidili. Ko so ga izpustili, jo krenil po ulicah proti doma. Komaj se je pro-magm al, da mu niso šklepetali; z ob j;. Vsa neči sr mu je if»rikazal njen obraz, živo et je za-eatil oni nožni vonj in zopctt se mu je vse pri ^ad zunaj, tega ne aluti." 4tIu ves veliki park je obdan s tem visokim zidom?" "Da, do velikih vrat pri vhodu." Werner »e jezno zasmeje. "In tega zidu ni mogoče razbiti, to sesn že iaprevidel včeraj." "Toda kako sto prišli čez ta zid?" Vedno oči v oč» ji pripoveduje. 4iŽ« včeraj «eni si ogledoval ta park in nisem niogel ničesar napraviti, da bi preplezal zid, ker je ta>ko ovenčan s steklenimi črepinjami. Pri najemniku sem pil kozarec mleka in >em nato od njega izvedel, da na gradu živite samo gospodična Elena in stara Marietta. O tej Eleni pai sem imel svoje mišljenje in ^tm si jo zelo želel dohiti enkra pred svoje oči. Toda najemnik mi je povedal, da na gradu ne sprejemajo gostov. (Samo t 'liko ©eni od njega se izvedel, da so vrata j'amo ob sobotah odprta, kadar mora stari služkinji pripeljati iivož. Ker pa je danes šele torek, me je le mAlo veselilo, da bi *voj obisk raztegnil tako dolgo in sem £el nazaj v feorino. Tam «em dobil vrv, ter *ctn se danes zjutraj jsopet naifxytil tu--em. Upal sem, da bom na zidu našel kak kraj, kjer bi mog-el *vojo vrv kot lano vreči okoli kakega drevesa in bi potem zlezel čoz zid. Toda :tobenegn prostora nisem našel, kjer bi ka< ko drevo stalo blizu zidu. In ko sem stal ravno tukaj, in »•em si ogledoval to-le drevo, ki Be mi pa je vedno zdelo predaleč sem vas ališal peti. Srce mi je tolklo kot kladivo v pr-*ih, kajti »delo se mi je, čegav glas je to. Vfee drugo veste, moja suknja mi je dala blazino za črepinje — in tukaj boju " Vse to pripoveJuje nekoliko »vmesno, da jo spravi iz razburjenja in zadrege v dobro voljo. Datgtnar ga posluša z ža,-re^imi očmi. In Werner mora zopet in zof»et gledati v Čarobno lepe dekliške oči, V3led katerih mu je že kipelo srce, ko je bil že mlad in ki ?-> ga gkdale že iz lepega obraza gospe Leo-noreu Prime njeno -otto in se iskVoni proti njej. fn njune oči m zopet v pozabljen ju medsebojno potope. Tatko ostaneta nekaj časa, oči v oči, roko v roki. Na Dagmanimm obrazu we zof>et pokaže izdajalska rdeeica, srce ji 'bije, kot bi ji hotelo raopočiti in ne ve, kaj jo dela tako srečno. Ali j«- bilo to »a. mo veselje, da je im-eta pri sefri človeka, kateremu je mogla zaupati in ki je bil do nje dober in ljuheaniv? Ali pa je bilo Ae kaj drugega, kaj nepoznanega, kn»j tajinstvenega, čemur v >*voji neizkušenosti ni vedela imena? Toda naenkrat jo potegne- i« njeno blaženosti divji strah. Zelo prebledi in vsrka barv« ji izgine iz obraza. In tilio »n plaho ga vpralsa v svoji nedolžni čistosti: "Kaj ne, saj veste, gospod Warner, da otrok -sramote?" Tq zveni tako ^-inljivo, tako obupano, tako smrtno žta>-loatno, da Wemerja pretrese. Prestrašen jo pogleda "Kdo vam to r^ke-l?" 4< Elena mi je ^kla en dan prod smrtjo mojega dobrega strica Egona. Tako ddbor je bil do mene in ni hotel, da bi mi tO povedali. Vrti drugi pa so me sovražili, o. kafco sovražili t Ker sem »tala med njimi in veliko ded^čino. Tudi tO mi je Elena ^ele povedala onega dne.. Ker nLsem hči Rudolfa »trawerja, in me je pri vsem tem hotel postaviti za svojo dedinjo, četudi ime je zavrgel raprrd svojega obličja — ker je moja mati - oh, pa saj veste to -že dol^o, dolgo, in tako k«po je od vas in tete Brigite, da «te- bila tako dc/bra do mene in da sta mi rHda "u»bogi otrok." Zato tudi upam. da mi bosta ipomagala, če vama morem aedaj povedali da fWb V veliki stiski. To sem izvedela sole onega dne in '»em takoj ve, zelo nesrečna, k« «em izvedela, da oni mož, katerega som tako iskreno ljubila m ga »potovala kot svojega očeta, sploh ni moj oče, da me ni hotel nikdar več videti in da je moja ljuba, lopa mart i izgub-ljena. To me je britko bolelo, goapod