219. številka._ Ljubljana, v ponedeljek 24. septembra 1900. XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Ushaja vsak dan »večer, brimfii nedelje m praznike, ter velja po potil prejeman a« avetro-ogrske desete aa vse leto 2B K, sa pol leta 13 K, za ostrt leta 6 K 80 b, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 ta. Na naroCbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 53 ge dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu >naj se bla« govolijo poSUjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v tiredniStvo je iz Vegove ulice ftt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon St 34. — »Narodna Tiskarna" telefon St. 85.
Državnozborske volitve.
„Slovenac" je v soboto naznanil, da postavi klerikalna stranka pri državnozborskih volitvah svoje kandidate ne samo za splošno kurijo in za kmetske občine, nego tudi za vse tri skupine mest in trgov, mi pa smo naznanili, da je izvrše-valni odbor napredne narodne stranke sklenil, da postavi stranka svoje kandidate ne samo za skupine mest in trgov, nego tudi za splošno kurijo in za vse volilne okraje kmetskih občin. Volilni boj se vname torej na celi črti, vname se po celi deželi in v vseh okrajih, izvzeta bo samo kurija veleposestnikov, v kateri ima nemška stranka zdaj še nepremagljivo večino.
Sklep izvrševalnega odbora narodne stranke, postaviti tudi za splošno kurijo in za kmetske občine svoje kandidate, je gotovo z veseljem pozdraviti, zakaj vsled tega, da se bodo vršile volitve neposredno in ne več po volilnih možeh ter tajno, so se vse razmere bistveno predru-gačile.
Prav napredni narodni stranki gre zasluga, da se bodo volitve vršile neposredno in tajno. L. 1896. sprejeti zakon 0 državnozborskih volitva določa namreč, da se vrše volitve za državni zbor direktno in tajno samo v tistih deželah, kjer sklene deželni zbor tajne volitve za deželnozborske volitve. Izmej vseh šestnajst kronovin, v katerih se je ob sprejetju tega zakona volilo v kmetskih občinah indirektno, je jedino le kranjski deželni zbor nvedel neposredne deželnozborske volitve, vsled česar se bodo vršile tudi državnozborske volitve neposredno in tajno.
Ta važna reforma, ki najbolje kaže, katera stranka dela na to, da se razširi in poveča moč ljudstva, je zasluga narodne napredne stranke. Ta stranka je sprožila premembo volilnega reda, ona je predlagala in ona je pridobila zanjo veleposestnike.
Prvič je prišla ta volilna reforma dne 6 marca 1897. 1. v deželnem zboru kranj-
skem na razpravo. Vsakdo je mislil, da bodo tudi klerikalci glasovali za to reformo, zlasti ker so bili nekaj tednov poprej v .Slovencu* slovesno naznanjali, da so odločno za direktne in tajne volitve. Toda izkazalo se je, da je bila ta vnetost klerikalcev za direktne in tajne volitve le pesek v oči, kakor tudi njena, po dni. Šu steršiču razglašena sedanja vnetost za jednako volilno pravico ni ničesar dni zega kakor pesek v odi. Nekaj tednov potem, ko je .Slovenec" povedal, da so klerikalci za direktne in tajne volitve, so oni isti klerikalci dne 6. marca 1897. se v deželnem zboru uprli taki reformi in so zapustili zbornico ter tako sklepanje onemogočili.
Klerikalci so pač mislili, da je s tem za vselej pokopana volilna reforma in je za vselej zagotovljeno, da se bo volilo po volilnih možeh in pod nadzorstvom duhovščine. Ali ta njihov račun se je korenito izjalovil. Dr. Tavčar je namreč še v tisti seji predlagal, naj se naroči dež. odboru, da mora v prvi seji prihodnjega zasedanja zopet predložiti zakonski načrt o uve-denju direktnih in tajnih volitev in dež. zbor je ta sklep sprejel.
Postopanje klerikalcev je obudilo v celi deželi in zlasti mej kmetskimi volilci največje ogorčenje. Ljudstvo je spoznalo, da mu klerikalci jedne najstarejših njegovih želja nečejo iz polniti, ker se boje, da bi potem ljudstva ne mogli več tako na uzdi imeti, kakor prej. In te ljudske nevolje so se klerikalci ustrašili, javno mnenje jih je prisililo, da so, četudi težkega srca, prihodnje leto odnehali in glasovali za tisto volilno reformo, vsled katere se bodo že prihodnje volitve vršile direktno in tajno.
Rekli smo že večkrat, da je izid teh volitev popolnoma negotov tako za našo kakor za klerikalno stranko. Še ko se je volilo po volilnih možeh, in je vsak vo-lilec stal pod najstrožjo kontrolo duhovščine, so zmagovali klerikalci le z največjo težavo, le z naporom vseh sil, le z naj znatnejšimi denarnimi žrtvami in z najhujšim duševnim in materialnim terorizmom. Pri
zadnjih splošnih državnozborskih volitvah, pri katerih so klerikalci dobili peto kurijo in vse mandate kmetskih občin, so bili v treh okrajih v največji nevarnosti Pogačnik je bil izvoljen s 156 proti 104 glasom, Žitnik s 105 proti 58 in Povše z 82 proti 58, proti Šusteršičn in staremu Pfeiferju, katerega so njegovi volilci do grla siti, sploh ni nastopil noben kandidat. Kdor ve, kako se je postopalo pri volitvi volilnih mož in potem pri volitvi poslancev, tisti bo pritrdil, da je mogoče pridobiti prav vse mandate, samo če se razvije krepka agitacija. Seve, če bo agitacija tako slabotna, kakor je bila pri zadnjih državnozborskih volitvah, če bodo naši somišljeniki čakali, da duhovščina vse volilce zaprede v svojo mrežo, potem bodo klerikalci lahko zmagali, zakaj to je nepobitna resnica, da ima klerikalstvo v duhovščini tak agitacijski aparat, da jednacega ne more ustvariti nobena stranka na svetu.
Z ozirom na to je potrebno, da se z naše strani ničesar ne zamudi, kar pride pri volitvah v pošte v.
Zdaj se plakatira po občinah razpis državnozborskih volitev. Oblastva imajo sicer dolžnost, da spravijo v red imenik volilcev, in da sprejmejo vanj vse tiste, ki imajo volilno pravico, toda to je jako težko delo in ni dvoma, da marsikdo ne bo vpisan, ki ima volilno pravico. Zlasti se to lahko zgodi pri volilcih splošne kurije.
Vsak, kdor misli, da ni vpisan v imenik pete kurije, ima pravico se tekom 8 dni od dneva, ko je bil v njegovi občini nabit de že In o-vladni razpis volitev, zglasiti pri občinskem uradu, v Ljubljani na magistratu, in zahtevati vpis.
Volilno pravico v peti kuriji ima vsk avstrijski državljan, naj plačuje kaj davka ali ne, da je le spolnil 24 leto in prebiva stalno vsaj šest mesecev v dotični občini, če je bil kdo v zadnjih šestih mesecih odsoten iz občine, ker je bil pri vojaških vajah, ni s tem pretrgana stalnost prebivanja.
Kdor torej ni vpisan v imenik, naj se zglasi v Ljubljani pri magistratu, na deželi pa pri svojem občinskem uradu. Dokazati mora svoje državljanstvo, svojo starost in stalnost prebivanja. Dokazila, ki so kolka oproščena, so: domovinski list, poselska knjižica, krstni list in za stalnost prebivanja v Ljubljani, zglasilni list.
Poživljamo vse somišljenike, naj skrbe za to, da se zglase vsi tisti pristaši naše stranke, ki imajo volilno pravico, in naj pazijo, da ne pridejo v imenik taki nasprotniki, ki nimajo volilne pravice.