Werner, in sedaj me boste tpdi vi samčevali." J •^flb*»eda#i ji pričnejo solze teči po bledih ličili. To pa je foiJo Ve*, kot pa je mogel Werner prenesti. Sede polej? nje, jo prime, jo pritisne k sebi in. tesno pritisne njeno srlavo na efoje prsi. "iMoja uboga, tnala Dagmar, kaj so ti naredili, kako zelo mo m ijadje nad teboj pregrešili! Vsi, celo tvoj oče, ki je btl dragače tako plemenit in dober mož. Toda potolaži se, «rrld«J i«, da j« bil proti teft>i krivičen in krnt in dobil je. do-^STV napatčen in da si ti V relsnici nje- ... aHUf viko***.) JERUZALEM OBKOLJEN Angleško vojaštvo je obkoJiio Jeruzalem v namenu, da prežene vstaške Arabce, ki so zasedli nekatere d£le mesta. K.RETAJNJE PARN1KOV SHIPPING NEWS IS. novembra: Queen Mary v Cherbourg lil. novembra: Ilex v Genoa He ile Framt' v Havre 23. novembra : Ha us.i v Hamburg 2,"». novembra: Europa v Bremen -6. novembra: Vulcanla v Trst Xnrmaiuiie v Havre Aqiiiiiiniu v Cherbourg 2. decembra: Champlaiu v Havre Qneeu liar.v v Cherbourg 7. dwuihra : I'onre iti Savoia v Genoa Hamburg v Hamburg 10. ilercmbra : Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 1-5. decembra: Bremen v Bremen 1-1. decembra: New York v Hamburg Ilex v Genoa 111. decembra: Queen Mary v Cherbourg IT. decembru : Paris v Havre 21. deeemhra : H ansa v Hamburg 20. decembra : Normainlie v Havre AFERA LEPE MARKIZE. Italijanski list-i poročajo, da je tudi druga visoka rimska gospoda zapletena v afero markize Godi di Godio, ki je hotela v postelji spalnega vagona prenesti v Francijo en milijon lir in 50 funtov šterlingov. Po temeljitem zasliševanju jo markiza priznala, da je dobila denar po -posredovanju svojega moža od rinuskega borznega agenta Renata Saeerdotija. Policija jo aretirala, tudi njenega moža in borznega agenta. Sacerdoti je bil dolga leta predsednik s-j>ort-nega klivba "Roma" v rim-wk«1-!!! rinančtKTn in borznem sv<*tu zelo dobro znan. Ker so v afero zapleteni se rlrusri, se preiskava nadaljuje. Aretiranih je bilo se več osumljencev. SMRT "VEČNEGA JUDA." V zadnjih bojih v Palestini je od arabske krogle zadet padel Jud, ki so ga imenovali "večnega JudaNjegova žalostna življenjska/ zgodba res da nekoliko sipoaninia na usodo večnega Juda.. ZaL njegovega imena ne imenujejo. Zgodba tega Juda, je v kratkem tale: Živel je srečno v Rusiji, odkoder pa jo po po-gromih moral pofbegniti ter -se zateči v NVmčijo. Tukaj je potom nekaj desetletij srečno in mirno živel. Tjota. 1933 pa jo moral tudi od ti likaj >poibej»Tiiti in sicer t=di ie izbral za svoje zavetišče Španijo. Ko pa je tukaj izbnihnila revolucija, je moral zorpet bežati. Ker se mu sedaj nobena evrop. di-žavai ni zdela dovolj varna, se je. zatekel v Azijo, in sicer se je naselil na Kitajskem. V kitajskem glav-nem mctfod Nemčijo, je Jud zbežal v Palestino. TVva dni nato, ko je v Sveti deželi « parnlka stopil na suho, ga jo uSnn-tila krogla arabskega vstaša. To je u^^la Juda v 20. stoletju. so zalbeležili v knjigo, da. je bil rojen 3. oktobra ob 1.15. Tako .je torej mlajši deček pol ure starejši od svojega brata, ker so se na kliniki strogo držali predpileov in v knjigah se ne sme nič izpremeniti. Angleški listi so se spomnil i ob tpj priliki na drug zanimiv primer, po ika.ten m angleški državljan Cliarles Short v York-shim sploh nima rojenega dne. Rojen je bil 1. oktobra 1880, ko so :pa zabeležili njegovo rojstvo, se je zgodila pomota, da so naanroč zajpisali 31. septembra. Kar je zapisano, o^ane zapisano in mož ni imel še nobenega rojstnega dne, čeprav je star že 58 let. HAMBURG - AMERICAN LINE ^ IT rt n m IT M n n ur m .» . . ____ NOSU isTi NORTH GERMAN LL0YD KATERI JE STAREJŠI? " Že dobre tri tetine se vleče v Londonu spor oblasti in sorodnikov dveh novorojenčkov-dvojčkov, rojenih v noči od 2. na 3. oktobra. Spor še vedno ni poravnan in juridično ni nobenega sredstva, katerim bi se dalo