V LJubljani, 24. septembra Za nemške klerikalce in proti njim
se je vnela sedaj med levičarskimi listi prav vesela vojna. Izjava dr. Ebenhocha, ki je pravi „enfant terrible" katoliške nemške stranke ter vedno prav nerodno, v veliko zadrego svojih tovarišev izblebeče ali pismeno izda najtajnejše želje in načrte svoje stranke, ta izjava proti Čehom je dvignila nezasluženo mnogo hrupa. Eben-hoch se je izrekel proti češ. drž. pravu ter izjavil, da nemška katoliška stranka še nikdar ni bila toli zrela za združitev s kršč. socijalnimi Luegerjami kakor v tem času, in da sod»j prav tudi ni
nobenega zadržka več, da se priklopi levici. Sedaj pa je vzrastlo nakrat vprašanje, ali je priklopljenje te klerikalne stranke levici sploh na korist. Radikalci, nacionalci in liberalci so skoraj složni v tem, da se morejo sprejeti nemški klerikalci le tedaj v nemško „Gemeinbttrgschaft", ako se odrečejo v8akoršnemu posebnemu stališča ter se kratkoma uklonijo skupnemu programu levice. BReichswehr" zelo obžaljuje okret nemških klerikalcev ter jih svari pred nezvestobo desnici, češ, da bo to njim samim na Škodo.
Kralj Viktor Emanuel, škofje in duhovščina.
Berolinska „Volkszeitung" je prinesla o nastopanju italijanskega kralja sledeče nove vesti: Proti škofu v Andriji, ki je pri pogrebu kralja Humberta govoril sila brez-
LISTBK.
Slovensko gledališče.
(„Aida". — „Sappho".) »Dete še ni shodilo!" bila je v soboto naša sodba o otvoritveni predstavi opere »Aide8! To pa si so mislili vsi sodelujoči Člani opere, kajti drug drugemu niso nič kaj zaupali. Nezaupnost je bila nekoliko prevelika, in zbok nje se je s tempi vred zavlekla predstava proti jednajsti uri; a vse nam je bilo jasno, ko smo slišali, da je operni materijal dospel v Ljubljano šele dan pred predstavljanjem! Tu se ne da nič več maličiti, ampak treba je samo konstatirati to in pa priznati, da so nekatere točke opere kljub temu uspele. Tako v prvem dejanju mešani zbor v svetišču, ki je bil mojstrsko naštudiran, v drugem dejanju prizor Amneride z Aido vzpričo dramatiškega ognja, in v tretjem dejanju tercet Radameza, Aida in Amonazra. Tretje dejanje prestavilo nas je pravzaprav za trenutek v tisti duševni razpoložaj, ki smo 8poznali po njem svojo ljubo staro opero, kakor smo je navajeni. Naša Carnerica, naš ljubi Nolli, posebno pa še novi tenor Olševski dali so nam slutiti, da nas čaka v letošnji operni sezoni še veliko užitka. Novi naš junaški tenorist odlikuje se na
več strani in pokazal se nam je v onem tercetu zares velikana. Naš tenorist uspeva še posebno takrat, kadar izgovarja polno in ne potlačeno; potlačen izgovor zahteva več slovanskih idiomov, tako ruski, pa tudi češki, kjer v pravem književnem jeziku, n. p. Moravani s svojim izgovorom zato niso priljubljeni, ker izgovarjajo, kakor bi zloge „iz stekla klesali!". Zato je pa tudi g. Olševski slovensko lepše pel, (seveda po našem okusu lepše), kot poljsko. Tudi vse kaže, da poljski idiom protežira oni zategujoči način petja ki mu da pri pevcu nekak osladen značaj. No, bodisi kakorkoli, dobili smo v Ljubljano vsekako mojstra dramatiškega petja! To nam je pokazal že lani OIševskega „Bajazzo", tega smo se danes pri rečenem tercetu zopet prepričali in to nam je dokazal pevec tudi v zadnjem prizoru z Amnerido. Še neka druga posebna lastnost diči tega umetnika: to je ekonomija glasu, ki je Olševski v njej pravi mojster! Da lani smo ob „Bajazzu", posebno pa ob .Faustu" celo želeli, da ne bi bil tak „ekonom!" Vsekako imamo tu opraviti z umetnikom, ki si obetamo še mnogo užitka od njega, in naša opera si lahko čestita na tej pridobitvi. — Posebno odlikovala se je v soboto gdč. Carneri, ki je obravnavala Aido s posebno umetniško pijeteto. Gdč. Carneri je menda najboljša
Aida, kar jih smo čuli na svojem odru. — naša izborna altistinja Radkievicz, ki nam je ostal« še izzapredzadnje sezone v spominu kot ljuba znanka, odlikovala se je ta pot s posebno dramatičnostjo. Duhovnico je letos pela za odrom gdč. Noemi z lepim glasom in posebno preciznostjo. — 0 basistu g. Lotzschu danes še ne moremo izreči sodbe. Pevec nam ni bil nesimpati-čen. Nevarni točki celega večera bili sta zbor in orkester. Temu ni bilo zameriti, pač pa bi se bil lahko nekoliko bolj pobri-nil zbor, ki ga je vendar nekaj (25 pevcev in pevk), pa ga ni bilo nič slišati. Mi smo kar se zbora tiče razvajeni! Križ je seveda ta da pri nas vse tako narazen vleče, in tako malo vkup; nekteri zborovi člani iz prejšnjih let stavili so pač prenapete zahteve, da bi se mogli reangažirati.
Slednjič ne smemo nikakor zabiti novih Aidinih dekoracij. Te so nas kaj ugodno presenetile, in kdor se spominja na borno opravo ,Aide* izza prejšnjih let, nam bo to pritrdil. Ker je tudi veliki sceniški aparat deloval brez nepotrebnega šuma, vse kaže da smo dobili jako pridnega gledališkega mojstra. Videti je, da bo v torek
Aidina predstava užitek v vsakem ozira.
* * *
Ko bi včeraj nedelja ne bila, bi bil za pobožnejše naše občinstvo mal, intimen
praznik. Igrala se je na našem odru prvikrat Grillpazerjeva „Sappho", in nastopili sta v njih dve novi igralski moči, ki smo jih do sedaj s težkim srcem pogrešali: mladostni ljubimec in mladostna ljubimka. Izreči moramo koj, da se naravnost čudimo, kako je dvema tujcema različnega pokolenja bilo mogoče, v slabih šestih tednih ovladati tuj jima idiom tako kot ga zahteva .Sappho", ta tragedija srca in povest ljubezni. Ne dejanje, ampak le govor in glasba govora morata tu priklepati gledalca dve dobri uri na gledišča To je naloga, kakoršno si lahko zadajajo samo krasnorečni pesniki, ki jo pa tudi morejo proizvajati samo igralci, ki ovla-dujejo duha jezika. Prisrčno čestitamo najprej v tem pogledu Čehinji gdč. Riickovi in Hrvatu g. Štefancu> častno in posebno pri-znavalno pa je tudi za g. intendanta Hu-bada, ki je bil prevzel neverjetno težko nalogo, uvesti dva tujca v tako kratkem časa v intimnosti slovenskega jezika. — Ključ) vsakemu jeziku so njegovi vokali; toda no le petero osnovnih vokalov, ampak deseterne nujance njihove, ki sov slovenskem jezika posebno bogato razvite. Pri tej skrivnosti jezikovi je prof Hubad začel in s to skrivnostjo je dosegel tako čudovite uspehe, ki se posebno v dražeatni luči kažejo ob pomanjkljivem izgovora drugih čeških členov naše drame, ki že po več let bivajo v L ub-
taktno in naravnost puntarsko, je vložil generalni državni pravdnik v Trani-ju obtožbo radi zaničevanja državnih naprav. Tak čin se kaznuje z zaporom enega leta in z globo do 1000 lir. Hkratu je ministrstvo zaseglo Škofovo plačo (11.000 lir) za dve leti in jo naklonilo revežem v Pugliji. Ob enem naznanja glasilo justičnega ministrstva, da sta kaznovana župnik v Cerchiji in v pokrajini Palermo s konfiskacijo plače in z zaporom, ker sta se pregreSila proti nravnosti. Be-rolinska „Volkszeitung" piše, da so taki slučaji duhovniške renitence in nenravnosti jako pogosti, a da jih italijanska vlada radi vpliva — žensk doslej ni dovolj kaz novala, sedaj pa poteguje justica volkom ovčje obleke z života. Pod novim vla danjem se torej duhovništvu ne bo godilo več tako kot pod Humbertom, ki je napram duhovnikom bil prepopustljiv. Viktor Emanuel je tudi odredil, da se je 20. t. m. praznovala slovesno 301etnica zasedanja Rima, ter da se smatra ta dan kot narodni praznik. Tega slavlja se je vdeležil osebno, kar se smatra kot direkten korak proti papežu in kot odgovor na papežev nagovor na turiuske klerikalci. V Italiji je začela po klerikalnih poljih briti rezka burja.
Vojna na Kitajskem.
Iz luke Taku je došlo 20. t. m. tole poročilo: 4000 Rusov, 3000 Nemcev, 1000 Francozov in avstro ogrski oddelek so začeli danes z naskokom fortov Peitanga. Forti so prav živahno odgovarjali s streli. Streljalo se je do poldneva, toda že ob 10 uri do poludne so forti prenehali streljati. Kitajci, okoli 3000 mož, so s čolni zapustili utrdbe ter pobegnili, zapustivši le 4 mrtvece. Angleži in Italijani so dospeli na bojišče prepozno. Iz Tientsina in luke Taku bite v Peitang pomožne čete. Zavezniki so utrdbe vzeli, a imeli so okoli 120 ranjencev in mrtvecev. Reuterjeva agentura javlja nadalje iz Pekina 17. t. m.: Pejtaču so danes zjutraj zasedle angleške in američanske čete. „Times" poroča, da se okoli Pekina tolpe boksarjev množe, in da je bilo v zadnjih dneh blizu Pekina več krščanskih družin pomorjenih. V pokrajini Šansi v južni Kitajski so boksarji pomorili baje vse misionar je z družinami vred. „Standard" poroča celo neverjetno vej&r-{& .j$r aOUO Kitajcev večinoma dosluženih vojakov, katere je nabral Lihungčang (!), pod poveljništvom Čan-kasvunga na poti proti Tientsinu. Osem roparskih ladij pa je namenjenih, porušiti vasi v delti Kantona ter pomoriti ondotne kri-stijane. Grof Waldersee, ki je imel v Šang-haju nad ondotnimi mednarodnimi četami veliko parado, bo imel še dosti dela, da napravi red po Kitajskem. Glede mirovnih pogajanj ni slišati ničesar več. Amerika menda naravnost odklanja nemški predlog ter hoče začeti nemudoma mirovna pogajanja. Mac Kinlev hoče baje poklicati vse američanske čete, razen par posadk, domov. Druge velevlasti se baje z Bulowim predlogom stri* njajo, česar pa ni lahko verjeti.
Kako ravnajo Angleži z izgnanci. 95 Nizozemcev, 46 Italijanov, 23 Nemcev in 10 Američanov je izdalo protest proti ravnanju Angležev z izgnanci, ki so
ljani. A še več. Moč te skrivnosti pozna se na negativno stran celo pri naših domačih igralcih, ki večkrat — iz same ljube afekti-ranosti — izgovarjajo, da človeka ušesa bole. „Prosssiim" mesto domačega „prosim", „detžal" mesto „držal" in „rćkel" (kakor „rekelc") mesto „ rekel8 itd. so v gledališču na dnevnem redu. Upajmo, da odposlej temu ne bo več tako.
Vsebina igre je kratka. Zmagovalna vrača se domov Sappho, z oljkinim vencem okičena z olimpijskih iger, ki je na njih zmagala s svojo liro; s seboj pa vede Pha ona, bornega mladenča, ki si je osvojil njeno srce. Božanska Sappho, ki so klečali pred njo knezi in kralji, udala se je preprostemu mladenču in si ne želi več drugega na svetu, kot tiho srečo na svojem otoku. Phaon pa, ki ga je bila očarala zmagoslavnost Sap-phina, zaljubi se v njeno priprosto sužnico Melito. To pahne veliko pesnico tako iz dušnega ravnotežja, da sklene poslati Melito na samoten otok. Phaon pa prepreči njen načrt in sam odpelje Melito na otok. Ali podaniki Saphini ju zajamejo in privedejo nazaj. Otroška udanost Melitina in naraven ponos Phaonov ganeta velikodušje Sapphino tako, da se odpove svetu, vrže liro v morje in sama skoči za njo. — Grillparzer je izlil nežne pevske čute v poetiško lepi jezik.
morali brez vzroka ostaviti Transvaal. Mnogi ao morali pustiti ondi ves svoj ime-tek ter nemudoma odpotovati, ne da bi se mogli pri svojih ženah ali otrocih posloviti. Kakor najnižje zločince so jih zgrabili in odtirali na kolodvor. Potovanje od Pretorije do East Londona se je vršilo skoraj brez izjeme v odprtih živinskih vozovih, v katerih pa tudi ni bilo prostora. Tako je v enem samem vagonu sedelo 18 žensk z 42 otroci. Potovalci so bili izpostavljeni zimskemu mrazu ter hudemu dežju. Vožnja je trajala 4—5 dnij. Angleška vlada ni dala potnikom nobene hrane, a ko so si jo hoteli na kolodvoru v Bloemfonteinu sami kupiti, so jih pognali vojaki z orožjem grozeč jim, da jih poatrele Po morju so se vozili na angleškem parniku „Manhattan". Umivati se skoraj niso megli. Mila ni dobil nihče. Nesnažnost je bila v obče velika. 500 krožnikov, žlic, vilic in skled so si morali potniki umivati sami v čebričku z jedva pet litri vode. V nekem kotu je bilo stranišče, kamor se vsled strašne nečednosti ni upal nihče. Kavo, čaj in juho so dajali potnikom iz čebrov, iz katerih so malo poprej umivali ladjin krov. Jed pa so dajali iz železnih posod, ki so bile angleškim vojakom za pljuvalnike. V nedeljo, 29. avgusta, so dobili popotniki docela gnilo in 50 m daleč smrdeče meso. Neki Adams, zdravnik na ladji, se ni brigal za zdravje potnikov prav nič ter kazal očitno sovraštvo do inozem-cev. Neki materi, kateri je zbolel otrok, je dejal, da ni prav nobene škode, če pomre Holandcem nekaj otrok, tudi Angležem jih je pomrlo že mnogo. Izgnance je stražilo okoli 100 angleških vojakov, ki so bili pravi izvržek družbe. Bili so polni ušij ter imeli navado, da so se vpričo izgnancev slačili do nazega ter si lovili mrčes. Po Madejri je bila jed nekoliko boljša, ker je kupil ondi kapitan Jan nekaj glav živine. Saj pa je bil tudi skrajni čas, ker se je bilo bati najhujšega. „Izdali smo ta protest", so pisali izgnanci, „da pokažemo, kako izraža svojo kulturo državljanom drugih vlastij tista Anglija, ki je začela vojno v Južni Afriki, da bi ščitila zatirance." To poročilo se docela strinja s poročilom, katero je ob javil v našem, listu,. ^a|,-roJ2fe, gosp. Egon Mošche, ki je kot izgnanec doživel iste angleške brutalnosti.
Dopisi.
Iz Gorij, 22. septembra. Naše občinstvo gospodarstvo je prav podobno gospodarstvu svederskih oštarij. Naš gospod župan, sic er pošten vse časti vreden mož, ima to veliko slabost, da nima nikdar časa napraviti reda. Trde, da že skoro celih dvajset let bo župan, pa še nobenega računa ni. Pa vendar pravijo, da se je peljal te dni s svojimi vernimi pristaši kar za tri ali štiri dni v Ljubljano na katoliški shod. In recite mu, kje so občinski računi. Takoj se Vam odreže, nimam časa, nimam Časa, toliko imam opravila. Gotovo, katoliški shod bi se brez njega ne vršil, občinski računi so pa lahko brez njega, ker jih nič ni. Pred kratkim je pripovedoval neki bivši občinski svetovalec v gostilni, da je
Priznavati moramo, da je prevod posebno naraven in lep, in da je znova dokazal umetniško gibčnost in moč slovenskega jezika. Želeti bi bilo, da bi dobili še več takih prevodov.