dokazati, kateri izmed otrok je bil rojen prej in kateremu pripada pravica starej-«šega. V noči od 2. na 3. oktobra ob dveh se je v Angliji končal letni čas. Ob dveh so pomaknili kazalce vseh nr za eno uro nazaj. V .sanatoriju se je pa o-b 1.45 po letnem času rodil bogati materi sinček in njegovo rojstvo so po predpisih točno zabeležili. Pol ure pozneje je prišel na svet drugi deček, in ker so bili ta ča*s vsi kazalci pomaknjeni za eno uro nawaj. PSICA KOT REDNICA. Zoološki vrt v Odenseeju na dan-kem otoku FVmenu je v zadnjih dneh sretliisee ve likoma zanimanja. To je umljivo, kajti veliika levinja, največji ponos tega vrta, je vrgla nič manj' nego pet mladičev. Že to je dovolj razloga za veselje in (senzacijo, prišlo pa je še nekaj drugoga. Mladi levčki so so izikaizali za zelo laične, tako lasne, da jih stara mati na mo-srla nasititi. Ravnatelj zoološkega vrta si je moral izmisliti rešitev. Njegov prijatelj, klavec, ki mu dobavlja meso za živali, ima ikrasno, veliko psii-!co, ki je pred nekoliko dnevi prav tako dobila mladiče. Ptai-ca jo m'oratla prevzeti v dojitev «e dva levčka, kajti levinja jo mogla skrbeti le za tri. Psi ca se je sprva hranila, preiemala jih je zelo nepri jazno. Kmalu pa je svojo antipatijo premagala in sedaj doji .miena 1 ovčka prav tako. kakor svoje psičke. Sprijaiznila se je celo s staro levi njo, kakor r=e mlladiči obeh« razumejo med seboj. 1IHIII||It.,|inilll||,.},,M»"II||liJ|IllMllF||H||ll» Miiiiiii^untiifu''HiimniiiHiinmmiHHun« advertise: in ••GLAS NARODA" Sk,upaj sta šla v smrt. Vodja mestnega ijokopali-škega odseka v Zagrobu Marko Hanževački je pre^l štirimi leti| |)oneveril nad pol milijona din | in obsojen je bil na dve leti', strogega zaipora, a višja, in-1 stanca mu je ka^en zvišala na 3 leta. To dni se ie Hanževački v svojem stanovanju obesil. V smrt jo šla ž njim tudi njegova žena Zora. Xa vrata sta napisala z rdečim svinčnikom: Midva sva mrtva, sporočite to policiji. Hanževački jo zapustil tudi na policijo naslovljeno pismo, ki v njeni pravi, da sta šla z ženo v vsmrt, ker sta ostala brez sredstev in se no moreta več preživljati. Za ljubezen se živi, za ljubezen se umre. Na progi Varaiždin—Koprivnice je skočil* pri postaji Jau-žabet pod vlak posestnikov sin Jakob Varovi iz Koli imena. V smrt je šel zaradi nesrečno ljubezni. Zapustil je poslovilno pismo, v katerem pravi med ribnik m: Za ljubezen se živi, za ljubezen se umre. Fant se je nedavno vrnil od vojakov in zaljubljen je bil v najlepše in najbogatejše dekle v Va.raždi-nu. Njeni stariši pa odločno nasprotovali poroki, ker je bil fant. siromak. To ga je tako potrlo, da si je končal življenje. Oče z vilami prebodel sinu treLuK. V vasi Gornji Buča ni blizu Ojakova se je odigrala krvava rodbinska tragedija. Kmet Peter Rad-milovič je živel v neprestanih prepirih s svojima sinovoma in snahama. Odkar je izročil kmetijo sinovoma, je živel zelo bedno. Oni dan si je kupil platno z:i strajeo, ki mu je pa ena ne druga snaha nista hrteli narediti. Nato je začel zmerjati snaho svojega drugega sina. Ko je sin to slišal, je navalil na očeta, oče je pa pograbil vile in mn prebodel trebuh, da je v od čemijo, Ar. Nfljbk Sanjo 1 1 _____66 18, snopi«. Vestalka. Smwi Marijo Device. Marijin otrok _____________SI 14. snopič. Sr. Beit Jan* Jnnaika deklica. Materin blagoslov ....... 36 16. saopUL Turki pr^d Danaje«. Pabjola In Nofta .......——.....Jo 96. saopUL Sv. Jod; LJobeae* MarUtasgi otroka---—--1» KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 ST., NEW YORK BOŽIČNI IZLETI V JUGOSLAVIJO PARNIKI IZ NEW YORK A- EUROPA .... 26. novembra DEUTSCHLAND . 1. decembra HAMBURG ... 7. decembra BREMEN , . . . 14. decembra NEW YORK ... 15. decembra izbome železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Strokovnjaki nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali _57_BR0ADWAY :: NEW YORK