Kar se tiče vprizoritve igrine, nas je jako ugodno presenetila. Okusna scenerija, jako skrbna priprava in točno igranje, — igralcem in suflezi na čast moramo pripo-znati, da te gospodične kar nič ni bilo slišati —, vse je bilo tako, da smo šli zadovoljni iz gledališča, kar veliko pomeni pri tako kontemplativni igri. Gospej Danilovi treba priznati, da je bil zanjo v tem žanru jeden boljših uspehov, če ne najboljši. Seveda je drugo vprašanje naravna nadarjenost in dispozicija za to ulogo. Gospa Danilova prihajala je včasih kljub nadarjenosti in rutini svoji in kljub bogati modulacijski sposobnosti svojega glasu, ki je na našem odru, kakor se kaže, posebnega vpoštevanja vredna, — skoraj monotonna. Posebno ji pa manjka nekaj, kar je za verjetnost te uloge odločilne važnosti, in to je notranji, srčni čut. Ta se ne da nadomestiti niti s tožečim glasom, niti s tehniko, kajti strast brez notranjega ognja je mrtva. Gospa Danilova je bila krasna prikazen, ki so jo tudi jako okusni kostumi posebno povzdignili. — O gdč. Riickovi smo ie dejali, da je občudovanja
občina dolžna 4000 kron kranjski hranilnici, in ta obč. svetovalec je tudi pripovedoval, da je občina najela ta dolg brez vsakega občinskega sklepa in da nobeden ne ve zakaj. Koliko je resnice na tem, ne vemo- Upamo pa, da se dobi vendar kakšen občinski svetovalec, ki razjasni to pripovest o 4000 kronih nam davkoplačevalcem, oziroma da se krene ta dotični bivši svetovalec po prstih, če ni res to, ter govori take besede javno po gostilnah. Radovedni smo, koliko srebrnikov so prinesli naši sve-drči s sabo iz Ljubljane, pa ne na posodo od kranjske hranilnice ampak, od odbora za pripravljanje za katoliški shod. Pri nas je seveda vse klerikalno, pa mej klerikalci so vendar nekteri, ki vedo, da denar ni igrača, in ti so zahtevali pri konsumnem društvu natančnost in red. Pa prvi svedrci so bili zelo po konci, župnik Ažman je na zadnje vse pomiril, da je sedaj pri starem neredu. Da bi le že skoro prišla tista liberalna kuga v Gorje, katere se svedrci tako boje. Da bi le prišla skoro, da bomo imeli občani boljši in točnejši red.
Iz Šoštanja, 23. septembra. Ali res? Pod tem zaglavjem je priobčil „Slovenski Narod" poročilo o konsumnih društvih, katera so baje z veliko izgubo ustavila svoje delovanje. Navedel je dopisnik tudi So štanjsko društvo. V pojasnilo Vam javimo, da to društvo še obstoji, da je prodajal-nico le drugemu trgovcu odstopilo, ker se je naselil narodni trgovec, in ker vsled tega nismo več prisiljeni, nemčurjem dajati denar, kakor pred osnovanjem društva. Naše društvo torej obstoji in kakor računi kažejo, nimamo zgube, marveč še nekaj dobička.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 24 septembra.
Osobne vesti. Gimnazijski profesor v Kočevju g. Alojzij M a y r je premeščen v Trident, — suplent v Miesu g. Fran S e i t z je imenovan začasnim profesorjem na sp. gimnaziji v Kočevju. — Župnik v Toplicah g. Ivan Babnik je dobil častno svetinjo za 401etno službovanje.
— ..Edinosti" I Piše se nam: Tržaški lev je nekaj časa sem spal, a sedaj se je zopet zbudil, in pred njegovim glasom se trese cela Kranj ka. „Pred njegovim rjovenjem" nočemo reči, ker nekaterniki, ki to živalico dobro poznajo, trdijo, da je levova koža samo izposojena, pod njo pa da se skriva druga koža! Kaj se je zgodilo ? V „Slovencu" so bili mnenja, da bi bil moral tržaški lev na katoliški shod, posebno že zategadelj, ker se je tam zbralo obilo privatnih njegovih najožjih sorodnikov. To pa je Tržačane silno razgrelo, in odgovorili so s tem, da so—nas naprednjake zopet jedenkrat prav pošteno razmesarili. V boj so poslali »enega v imenu vseh", a to je pravi Goljat, le škoda, da ga je v glavi manj, nego ga je v hlačah! Ali sedaj čujmo! Vpelje se orjak s tole „ duh teč o cvetko": Klerikalni in liberalni gospođi v Ljubjani ne ugaja, da se mi tukaj ob sinji Adriji ne pogajamo še za tiste duhteče cvetke, ki so jih na
vreden njen lepi in jasni izgovor. Ako nam mlada igralka v šestih tednih v tujem jej jeziku ume nuditi v govoru glasbeni užitek, je s tem vse povedano. Posebej pa moramo še omeniti, da nam se je milo storilo ob njenem joku, kar pomeni na vsak način zmago umetnosti. Zunanjost igralkina je dekliško ljubka. Tudi opraviti ume se jako okusno. — In sedaj Štefanac! Toliko zaželenega mladostnega ljubimca da bi torej srečno imeli! Prepuščajoč nadaljno sodbo o zmožnostih tega igralca drugim prilikam, konstatirati nam je v prvi vrsti jedno, in to je, da je g. Štefanac realist. Prav blagodejno je delovala neizprijena naravnost njegova. Na tej podlagi se da ob mladosti in pa ob zmožnostih, o kakoršnih nas je g. Štefanac že ta pot prepričal, veliko doseči, in naj ga ne strašijo male zapreke, ki se mu v bran stavijo vspričo tako kratkega časa njegovega tukajšnjega bivanja. Govoril je g. Štefanac jako lepo, in na vse občinstvo je napravil prav simpatičen utis treznega in pridnega mladega umetnika.
Ostale uloge so bile v sigurnih rokah gdč. Ogrinčeve in g. House ter tudi novo-angaževanega g. Boleške, ki je pokazal v ulogi starega seljaka veliko temperamenta. — Posebno ugodno nas je dirnil točni en-semble. A.
kaz zelo zel o visoko stoječih krogov nakatere poslušne kreature presadile z nemškega gnoj išča na kranjska tla in ki so znane pod imenom „liberalizma" in „klerikalizma". Na tele zelo, zelo visoke kroge — morda imajo go. spodje v mislih samega cesarja! — naj si takoj patent vzamejo! In poslušne kreature! Za res, prav dobro! če tržaški noj svojo prazno bučico v pesek vtakne, pa na svetu ni ne „liberalizmane „klerikalizma"! Samo na nemškem gaojišču poganja še liberalizem, drugod po svetu pa nikjer! In sedaj naj še kdo pravi, da so naši Trža-čani pravi Kinezarji! Vsaj mi tega ne pravimo ! Na pa poslušajmo, kaj nam orjak „v imenu vseh" še ponuja. Neke dobre svete, kojejeVašlistvčistodo8tojni in mirni obliki priobčil — imenuj« „napade", »izživljanja na najpodlejši na čin". Pobaha se pa, da Vam je svoje stališče tako preciziral, da Vam je kar sapo vzelo, ter ste grenko zdravilo pogoltnili z največjim samozataje vanj em. V istini burna domišlija! Ker niste tem političnim otročajem dali male brčiće, pa menijo, da so Vam sapo zaprli, in da ste pogoltnili grenko zdravilo! Večje pretiranje ni mogoče ! Pač, mogoče je! „Eden v imenu vseh" konča namreč takole: Bodite zadovoljni, da vam navdušeno branimo hišo, v kateri si Vi privo-ščate — domači prepir.'! Ali hočemo še kaj odgovarjati? Ta „eden v imenu vseh" ali prav za prav „ta lev z izposojeno kožo" se bo pač zopet nazobal osata, potem pa se z nova vleže za plot, ter prične spati, kakor je spal do sedaj. Smrčanju v spanju pa je imel za delovanje!
„Poslušna kreatura".
— Brzojavni pozdravi katoliškega shoda. Iz Kozjega se nam piše: Tudi iz našega okraja odposlalo se je več brzojavnih pozdravov .katoliškemu" shodu v Ljubljani. Brzojavil je dekan Bosina ; proti temu nimamo in ne moremo nič imeti. A da so brzojave tudi odposlala županstva Pilštajn, Zdole in Drensko rebro, okrajni zaatop v Kozjem, in »katoliško" politično društvo, prav za prav: da so se imena teh javnih korporacij podpisale pod dotične brzojavke, — proti temu moramo od ločno protestovati. Vse te korporacij ne vedo ničesar o teh brzojavih; odposlala jih je vse ena oseba, načelnik našega okrajnega zastopa in političnega društva, gospod župnik Tomažič, ne vprašavši nikogar za dovoljenje. Gospod Tomažič je v našem okraju jako čislana in priljubljena oseba, narodnjak skoz in skoz in v vsem koncilianten mož; a baš zaradi tega ni nikdo pričakoval, da bode on vporabU svoja dostojanstva v strankarske namene, v povzdigo imena in kor i s ti j tistega človeka, ki je imenoval Celje „fremdes Go-biet" za Slovence. Kot nekak političen vodja Slovencev našega okraja bi moral gospod župnik vendar uvidevati, da ne gre brez pooblastila dotičnih korporacij, ki mu izkazujejo svoje zaupanje, posegati v zadeve, o katerih te korporacije nočejo nič vedeti. In da politično društvo in okrajni zastop v Kozjem noče nič vedeti o človeku, kakoršen je dr. Šusteršič, in o njega špekulativnem katoličanstvu, to bode gosp Tomažiču gotovo prav dobro znano. Saj mora tudi on kot dober narodnjak priznati, da slovenski narod ne more in ne sme nič opraviti imeti s takimi prireditvami, katerim je duša — dr. Šusteršič. Žalostno, da se daje naše duhovništvo za nos voditi in izkoriščati. Toda dani se, dani, tudi na Štajerskem.
— Z dežele se nam piše. Brali smo sobotnega „Slovenca". V njem se objavlja sklep klerikalnega vodstva, da je isto sklenilo, vse dozdajne drž. poslanca zopet kandidirati. Tu se ne pove, da so volilni prej vprašali, ako so še zadovoljni s temi poslanci, ozir. istimi kot kandidati, ampak objavlja se kratko komanda vodilnih klerikalcev. Kat. shod, „prevzvišenosti, prebla gorodnosti, visoko plemstvo" so tem ljudem pri „Slovencu" ves zdravi prevdarek vzeli Ali imate kmetske volilce tako v roki, da smete kar le komandirati! Počasi, gospoda „preblagorodna in prevzvišena", kmet bo zdaj direktno z lističem volil! Pa nekaj imejte sramežljivosti v sebi. Vsaj zaradi lepšega vprašajte kmete volilce, ali vsaj pišite, da ste jih vprašali, dasi si mislite v ubogem našem kmetu svoje volilno živino-Kaj poreko drugi ljudje, če vidijo, kako
našega kmeta nizko postavlja. Vidiš zdaj, farovški volilec, koliko si v očeh teh svojih vodnikov vreden! Ti imaš komandirati pred volitvijo to gospodo, ker, če jo ti pustiš na cedilu, zboli tri četrtinke duhovnikov iz jeze in marsikateri kandidatov pride ob kruh. Farovški volilec, zapomni si to klofuto! Izrabljaj jo! Zdaj se puntaj, naj ti vsaj vse dolgove do 100 gld. v farovških posojilnicah zbrišejo in nova posojila dajo brezbrestno vsaj za dobo, dokler novi drž. zbor živi. Zdaj imaš razlog, da se kujaš. Verjemi, če je treba 100 tisoč gld. za utola-zenje tebe v roke vzeti, vzeli jih bodo. Tako vsaj nekaj koristi dobiš iz svojega tlakarenja farovžem in za sramoto, ki ie2i v tem, biti volilna živina, kateri se reče hi, hi— naprej ! —
— Gosp. profesorju Pleteršniku je bil včeraj v konferenčni sobi I. gimnazije na slovesen način pripet podeljeni mu viteški križec Franc Jožefovega reda.
— Volilo. Umrli cesarski svetnik in ravnatelj trgovske šole, gospod Ferdinand Mahr, je zapustil v svoji oporoki ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu 200 kron, za kar mu je društvo gotovo hvaležno.
— Ljubljansko prostovoljno gasilno
društvo je imelo včeraj dopoldne izreden občni zbor v „Mestnem domu*.   Na dnevnem redu je bilo: a) regulacija  plač društvenih uslužbencev in b) slučajnosti. Predlog, da ostane glede plač društvenih uslužbencev, osobito glede vežbalca Daxa pri starem, ni bil sprejet, nasprotni predlog se ni stavil in točka je potemtakem ostala nerešena.  Med slučajnostmi so zahtevali nekateri člani na ne baš dostojen način, da se onih 6 članov, ki jih je odbor izključil zaradi hujskanje in zahrbtnega delovanja v društvu, zopet v društvo sprejme. Ker vsled neparlamentarnega vedenja nekaterih članov ni moglo priti do pravega razgovora in sklepa, zaključil je predsednik občni zbor. Občni zbor toraj ni imel nikakega uspeha.   Izključeni člani so bili voditelji hujskarije in kršenja discipline v društvu,' sklicevali   so  tajne  seje,   razpošiljali so hujskajoče okrožnice, sestavljali in odpo šiljali so deputacije okoli Nemcev in nem škutarjev, črnili in blatili so društvo po nemških listih, poskušali zopetno vpeljavo nemškega poveljevanja itd.   Nekateri elementi te vrste so menda še v društvu in treba bo energično nastopiti, da se napravi v društvu zopet mir in red.
— VI. narodna  dirka  kluba slov. biciklistov „Ljubljana". Včerajšnja dirka se je izvršila pri ugodnem vremenu prav dobro. "Vseh gledalcev je bilo 1600; takrat smo opazili posebno veliko nežnega spola. Udeležila so se tudi razna društva iz Trsta, Postojne, Celja, Dolenske in Gorenjske in iz drozih krajev. Od 23 zglašenih je Star-talo 14 dirkačev. Izid je sledeči: I. točko: D''rka juniorjev. Prvi  g. Reberski Mirko (hrvaško društvo  biciklista  „Slovjen8 v Zagrebu) v 1 minuti 55 »/i sek.; drugi g. Škrabar Fr. (klub slov. bic. .Ljubljana«) v 1 min. 56 */6 sek.; tretji g. Debelak J. (slov. kolesarsko društvo „Ilirija") v 2 min. 0 aek. II. točka: Borba za prvenstvo slov. kolesarskega društva „Ilirija"; 2000 m = 5 krogov. Prvi g. Rebek D. v 3 min. 47»/« sek.; drugi g. Gotthard J. v 3 min. 48*/» sek; tretji g. Novak Fr. v 3. min. 51*/« sek. III. točka: Glavna vožnja (predvožnja) 400 m = i br0g. Prvi g Grassi Aq (klub s]ov. bic. .Ljubljana«) v 29V« sek.; drugi g- Rebek Dr., (klub .Ilirija«) o 29»/« sek.;
g. Ferkovid, (hrv. dr. „Slovjen") v 294 o sek; četrti g. Ribnikar J. (klub srbskih bic. „Belgrad") v 29«/« sek. Ti so pri-jjj v odločilno vožnjo točka VI. IV. točka. jf*a gostov; 1200 m = 3 krogi. Prvi g. ^bnikar v 1 min. 58*/6 sek.; drugi g. Fer-*0vič v 1 min. 59 sek.; tretji g. Reberski 7 2 min. 1 sek. V. točka. Borba za pr-Pfvenstvo »Zveze slov. kolesarjev" g 00 m = 12 krogov. Prvi g. Gotthard v mm. 21*/8 sek.; drugi g. Grassi v 8 min. *2 sek; tretji g. Speil v 8 min. 23 sek. VI. J0Čka- Glavna (odločlna) vožnja. (Gl. tofka in.). 1299 m. 3 krogi. Prvi g. Fer-kovi-'
kar
lc v 1 min. 548^ sek.; dragi g. Ribni-v i min. 54*/6 sek.; tretji g. Rebek v mm. VII. točka. Borba za prvenstvo J2^ba slovenskih bic. „Ljubljana"
19<7 m 5=58 3 krogi' Prvi 8- Speil v 2 min. /« sek.; drugi g. Grassi v 2 min. 20*/6 tretji g. Škrabar v 2 min. 21 ■/« sek. 1 Handicap. 2800 m = 7 krogov.
Prvi g. Ferkovid v 4 min. 18«/5 sek.; drugi tandem Novak-Reberski v 8 min. 18s/6 sek. tretji g. Gotthard v 8 min. 19 sek. četrti g. Novak. Pri tej točki so Startali le štirje dirkači. Tandem in g. Ferko-vič so dali 300 in 150 metrov naprej. Vozilo se je v obče bolje kot pri prejšnjih dirkah. Posebno priznanje pa zasluži za svojo požrtvovalnost g. Grassi, ki ne samo da je dirkal pri vseh točkah, je tudi vse druge, tu pa tam lenobo pasoče dirkače živahno naprej vlekel, to pa v svojo škodo, ker se je s tem jako izmučil. Posebno se je to opazilo pri V. točki. Ker se je pri ti točki prekoračil določeni maksimalni čas vožnje za 21 sekund, ni .Zveza" pripoznala nagrad, marveč odredila, da se ta točka ob priliki ponovi. Najbrže se napravi dirka na 50 km in sicer mogoče že prihodnjo nedeljo na dirkališču proti malenkostni vstopnini. Zvečer se je vršil koncert v novootvorjenem ličnem in prikupljivem paviljonu v „Narodnem domu". Ves prostor je bil napolnjen odličnega občinstva. Predsednik dr. Jenko je pozdravil navzoče občinstvo ter posamezna društva in se zahvalil uredništvom tukajšnjih listov za podporo; Gombač je, nazdravivši tujim dirkačem, povedal izid današnje dirke; dr. Kušar je napil slav. občinstvu in domovini; Dore Vernik pa zaslužnemu predsedniku dr. Jenkotu. V salonu je kmalu zavladala živahna zabava, katero je pospešila včeraj izvanredno dobro in neumorno igrajoča godba tukajšnjega pešpolka. Ne samo, da je prav dobro igrala, sestavila je tudi prav lep spored, žela je toliko priznanja, da je nekatere komade morala po dva- do trikrat ponoviti. Godba je sedaj sijajno pokazala, da more — samo če hoče — jako zadovoljiti vse občinstvo. Tudi pri dirki je godba prav marljivo delovala.
— I. slovenska umetniška razstava.
Ke r je došlo zopet nekaj novih ki parskih in [slikarskih del, se je „seznam in imenik" izdal v pomnoženi izdaji. Včerajšnji poset je bil jako mnogo-brojen. Tudi mnogo tujcev, med njimi precej Hrvatov, je že posetilo razstavo. Hrvatski listi „Život", „Nada" „Svjetlo" in „Agramer Tagblatt" so poslali svoje poročevalce.
— Slovensko akademično ferialno društvo „Sava" ima v sredo, dne 26 t. m. svoj redni občni zbor a sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. poročilo preglednikov. 3. Volitev odbora in preglednikov. 4. Slučajnosti. Začetek ob 6. uri popoldne. Lokal: „Narodni dom". Ob 3*/» uri popoludne vabi odbor Savane, da pridejo (s čepico in trakom) k sestaoku. Ob 8V3 uri zvečer pa priredi ljubljanskemu občinstvu . ,Sava" zabavni večer z godbo, petjem in šaljivim brzojavom. Vstopnina 60 vin., rodbine 2 K. preplačila v korist Prešernovemu spomeniku s| hvaležno sprejemajo. Odbor.
— „Politik" je prinesla prevod R. Murnikove humoreske „Iz dnevnika nadebudnega Dvojkogoja", ki je izšla v letošnjem „Ljubljanskom Zvonu.
— Prost Fleck. S Ptuja se nam piše: Pred par dnevi otvorila sta se v Ptuju nemška višja gimnazija in nemški „Studenten-heim". Razumljivo je, da se ptujski Slovenci teh slavnosti niso vdeležili. Prost Fleck se vdeležbi ni mogel z lahka izogniti, ker je prišel tudi cesarski namestnik grof CIary radi te slavnosti v Ptuj. A mil. gosp. prost bi lahko svojo v d e 1 e ž b o skrčil v tako smer in obliko, da bi Slovencev ne žalil in izzival. Tega pa on ni storil, kakor da nima nobenega ozira na ptujske Slovence. Vdeležil se je celo banketa, pri katerem seje demonstrativno napivalo »Sild-marki" in .nemškemu Schulvereinu". Vse-kako pričakujemo, da bode gospod prost v bođoče pri jednakih prilikah previdnejše postopal.
— Cesar v Gorici. Že zdaj kar mrgoli v Gorici redarstvenih organov v uniformi in v civilni obleki. Tujci imajo zdaj največje sitnosti, ker vsak se zdi policiji sumljiv, a kdor nima najizbornejših legitimacij, gre brez pardona v zapor. V Gorici bodo zaprli tudi most proti Stračicam, a orožništvo. zlasti proti meji, je znatno pomnoženo. Kadar bo cesar v Gorici, postavljen bo okrog mesta trojni kordon, a v mestu so vsi reservisti poklicani, da bodo delali špalir. Tistim, ki imajo v Gorici okna na one ulice, koder se bo peljal cesar, je glavarstvo zabičilo, naj strogo pazijo, koga vzemo k oknu, ker pade nanje vsa odgo-
vornost. Tudi bo vsa železniška proga do Gorice zastražena tako, da se nihče ne bo mogel približati dvornemu vlaku.
— Kletarskl tečaji. Podpisani name rava tekom letošnje zime prirediti dva ali tri kletarske tečaje v državni vzorni kleti v Rudolfovem. Vsak tečaj, h kateremu bode pripušeno le 15 do 20 vinogradnikov, trajal bode dva ali tri dni. Poučevalo se bode v vseh strokah umnega kletarstva in sicer teoretično in praktično, v državni kleti kjer bode tudi poskuševanje raznovrstnih vin iz novih državnih nasadov. Kdor se misli enega teh tečajev udeležiti, naznani naj to podpisanemu vsaj do 1. novembra in pove, kateri mesec bi se najraje tečaja ude ležil. Prvi tečaj bode meseca decembra, drugi januvarja, tretji februvarja. Program in vabilo dobijo udeleženci do 10. tega meseca, v katerem se bode tečaj vršil. — B. Skalick^, tehnični vodja državnih vinarskih zadev na Kranjskem.
— Samomor v deželni bolnici. Da nes zjutraj si je v deželni bolnici prerezala žile na roki Marija č ...., žena sodnijskega knjigovodje v Ljubljani in je umrla. Poprej že jedenkrat je bila poskusila se na ta na čin usmrtiti, in so ji to preprečili in jo dali v deželno bolnico v opazovalno sobo in od tod, ko s ovideli, da je duševno zdrava, na medicinski oddelek. Danes zjutraj je šla na stranišče in si je tukaj z nožem (pipcem), kakoršnega dobijo bolniki za kruh rezati, prerezala žile na ravno istem mestu, kjer se je bila že popred vrezala, a so ji rano zašili. Vzrok samomoru ni znan.
— Povozil je v soboto neki topničar v Lattermannovem drevoredu 121etnega šol skega učenca Ivana Podržaja iz Spodnje Šiške. Podrl ga je s kolesom ua tla, mu raztrgal obleko in 'ga na roki poškodoval
— Tatvina. V soboto zvečer je dosedaj neznan tat vlomil okno na kleti v Švicariji in je vzel raz stojala pri oknu 4 steklenice vina. Hlapec in dekla, ki sta slišala neki ropot pri kleti, sta šla gledat. Toda komaj je prišel hlapec blizo kleti, se je nekdo zaletel v njega, ga podrl na tla, potem pa je zbežal. Dve steklenici vina je odnesel, dve pa je pustil na oknu.
— Nezgoda na državnem kolodvoru. Delavec L Verbič, ki je v soboto na držav nem kolodvoru ponesrečil, je kmalu potem, ko je bil prepeljan v deželno bolnico, umrl.
— Pes vgriznil je včeraj ponoči na Karlovski cesti lekarniškega laboranta Feliksa Potnika. Pes je last Marije Ahlinove, pose8tnice na Karlovski cesti št. 17. Napadel je že več ljudi. Marija Ahlin ima sicer psa priklenjenega, a se ji večkrat sname in popada ljudi na cesti.
— V stražnika se je zaletel včeraj popoludne na Dunajski cesti kolesar F. G. iz Medvod. Vozil je tako naglo, da se ni mogel pravočasno ustaviti.
— Izgubljene stvari. Neka šolska učenka je izgubila zlato žensko uro. — Delavka R. K. je izgubila na poti od Starega trga po Mestnem trgu in po Špitalskih ulicah do Frančiškanske cerkve srebrno re-montoar-uro na srebrni verižici. — Posest-nica A. Z. je izgubila staro, srebrno uro, katera je imela na pokrovu vrezani črki M. Ž. — Na Bleiweisovi cesti se 1 je izgubila ženska ura s kratko šport-verižico.
* O sanjah. Kdo več sanja, moški ali ženske? To vprašanje si je sestavil neki dunajski zdravnik. Njegovo preiskovanje je pokazalo, da sanja od 100 ljudi 13 moških in 33 ženskih; mnogokrat sanja od sto oseb 28 moških in 45 ženskih. Deset odstotkov ljudi niti ne ve, kaj so sanje, a 14% jih sanja zelo redkokedaj. V obče se sme reči, da so ženske v dvakrat večjem številu naklonjene sanjanju nego moški. Skoro vse naše sanje provzročujejo neposredno dogodki v vsakdanjem življenju.
* Poslednja „šala". Iz Chicaga poročajo: Občeznani tukajšnji šaljivec Jakob Kobler je včeraj, 2. t. m. umrl z zadnjim dovtipom. Včeraj zvečer je zabil na obali Michiganskega jezera v zemljo kol, na katerega je pritrdil 30 črevl je v dolgo žico, za kojo se je privezal, šel v vodo in utonil. Na obrežju je ostavil svoj klobuk z listkom, s katerim je naznanil, da je na drugem koncu žice v vodi njegovo truplo. Ko so policaji našli njegov klobuk, mislili so, da je Kobler zopet napravil šalo, vendar, ko so izvlekli žico iz vode, so našli šaljivca že mrtvega.
* Načrt profesorja. Iz Washingtona poročajo: Profesor Pavel Boze v San Jose, Cal., predložil je vladi načrt, vsled katerega bi vsi brezposelni delavci dobili delo Svetuje namreč vladi, naj se napravi krog Zje-dinjenih držav železnica, katere gradnja bi se pokrila z 250.000 delnicami po 250 dolarjev. Posamezni delničar pa ne bi smel kupiti več nego 10 delnic. Boze je mnenja, da bi se v šestih mesecih dobil v to svrho potrebni denar.
Književnost.
— A. Janežičeva: Slovenska slovnica. Za srednje šole priredil dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. Osma, predelana izdaja. — Mehko vezana 2 kroni 60 vinarjev; trdo vezana 3 krone. — V Celovcu 1900. Tiskala in založila tiskarna družbe sv. Mohorja. — Tako je naslov 288 str. obsežnemu delu, ki je sad globokega strokovnega znanja. Ta slovenska slovnica, katere je preučila večina sedanje slovenske inteligence in po kateri se ravnajo malone vsi slovenski literatje, je sestavljena natančno, vzorno, pregledno in rabljivo tudi za samopouk. Ker je tisek jako lep ter je s porabo različnih črk jasnost in preglednost snovi še povečana, bode tudi ta nova izdaja te najboljše slovenske slovnice dobrodošla. Delo dela čast veleučenima svojima avtorjema, pa tudi tiskarni družbe s v. Mohorja v Celovcu.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 24. septembra. Levičarski krogi so danes zopet silno razburjeni proti onemu istemu dr. Ebenhochu, katerega so še pred nekaj dnevi kovali v zvezde. Polemizujoč proti volilnemu oklicu nemških nacionalcev se je namreč izrekel Ebenhoch proti uveljavljenju nemškega državnega jezika, češ, nespametne je to zahtevati, zlasti ker se de-janjsko obstoječemu nemškemu posredovalnemu jeziku nihče ne upira.
Dunaj 24. septembra. Perzijski šah je danes odpotoval z Dunaja. Pt>Ij*»l se je v Budimpešto.
Praga 24. septembra. V Pfešticah pri Plznu je bil včeraj ljudski shod, na katerem je govoril dr. Gregr. Po shodu je bil banket, na katerem je urednik klerikalnega časnika „Katoličke Listy" napil Gregru kot ljubljencu naroda. Gregr je rekel, da se mu je v življenju že marsikaj primerilo, to pa še ne, da bi bil klerikalec pohvalil njega, ki je svoj čas v drž. zboru podrl predlog o uvedbi cerkvene šole. Rekel je, da svojih nazorov ni spremenil, in da strogo razločuje mej vero in in rnej klerikalizmom, kateremu bo slej ko prej nasprotoval. Gregru je pritrjevalo več duhovnikov.
Praga 24. septembra. Zaupni možje v Karlinu so soglasno sklenili, ponuditi dr. Kaizlu zopet svoj državnozborski mandat.
Beligrad 24. septembra. Kralj je včeraj na god kraljice Drage pomilostil še vse one, ki so bili zapleteni v atentat" na Milana in obsojeni. Mej pomiloščenimi se nahajajo polkovnik Nikolič in odvetnika Živković in Pav-ličevič. Ti so bili obsojeni na 20 let ječe.
Atene 24. septembra. Neki bivši častnik je na tukajšnjem kolodvoru poskusil usmrtiti princa Jurija, guvernerja Krete.
Madrid 24. septembra. Maršal Martinez Campos je včeraj v starosti 64 let umrl.
London 24. septembra. Parlament je razpuščen. Salisburv je izdal poseben oklic na volilce. Chamberlain je včeraj govoril v Birminghamu. Rektl je, da je bil razpust parlamenta potreben, ker je neka manjšina branila Bure proti Angležem.
Izjava.
Podpisani tem potom izjavljamo, da nismo poslali II. katoliškemu shodu v Ljubljani brzojavnega pozdrava, katerega je prinesel »Slovenec" v štev. 210 a podpisom Celjski akademiki".
V Celju, 23. septembra 1900. Stud.jur. Gvidon Sernec, Janko Sernec, Štefan Sagadin.
Pri Enlnu Burd;rh-u, lekarju V XI*.©CM Loki se dobiva (321-66)
katero jo sestavil aobozdravnik dir. Hsde Frlnn, katera ohrani zobe smiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoSCajoca za eno leto, stane * kroni, po posti »#OA kroni.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 3. Dr. pr. 1022.
V torek, dne 25. septembra 1900.
Drugikrat nastopijo novoangažovani člani opere: altistinia gdfi. Wanda KudkiMilrz. tenorist g. Tit OlHzruMkl in basist g. Otok.. liOtzsek.
AIDA.
Velika opera v štirih dejanjih, spisal Ghislanzoni, pos'ovenila Janko Leban in Aleksij Nikolajev. Glasbo zložil Giuseppe Verdi. Kapelnik g. Hilarij Beni&ek. Režiser g. Josip Nolli.
Blagajnica te odpre ob 7. ari. — Zaeekk ob */i8\ iri. — loioe po 10. iri.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh, polka Leopold II. ti 27.
Prihodnja predstava bode v Četrtek, dne" 27. sep^ tembra t. 1. Druga dramska noviteta: „Dolski župnik"._
Umrli so v Ljubljani:
Dne 21. septembra: Jera SuSnik, posestni-kova vdova, 72 let, Dunajska cesta St. 19, osta-relost. *     _, „
Dne 23. septembra: Alojzij Jenko, delavcev sin, 2VS leta, Poljanska cesta št. 68, jetika. V deželni bolnici:
Dne 19. septembra: Olga JuvanCiC, vlako-vodjeva hči, 3 leta, davica.
Dne 20. septembra: Jakob Erjavc, dninar, 70 let, ostarelost.
Dne 21. septembra: Fran Tav, sodarski pomočnik, 76 let, vnetje hrbtenjače._
Meteorologično poročilo.
Viiin» nad morjem 806-a m. Sbrodsji srečal tlak 786-0 mm.
C O CO	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	8.» S g H is	Vetrovi	Nebo	i! 5S * »
22.	9. zvečer	7434	15 6 si. Bvzhod		jasno	|
23 ■	7. zjutraj 2. popol.	743 8 7424	11-5 212	si. jjvzh. si. jug	megla jasno	CM O
n	9. zvečer	7422	144	si. szahod	jasno	|
24. ■	7. zjutraj 2. popol.	741-4 7389	86 201	si. jvzhod si. svzhod	megla jasno	O o
Srednja temperatura soboto in nedelje in 15 7°, noroaale: 139° in 13 8'.
17-4«
ZD -u_n. ajsis: si borza
-dne 24 septembra 1900.
Skupki državni dolg v notah .... 9720
Skupni državni, dolg v srebrn .... 97 —
Avstrijska zlata renta....... 115 80
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 97 55
Ogrska zlata renta 4-.,,  ....   .  . 11445
Ogrska kronska renta i\..... 90 80
Avstro-ograke bančne delnice .... 17C8 —
Kreditne delnici......... 650*—
London vis ta ...... 242*—
"SemSki drž. bankovc sa 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
0' kr. cekini.....
11830 2365 1930 9040 1144
Odbor „Slovenske ZTIatlee"
naznanja žalostno vest, da je njegov večletni ud in društveni I. podpredsednik, prečastiti gospod
dr. Frančišek Lampe
stolni kanonik, konz. svetnik, ravnatelj „Marijanišča", urednik časopisa ,,Dom in Svet", itd.
umrl danes zjutraj v 42. letu svoje dobe.
Matični odbor prosi vse svoje dru-Stvenike, da bi se udeležili pogreba, ki bode v torek dne 25. septembra t. 1. ob petih popoldne iz Marijanišča na pokopališče pri sv. Krištofu.
V Ljubljani, 24. septembra 1900. (1969) r. i. p.
1"
Tužnim srcem   naznanjamo vsem
sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bog Vsegamogočni nafio preljubo soprogo, oziroma mater, gospo
Marijo Čerček roj. Peče
c. kr. knjigovodje soprogo
danes dne 24. t. m. okoli 6. ure zjutraj v starosti 39. let, nenadoma poklical k sebi.
Pogreb drage ranjke se vrSi v torek, dne 26. t. m. ob 5. uri popoludne iz deželne bolnice k sv. Krištofu.
Sv. mase zadušnice brale se bodo v cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, 24. septembra 1900.
(1972) Žalujoči ostali.
cv vrelec
Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HEMRIH MATTOIvI, Dunaj,
c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik.
z lepo pisavo vsprejme takoj dr. Fr. Stor. CMfl9_1)
Css. kr. avstrijski      državni železnici.
Izvod iz voznega reda
veljavea od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod, 1* LJubljane jni. kol. Proga čez Trbli. Ob 12. uri G m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Išl, Solaograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Ioomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno grad, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budeje vice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Soinograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifiing v Stevr, Lino, Budejevice, Plzen, Maiince vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Barij via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jeseiice. Vrhu tega ob nedeljah in prazr kih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novomeito ln v/ Kočevje. C )br>' via*-': Oo 6. uri 51 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. nopo'rdie, ob 6. nri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ aVJnbljano jr j. ko'. Proga ls Trbiža. Ob 5. vsi 15 m. rjntraj osobni vlak s Dunaja via Amslel.en, iz Inomo-ta, So) d ograd a, Linca, Stevra, Isla, An^ccer Imbna, Celovca, Beljaka, Fran-zeusfeste. Ob 7. pri 45 mio, zjutraj osobni vlak iz Jesenic. - Ob 11. uri 16 m. dopoiudne osobni vlak s Dncaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varav, Plznja, Budejevic, Soinograd a, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, ZeJ'a ob jezeio, Leod-Gastciia, Ljubna, Celovca, Poj-tabla. — Ob 4. ari £3 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubua, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste. Pontabla. — Ob 8. uri 51 ra. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lip3kega, Prage, Francovih v*.rov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnoi ta -Krope. — Proga Is Novega mesta In Kočevja. Osobni vleki: Ob S. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne ?i ob 8. uri 48 m. zvečer. — Od-nod Iz Ljubljane drž, kol. v Kamnik, Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 6 m. popoludne, ob 6, uri ...O m. in ob 10 uri 25 m. s: večer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Fr*hod v LJubljano drž. ko'. 1» Kamnih*. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. t'aj olad-ar, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. sveče;, poslec3 iji vlak le ob ne deljah »u prauvkih. (.1306)
Prvikrat
v Ljubljani v Lattermannovem drevoredu razstavljen:
Lifka veliki historični mehanični I
in panoptikum
v katerem so umetniška dela modelirske umetnosti in mehanike, izdelana v zgodovinskih in mitoiogiskih vošenih figurah v življenski velikosti, elegantno in dragoceno opremljene, kakoršne se tukaj še niso kazale.
Vsak dan odprto oi 9. ore dopoiudne naprej. (1959—2)
Krepak učenec
zmožen slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. (1968—1)
Franja Oseta na Vranskem.
nemeblovano potrebujem. Ena ali dve sobi Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar." pod Šifro ..November". (1966—1)
Solicitatorja
sprejme takoj
notar na Dolenjskem.
Plača po dogovoru. — Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". (1951—3)
> 11»I«» m ii-una
se priporoča častitim gospem. F vi da Kron (i966)
Cojzova cesta št. 2, 11. nadstr.
Novot
Novo !
V Lattermannovem drevoredu.
Kinematograf Oeser
model 1900.
V elegantnem paviljonu. Lastna električna
razsvetljevalna vpeljava. Podobe t naravni velikosti.
Originalni posnetki.
ar Nov n
interesanten in komičen program.
Razen tega
interesantni in izredno komični prizori.
Predstave vsak. dan, In sieer ob nedeljah In praznikih on S., S., O., 9. ln 8. uri zveeer, ob delavnikih ob 4.,
8. in 8. nrl zveeer. Cene t L prostor 30 kr., n. prestor SO kr. Otroci in vojaki iz moštva plačajo polovico.
Šivilje in učenke
se takoj vsprejmć. ****
Kje? pove upravništvo 8Slov. Nar."
Solicitatorja
(samca) vzprejme s 1. oktobrom t. I.
(1952-3)
c. kr. notar v Zatićim
Pisarica
za loterijo in glavno trafiko
išče službe.
Ista ima dobra spričevala. Več pove uprav, nifitvo „Slov. Naroda". (1956- 3)
Eden ali dva gospoda
ali pa tudi (1967- |
gospodične
se vsprejmo na hrano in stanovanje.
Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda-1.
Ana Bold
učiteljica francoskega jezika
na c. kr. ženskem učiteljišču začne s 1. oktobrom s privatnim poukom Istega. (1919-2)
Mestni trg št. 11, II. nadstropje.
(1940-3)
Programi se dobe pri blagajni.
Velespoštovanjem F*. J. Oeser.
V asekurančni pisarni
vsprejmeta se takoj
dve praktikantinfi.
Plača po dogovoru. Opremljene prošnja naj se ulagajo pri upravništvu „Slov. Nar* pod „praktikantinja". (1971-1;
v Ljubljani
z dvoriščem in vrtom, pripravnim za novo stavbisče, proda se Jz proste roke.
Hiša leži na lepem prostoru in hnn odprt razgled na vse strani.
Natančneje podatke daje g. dr. Fran Vok, c. kr. notar v Ljubljani. (1892-3;
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
•
in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem irgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in Izplačuje hranilne vloge* in
obrestuje po A-%% od dne vložitve do dnevzdrge
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—G popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1933-2) Dr. IME. Hudnik. predsednik.
.K. X X X X X X X. X. XX
v
Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku
piše odličen trgovec gospod J. Prelog iz Trsta kranjski to-
toatoBafln Sfc*ai«m«K-&l«      Valen^I« w Mila*.
Bistrici**. (880-22)
Original tega pisma z čn6 22. januvarja t. 1. je vsakemu na ogled.
„Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani
2T«blcu.p lxx prodLa.}«. vseh vrst rent, državnih papirjev, nastavnih pisem, srečk, novcev, valnt i. t. d. po najkulant-nejiih pogojih. (1877—9)
Fosojlla na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zavarovanj proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje đ.ez3.arzaJ.33. mirila vložne knjižice, na tekoči račun in na giro-konto s 4°/0 obrestovanjem od dne vloge dne vzdiga. Bs3co3ao.pt 2aa.eza.5ic najkulantneje. Borzna naročila.
I
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'
7^299696^1